Uredništvo in upravništvo tednika .Triglav« Kranj. — Telefon uredništva št 8. — Naročnina 40 Din za celo leto, 20 Din polletno in 10 Din četrtletno. Za inozemstvo 50 Din. Račun podružnice poštne hranilnice v Ljubljani, št. 16.383.
Leto I. Kranj, dne 8. septembra 1933. Štev. 11.
Septemberski dogodki.
Deseti rojstni dan Nj. Vis. Petra.
Letos mineva 25. leto septemberskih dogodkov, katerih nedolžni žrtvi sta bila 15 letni dijak Ivan Adamič in 25 letni tiskarski strojnik Rudolf Lunder. Septemberski dogodki 1908. leta so se začeli z napadom nemškutarske druhali na Slovence, ki so prišli 13. sept. v Ptuj na zborovanje Ciril-Metodove družbe. Nemškutarski Ptuj je povabil pomagače iz vseh bližnjih in daljnih nemškutarskih gnezd. Čim so izstopili delegati iz vitka jih je obsula toča kamenja in blata, posameznike so pretepli do krvi in opljuvali. Oblast kljub ponovnim prošnjam za pomoč ni ničesar ukrenila v zaščito Slovencev, pač pa je policija celo aretirala tiste Slovence, ki so se poskušali braniti. Kljub vsemu temu se je zborovanje vršilo v Nar. domu.
Vest o dogodkih v Ptuju se je bliskoma raznesla po vsej slovenski domovini in povsod vzbudila silno ogorčenje. Slovenski nared je odprl oči in spoznal kej mu preti, če se ne postavi krepko v obrambo za svoj obstanek. Med zavednimi Slovenci je šlo geslo: „Svoji k svojim!" Začel se je bojkot nemškutarskih trgovcev in obrtnikov. Najkrepkeje je odgovorila slovenska Ljubljana. Na pelek, dne 18. sept. je bil sklican protestni shod v Mestnem domu, katerega se je udeležilo nad 10.000 ljudi. Navdušenje za narodno stvar in ogorčenje nad nemškutarsko predrznostjo je bilo ogromno. Bojevito razpoložene množice so zahtevale zadoščenje za užaljeno narodno čast. Razburjenje pa je prikipelo do vrhunca, ko so bili nekateri zborovalci po shodu od nemškutarjev politi s črnilom. Razdraženi zborovalci so v hipu prodrli policijske kordone, se razlili po ulicah in razbili šipe in napise po nemških hišah. Policija je poklicala na pomoč vojaštvo. Kmalu so pridirjali v mesto oddelki 27. pešpolka, ki so ga tvorili večinoma gor-nještajerci. Vojaki so začeli neusmiljenjo biti s puškinimi kopiti in sabljami po naših ljudeh. Kljub temu so trajale demonstracije pozno v noč in se drugi dan ponovile. Množice so zahtevale, da se Ljubljana očisti vseh nemških znakov. Čudovito vztrajnost je pokazalo mesto v teh dneh. Tri dni se je mestno prebivalstvo borilo proti premoči policije, orožništva in vojaštva, tretji večer pa je začelo vojaštvo brezobzirno streljati v množico. Pri stolni cerkvi sta izkrvavela Adamič in Lunder.
Ljubljana se je zavila v črnino. Vsa Slovenija je žalovala. Ogromne množice ljudstva so se udeležile pogreba. Po vseh krajih so se vršili protestni shodi, padale so težke besede, narodna društva so pomnožila delavnost, prej nasprotujoče si stranke so se združile za skupno delo. Krvavi 20. september se je neizbrisno začrtal v vsa slovenska srca.
Tekla so leta. Narod se je prebujal, trpel in prisegal maščevanje. Leto 1914. Svetovni požar. Zgradba slovenstva, ki jo je začelo graditi 1848. leto, ki jo je 20. sept. 1908. močno okrepil in podprl, se je začela majati. Vse je kazalo, da kaj skoro potone v nemškem valovju. Slovenci so umirali po avstrijskih ječah in moriščih, drugi po frontah, tretji stradali doma, vsi pa prisegali maščevanje za neštete krivice.
Pa je prišlo leto 1918. s svobodo in namah je bilo vse pozabljeno. Čez noč je široka slovenska duša odpustila vsa zapostavljanja, vse krivice. Zastonj so se tresli premnogi, kdaj jih dok ti zaslužena kazen za premnoga zlo-dela. Ljudje, ki prej ne bi spravili iz sebe za vse na svetu slovenske besede, so naenkrat postali Slovenci in veliki patriotje. Kar naenkrat ni nihče več hotel slišati, da je bil kdaj Nemec, še manj nemčur. Kdo bi mogel obsojati narod, če bi se takrat maščeval? Mesto tega je dal vsakomur in vsem roko sprave in mirnega sožitja.
Leta teko. 25 let je minulo od septemberskih dogodkov, 15 let imamo svojo državo. 25 letnica krvavih septemberskih dni nam bo zopet postavila živo pred oči vse krivice, ki so bile prizadejane našemu narodu, vsa zapostavljanja in ponižanja, ki jih je moral pretrpeti slovenski človek na slovenskih tleh. Toda obhajali jo bomo v spominu na žrtve brez misli na
Ljudstvo raja, ljudstvo poje in kraljicu vzklika: „Bog te živi, s tabo hodi sreča naj velika!"
L. Cernej.
Eno največjih zla v trgovstvu je krešnjarstvo ali prodaja raznovrstnega, posebno manufakturnega in galanterijskega blaga od hiše do hiše. Pri nas poznamo več vrst krošnjarjev in sicer: Dalmatince, ki prodajajo galanterijsko blago ter mlade, elegantne ljudi, ki prodajajo od hiše do hiše, kakor tudi po uradih, manufakturno blago; nadalje take, ki s prevažanjem na vozovih prodajajo kuhinjske potrebščine, aluminijasto posodo in suho robo ter trgovske potnike, ki pod pretvezo, da obiskujejo trgovce, posečajo tudi privatne stranke.
Do izdaje pravilnikov po novem zakonu je pri nas še danes v veljavi naredba o krošnjarstvu iz leta 1926 in 1928, po kateri je v kranjskem in radovo-Ijiškem ter v obmejnih srezih krošnjarjenje dovoljeno samo privilegiranim in to samo za izvestno blago. Vsako drugo krošnjarenje je v obmejnih srezih zabranjeno, torej tudi z manufakturnim in galanterijskim blagom.
maščevanje. Vemo, da je med nami mnogo tistih, ki so pomagali plesti trnjevo krono trpljenja slovenskemu rodu. Naj se zavedajo, da jim je odpuščeno, a ne pozabljeno. Če so stari računi prečrtani, naj ne mislijo, da smejo grešiti na nov račun. 25 letnica naj bo obenem opomin vsem onim, ki sanjajo o reviziji meja,
6. septembra je naša domovina nad vse svečano proslavila najlepši narodni praznik — 10-letnico rojstva Nj. Vis. prestolonaslednika Petre. Srca vseh Jugoslovenov so bila ta dan polna veselja prav kakor tedaj pred 10. leti, ko so streli iz topov oznanjali veselo vest, da se je kraljevi dvojici narodil sin, naš up in naša nada.
Ob njegovem rojstvu naša država še ni bila povsem konsolidirana in ni uživala tistega ugleda v svetu kot bi ga morala. Danes pa lahko brez strahu gledamo v bodočnost, saj se je naša država po zaslugi Nj. Vel. kralja okrepila in uživa ugled povsod. In to močno, na temeljih, ki jih je položil pokojni kralj Peter Osvoboditelj, zgrajeno in s krvjo neštetih junakov posvečeno državo bo po svojem očetu nekoč varoval in čuval naš prestolonaslednik s pomočjo mogočne sokolske armade in vseh Jugoslovenov, ki jim je zlata svoboda nad vse.
Naj ga nam Bog ohrani in mu da zdravja, da bo naša v trpljenju porojena svoboda prava in trajne! Naj nas dan njegovega rojstva vedno navdaja s hvaležnostjo in samozavestjo, a naše brate tam ob Soči in onkraj Karavank z vero, da pride tudi zanje — dan Vstajenja!
Kljub vsem naredbam pa se krošnjari po celem Gorenjskem z vsemi predmeti prostega prometa in to tudi v času, ko morajo biti po banski naredbi o odpiranju in zapiranju lokalov lokali zaprti, to je v poznih večernih urah in ob nedeljah. Krošnjari nadlegujejo ljudi po ulicah, cestah, lokalih, privatnih hišah in v uradih. Z vsiljevanjem prodajo toliko blaga, posebno manufakturnega, da prodajajo trgovci po večini samo še podlogo. Trgovski potniki obiskujejo poleg trgovcev in obrtnikov kaj radi privatne stranke ter prodajajo raznovrstno blago mnogokrat zelo dvomljivega izvora, katerega vozijo s seboj, ali pa jemljejo od privatnih strank naročila. Stranke morajo del naročila plačati takoj, ostanek pa po povzetju. Šele tedaj vidijo, da so dobili razmeroma zelo drago in slabo blago.
Navedeni krošnjarji imajo po večini nova dovolila v smislu čl. 176 zakona o obrtih, v katerih pa niso vnesene omejitve predpisane v čl. 183, ki pravi,
da znamo svojo zemljo in svobodo prav ceniti in jo braniti proti vsakumur. Zavest lastne moči in sloge nam daje sposobnost odpuščati krivice prizadete od tistih, ki še danes žive od našega kruha, samo da spoštujejo našo streho in cenijo ono, kar je nam sveto.
Majnik N.
Za volitve v Delavsko zbornico, ki so bile razpisane 16. t. m., se vrše po delavskih in nameščen-skih organizacijah živahne priprave. Glavni volilni odbor, ki mu kot predstavnik ministrstva za socijalno politiko predseduje banski svetnik g. dr. Karlin, se je že konstituiral in posluje v prostorih banske uprave. Volišča bodo v vsakem kraju, kjer je nameščen zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, če je v kraju vsaj 150 volilnih upravičencev. Po drugih krajih se bodo volitve vršile pismeno.
Za volitve je izdan nov volilni red (glej „Službeni list" od 23. avgusta t. 1.) Volilno pravico imajo vsi delavci in nameščenci brez razlike spola, ki so do dneva razpisa volitev, to je do 16. avgusta L 1. zavarovani proti bolezni pri ustanovah za zakonsko obvezno zavarovanje delavcev ter plačujejo tudi za Delavsko zbornico odrejeni prispevek. Pravico kan-
ski parlament.
didiranja imajo samo začasno ali stalno koalirane delavske in nameščenske strokovne organizacije, ki so do dneva razpisa redno registrirane pri Delavski zbornici. Med kandidati morajo bili delavci raznih strok. Nameščenci volijo posebej in jim pripada 10 mandatov od skupnih 60. Volilni imeniki morajo biti razgrnjeni pri vseh volilnih edinicah najmanj 10 dni in morajo o tem obvestiti delavstvo in nameščence krajevni volilni odbori. Rok za vlaganje kandidatnih list prične 16. sept. 1933. Volitve se bodo vršile 7. in 8. oktobra.
Glede podrobnejših podatkov, kakor o načinu volitev nameščev, bo nameščence pravočasno informirat pripravljalni odbor za ustanovitev „Društva zasebnih in avtonomih nameščencev za srez Kranj v Kranju".
Krošnjarska nadloga!
StrBn 2.
„TRIGLAV*
Štev, 11
da mora dovolilo vsebovati poleg osebnih podatkov iudi blago, s katerim sme imetnik dovolila trgovati. Vsebovati pa mora poleg predpisa zakona tudi pravilnik ter morajo biti označeni kraji, v katerih je kro-šnjarjenje prepovedano. Ker tozadevni pravilniki še do danes niso izdani, je razumljivo, da dovolilo ne vsebuje teh omejitev. Naše stanovske organizacije so že zdavnaj stavile predloge k tem pravilnikom in zahtevale v svojih resolucijah, da se ti pravilniki že vendar enkrat izdajo. Nepravilno je torej, da se izdajajo krošnjarska dovolila dokler ne izidejo omejitve, ki jih predpisuje zakon, oziroma bi morala ta dovolila do izdaje teh pravilnikov vsebovati stare, še danes veljavne predpise. Ker se krošnjarjem izdajajo faktično pomanjkljiva dovolila, sami niso na jasnem, s katerim blagom in v katerih krajih jim je dovoljeno trgovati.
Velika krivda, da se pri nas krošnjarstvo vedno bolj širi so v prvi vrsti nizke kazni. Znani so mi slučaji, da se je krošnjar proti občutni kazni, naloženi od sreske oblasti, pritožil na višjo bansko oblast, kjer se mu je kazen znatno znižala oz. povsem odpisala.
V nekem večjem kraju je v kratkem času prodal krošnjar za 52 oblek manufakturnega blaga, medtem ko je v istem času prodal večji trgovec blaga komaj za dve obleki in nekaj podloge. Ta trgovec plača
Današnji številki smo priložili položnice vsem onim, ki so naročeni na list, a še niso poravnali naročnine. Prosimo jih, da store to v najkrajšem času. Uprava.
Polovična voznina za gasilsko tombolo v Kranju. Za največjo gasilsko tombolo v državi, ki se vrši v nedeljo, dne 10. septembra v Kranju, je dovoljena z odlokom ministrstva za promet štev. Ms. 18340 od 1. septembra 1933 polovična voznina. Udeleženci kupijo na odhodni postaji cel vozni listek, ki ga pri dohodu v Kranj ne smejo oddati, ker velja ta vozni listek v zvezi z legitimacijo, ki jo dobijo udeleženci tombole v potrdilo, da so posetili prireditev, za brezplačen povratek domov. Legitimacije se bodo izdajale na dan tombole na glavnem trgu in na kolodvoru.
Kmetski praznik na Bledu. Danes se vrši na Bledu kmetski praznik, za katerega je tudi letos dovoljena polovična voznina. Po sprejemu zastopnikov vlade in drugih gostov, se vrši ob 9. uri na prireditvenem prostoru v Zaki razstava gorenjske živine. Popoldne bo po sprevodu slavnostno zborovanje, na katerem bodo govorili gg. ministra dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj, ban dr. Drago Marušič in sreski poslanec Ivan Mohorič. Ob 16. uri se bodo vršile velike konjske dirke. Po dirkak bo velika ljudska veselica na prostem v zeleni Zaki. Ta kmetski praznik bo tudi letos javna In odločna prireditev slovenskega kmeta za jugoslovensko narodno edinstvo.
Teden Rdečega križa. Od 17. do vštetega 23. septembra t. 1. se vrši teden rdečega križa. Na
Bobnar Pavel.
Imendan cerkovnika Zvonimira.
Pred nedavnim časom je obhajal gospod Zvonimir, organist in cerkovnik na Gorenjskem, svoj godovni dan. Mlajša generacija je proslavila ta izredni dogodek tako slovesno, da tega gospod slavljenec zlepa še ni bil doživel. Seveda sem se tudi jaz rade volje odzval vabilu, k tako prisrčni družinski slavnosti. Ker je ravno omenjenega dne vaški potok zelo na-rastel, sem moral prebresti pravcato — Neretvo, predno sem mogel stopiti v idilično in praznično izbo gospoda Zvonimira. Najprej sem skrbel, da sem se dostojno posušil, toda ne gmotno; kajti finančno izčrpa-nih vagabundov on ne sprejema, marveč jih že pri vratih kratkomalo odslovi . . . Slična usoda zadene tudi one, ki bi se drznili zalezovati katero izmed njegovih zalih in v resnici srčkanih hčerk . . . Toliko v pojasnilo in ravnanje onim, ki se jih tiče I . . .
Torej — da preidemo k stvari. Prijetno je bilo čakati na prihod gospoda slavljenca, ki ga — Bogu bodi potoženo — lepo število ur nismo pričakali... Sicer pa — kdo bi mu zameril na ta dan? — Gospod Zvonimir je dobro vedel, da ga veže pravica z dolžnostjo, da se je nekoliko pomudil pri „čaši opojnosti" v krogu svojih prijateljev, ki so mu izražali k veselemu prazniku svoja udana voščila. Nas pa je med tem časom zabaval nalašč za to poklicani pevec, ki nas je zadivil z mogočnim baritonom tako silno, da nam je pretresalo mozeg, kosti in živce... Šopek njegovih umetniško zasnovanih pesmi je bil naravnost čudovito pompozen! Kako se pravi tej gi-
letno preko 8000 Din raznih davkov, krošnjar pa komaj 130 Din letno. Mar ni velika krivica, da se nalaga trgovcu samo bremena in ne uživa niti one zaščite, katero mu predpisuje zakon. Trgovina propada, število konkurzov in prisilnih poravnav raste in se s tem zmanjšujejo državni dohodki, medtem ko delajo krošnjarji in tuji potniki vedno boljše kupčije.
Pa ne samo iz trgovskega, tudi iz ljudskega stališča je krošnjarstvo veliko gospodarsko zlo. Z vsiljevanjem proda krošnjar blago za obleko, ki je navidezno zelo poceni. Pozneje pa se izkaže, da je blago tako slabo, da je škoda dela in vsake podloge, ki bi se porabila k temu blagu Trgovec takega blaga ne sme in ne more prodati, ker bi ga stranka prijela in bi izgubil odjemalce. Krošnjarja pa ne more prijeti, ker ne ve za njegovo bivališče.
Kadar rabi država denar, ga išče pri trgovcih in ne pri krošnjarjih. Letos je napr. finančna uprava ocenila najemno vrednost lokalov in stanovanj mnogo višje kakor v pr. 1. in znaša povečanje zgradarine do 500"/t. Krošnjar ne plača nikakega zvišanja, ker mu je višina davka fiksirana že po zakonu.
Trgovstvo ne zahteva drugega kot temeljitejše zaščite, katera mu gre po zakonu, ker sicer ne bo zmoglo niti davkov, ki jih je dolžno plačevati.
podlagi Zakona o Rdečem križu so pošiljatelji v navedenem tednu dolžni za vsako pismo in dopisnico v notranjem prometu razen rednih poštnih pristojbin plačati še posobno pristojbino 50 par v korist društva Rdečega križa, katera se kot posebna znamka lepi na sami pošiljki. Ta znamka se more kupiti pri poštnih uradih in pri vseh prodajalcih poštnih vrednotnic. Ako pošiljatelj ne bo nalepil na omt njene pošiljke to posebno znamko, lahko prejemnik plača dotično pristojbino, sicer se bo pošiljka vrnila predajnemu uradu kot nevročljiva. Isto pristojbino 50 par bodo morali plačati pri predaji pošiljatelji priporočenih pisem in dopisnic, paketov (navadnih in vrednostnih) in brzojavk v notranjem prometu.
Povsem zadovoljna je gospodinja, ako kuha pristne Ravnikar-jeve zajamčeno čiste jajčne testenine. Zahtevajte jih pri svojemu trgovcu. Zaloga na debelo in na drobno pri Drago fruehs v Kranju.
Iz Kranja.
Peš po Evropi. Dne 5. septembra se je zgla-sila v našem uredništvu novinarka Latica Beschmann iz Nemčije, ki že 5 let potuje po Evropi. Do sedaj je prepotovala Luksenburško, Elsaško, Francijo, Belgijo, Holandijo, Nemčijo, Švico, Čehoslovaško in Avstrijo. Zdaj potuje po Jugoslaviji in bo šla čez Crnogoro v Albanijo ter ostale balkanske države. V dokaz njenega dolgega potovanja nosi s seboj debelo knjigo s samimi uradnimi pečati in potrdili. Ko bo prepotovala to dolgo pot in se vrnila domov, bo izdala knjigo
gantski skladbi — mi žal ni znano. Mendu je bila simfonična lirika, ali vsaj pristno pijani — kričečo-fon . . . Katera sodba pri tem je utemeljena bi lahko kritično sodili le poklicni skladatelji. Jaz nisem — javnosti bodi razodeto — nikak komponist!
Zdaj pa, cenjeni čitatelj, prosim — posluh 1 •— Vstopil je naš slavljenec, in jaz sem, kakor bi trenil, vstal iz obmizja ter jel novodošlemu proizvajali burne komplimente. Ko je bilo prvih ceremonij konec, sem mu čestital samozavestno in naglašal, naj bi živel še mnogo, mnogo let, v krogu svojih dragih, zdrav, srečen in vesel — kakor je danes . . .
Na to smo se vsedli: prijatelji, znaci, bratje, sinovi, hčere in ostalo sorodstvo k mizi ter pili. Kmalu nas je objela radost. V veselem razpoloženju smo pozabili na skrbi in težave naših dni. Prezrli smo celo veleslavno krizo, saj so bila naša srca prepolna zidane volje, ki nas je prerodila v največje svetovne optimiste ... Da — pozabili smo celo na grozoto neizbežne vesoljne katastrofe, ki nam preti in pogreza izmučeno človeštvo v temne slutnje krvavega viharja bodočnosti . . .
Sedeč na levici gospoda slavljenca, sem se na njegovo izrecno željo priglasil kot prvi govornik k besedi. V svojem „poetično" zasnovanem govoru sem razvijal te-le misli: »Dragi moji! — Danes slavimo godovni dan enega izmed onih, ki so nam še ostali in ki so nam najnujnejša opora v težkem boju življenja. In zakaj? — Naš narod potrebuje mož, ki jih še ni zlomil demonski vihar pesimizma; potrebuje mož, ki znajo obdržati mirno samozavest v naši burni dobi. Narod slovenski hoče ohraniti tradicije, zato
doživljajev, ki bo gotovo zelo zanimiva. Pogumna novinarka potuje največ peš, seveda z željo, da bi doživela in videla čim več zanimivega. Mladi dami že* limo, da bi se pri nas dobro počutila.
Ustanovni občni zbor kranjskih obrtnikov. V nedeljo, dne 3. t. m. se je vršil ob 9. uri dopoldne ustanovni občni zbor podružnice jugoslovenskih obrtnikov za srez Kranj v hotelu „Jelen". Za predsednika je bil izvoljen g. Lovro Rebolj, v odbor pa gg. Polak, Šiška, Kristan, Smole, Šorn, Šink, Bitenc, Kern, Mohorič, Zupan in osem namestnikov. Na zborovanju je v imenu centrale govoril predsednik g. Pičman iz Ljubljane.
Inozemskim državljanom v vednost. Mestno županstvo poziva vse inozemce, pripadnike nemške evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi, ki prebivajo v Kranju, da se tikom osmih dni zglasijo v občinski pisarni.
V vednost. Sokol Kranj in SK Korotan opozarjata, da je vsako uporabljanje igrišča brez dovoljenja in nadzorstva prepovedano in da se bo vsak tak prestopek brezobzirno prijavil oblastem. — V nedeljo, dne 10. t. m. odhaja Korotan na revanžno tekmo proti SK Elanu v Novomesto. Ker je nekaj mest v avtobusu še prostih, prosimo vse one prijatelje našega kluba, ki bi se izleta hoteli udeležiti, da se pravočasno prijavijo pri gg. Horvatu, Kernu, Potušku. Cena vožnji ne bo presegla Din 60'—. Odhod iz Kranja ob pol 11. uri izpred klubove garderobe. Vožnjo je plačati takoj pri prijavi.
Podi užnica Družbe sv Cirila in Metoda v
Kra-iju priredi v soboto 9. septembra in v nedeljo 10. septembra dopoldne nabiralno akcijo „bonbončkov dan". Mladina bo nudila za majhen dar družbine razglednice, spominske kolke od septemberskih dogodkov 1. 1908., znake CMD in rože. Znana je zgodovina septemberskih dogodkov, ko so nemčurji dejansko napadli Slovence v Celju, Ptuju in nazadnje v Ljubljani, kjer sta kot nedolžni žrtvi padla omladinca Lunder in Adamič. Vsa Jugoslavija praznuje ta dan krvavih bojev za svobodo. Veliko jih pojde manifestirat v Ptuj, a tudi vsi tisti, ki ostanemo doma, se udeležimo te slavnosti s tem, da vsak pri svoji CMD družbi žrtvuje majhen dar za to velevažno narodnovzgojno šolsko družbo. Zato naj se vsakdo rad odzove šolski mladini, ki bo zbirala te dni darove za CMD;
Nesreča. Preteklo nedeljo je pripeljal posestnik Janez Vrhunc, vulgo Gričman iz Topolj pri Selcah v Kranj „pajkelj" v popravilo. Nazajgrede je na koncu savskega mostu tako nesrečno skočil z voza, da si je zlomil nogo v stegnu. Prepeljali so ga na reševalno postajo, kjer mu je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Fajdiga, ki je odredil prevoz ponesrečenega v ljubljansko bolnico.
Svečana proslava prestolonaslednikovega rojstnega dne Na predvečer rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra je domače sokolsko društvo z ostalimi kranjskimi organizacijami priredilo nad vse uspelo bakljado po mestu, ki se je odelo v zastave in morje lučić. Na čelu povorke je igrala nova godba,
iskreno pozdravlja one, ki so ostali —, ki niso klonili glave niti na bojnih poljanah pod težo razjarjene domišljije . . . Pozdravlja heroje, ki so teko zmagovito prodirali preko mrtvaških lobanj in razkosanih človeških trupel — oznanjajoč slavospev svobode, evangelij vstajenja ... In takega junaka — glasilca naše dobe imamo tudi pri današnjem omizju. To je naš dragi slavljenec — (Viharno pritrjevanje!) — mučenik svojega poklica, ki je še vedno ohranil dobro voljo, ohranil smisel za humor — in z mirno vestjo lahko pritrdim, da bi bila brez njega naše življenje povsem drugače. O tem govore dejstva — kronika pa bo govorila še poznim rodovom, kako je ljubil naš človek poštenjaka — moža in ga venčal z nesmrtnim vencem večnega spomina . . . Sicer gospod slavljenec v svoji skromnosti odklanja vsako hvalisanje, odklanja slavo in čast, toda eno je gotovo: mi vsi mu želimo na danšnji dan prav iz srca, da bi ohranil gospod slavljenec svoj humor do sodnjega dne, kakor se je bil samo šegavo izrazil. Upajmo, da se bomo vsaj do stotega leta veselili njegovega talenta, njegovega pristno komičnega značaja ter vrle očetovske ideal-nosti. — V deželo se je vrnila pomlad. Tudi v naša srca se je vselilo carstvo vigredi. Cvetju in bohotnemu zelenju pa bo zalival naš slavljenec tudi v bodoče. Zato naj med nami živi on, živi njegov humor in vsa njegova družina!"
Končal sem! Sledil je gromovit aplavz. — Prijatelji so obsuli gospoda Zvonimira — z dehtečim cvetjem . . .
Pozno v noč so še žvenketali kozarci. Meni pa
Tedenske novice.
Štev. li.
TRIGLAV
Stran 5.
za njo pa so se razvrstili zastopniki oblasti, člani in naraščaj Sokola s prapori, med katerimi je bil tudi .prapor Narodne čitalnice, dalje gasilno društvo, viteška sekcija Narodne odbrane, Streljačka družina, dijaki tekstilne šole in ostala društva. Med petjem rodoljub^ nih pesmi in vzklikanju kraljevskemu domu se je povorka vrnila iz mesta pred Narodni dom, kjer je starešina Sokola br. Završnik v izbranih besedah nazdravil starešini Sokola kraljevine Jugoslavije. Godba je zaigrala »Bože pravde", Sokoli pa so zapeli »Buči, buči ^morje Adrijansko". Nato pa je številno občinstvo odšlo sna telovadišče Sokola, kjer je gorel kres in je mladina veselo rajala. Dne 6. septembra pa se je brala v farni cerkvi slovesna služba božja, katere so so poleg zastopnikov oblastev in društev ter rez. oficirjev udeležile tukajšnje šole.
Preskrbite se s tablicami za
TOMBOLO
do nedelje 10. t. m. Dobite jih po Din 4*— v vseh gostilnah in trgovinah v Kranju. Na dan tombole bodo tablice po Din 5.— Toliko v vednost, da ne bo nepotrebnega razburjanja.
Širša seja Združenja trgovcev za srez Kranj v Kranju. V torek, 5. t. m. se je vršila širša seja [Združenja trgovcev za srez Kranj v Kranju, ki je razpravljala o davčnih zadevah, o težkem položaju trgovskih gremijalnih šol, o sedanjem načinu prodaje monopolnih šolskih zvezkov ter o neprikladnem odpiranju in zapiranju trgovskih lokalov v Kranju. Odbor lesne sekcije pa je razpravljal o ustanovitvi izvoznega denarnega zavoda, o reorganizaciji Osrednje lesne sekcije ter o cenovniku za osiguranje prometa deviz in valut. Daljše poročilo o poteku seje bomo priobčili v prihodnji številki.
Edino zalogo monopolskih zvezkov za Gorenjsko ima knjigarna »Sava" v Kranju.
Iz Škofje Loke.
Lep umetniški večer v Škofji Loki. Pod spretnim vodstvom popularnega režiserja g. J. Košute je agilna gledališka družina »Soče" iz Ljubljane priredila v sredo, 30. avgusta zvečer v Sokolskem domu v Škofji Loki z izbranim in pestrim sporedom •gledališko predstavo. Večer je otvoril odlomek iz znanega Cankarjevega »Hlapca Jerneja". Režiser g. Košuta in književnik g. Strniša sta odigrala odlomek •dejanja »Hlapec Jernej in vagabund" s tako dovršenostjo in natančnostjo, da Škofja Loka kaj takega še ni videla. Povsem preprost, toda globoko je bil zajet Jernej g. Strniše, a prav v ničemer ni zaostajal (prepričevalno podan vagabund g. Košute. Efektnemu koncu odlomka je sledil buren aplavz in odobravanje ^gledalcev.   Ga.  Košutova  je  brezhibno in  z vso
se je gospod slavljenec zahvalil za tako uspešen ter učinkovit govor.
Sobo so napolnili novi — nevabljeni gostje, zato je odredil gospod slavljenec, da se „orgija" definitivno zaključi.
»Jaz sem jo popihal v prvo nadstropje. Tam je bila družba „na svoje". Ponudil sem se gdč. Jolandi za ženitovanjskega posredovalca. Omenil sem, da je ie prav skrajni čas, da se zaljubi. Ker se počuti nesrečno, bi jo mogla neločljivo združena ljubezen vsekakor osrečiti . . . Ker pa gdč. Jolandi na »gorenjski" zemlji malo kdo imponira, sem ji svetoval, naj se zaroči — s prestolonaslednikom Velike Britanije . . . Pričakoval sem, da mi bo gdč. Jolanda k tako sijajni ideji vsa srečna stisnila roko, pa je bilo ravno obratno. Sklonila je glavo in ni me hotela več pogledati.
Morda razumem hrepenenje in skrite želje, ki jih hrani in goji globoko v skritem kotičku srca? Morda? Gotovo si želi — mirnega doma, soproga, ki bi ga mogla ljubiti ter največjo zakonsko srečo
— sinčka, ki bi jo tolažil! — Kdo ve?... V daljave
— proti jugovzhodu se ozira vedno in vedno njeno ■oko . . . Nad širno zemljo rojstnega kraja se budi
— zlati dan . . . Ondi sameva rajska podoba iz dni
— mladostnega cvetja.
Končam! Pripominjam še, da sem se kmalu poslovil in da sem ob slovesu — pozabil voščiti lahko noč slavljencu in da sem odšel »po francosko" ... Kljub temu pa ne bom pozabil onega dne. In da ostane »pribito", sem v trajno nepozabljenje spisal te dogodovščine. V zavesti, da je bila to — moja 'dolžnost, pozdravljam tudi cenjenega bralca teh vrstic in mu kličem: Bog in narod 1
podrobno natančnostjo podala lepo Župančičevo »Pomladno epistolo", sledila je Gregorčičeva »Soči", kateri je efektna spremljava klavirja dala mogočen poudarek. Tenorist g. A. Jarc, bivši član bratislavske in ljubljanske opere je dovršeno in učinkovito zapel več opernih arij in pesmi in žel za svoja izvajanja zasluženo priznanje. Vse priznanje zasluži tudi domačinka gdč. Ilze Halada, ki je priskočila s spremljevanjem na klavir družini »Soče" na pomoč. Zelo je učinkovala na gledalce do podrobne natančnosti predvajana Czinnerjeva enodejanska groteska »Maska satana*, V kateri se je odlikoval g. Košuta kot gledališki ravnatelj, ga. Košutova kot igralka in g. Strniša v manjši vlogi ravnateljevega pomočnika. Izvrstno naštudirana groteska z imenitno igro vseh nastopajočih, osobito rešiserja g. Košute, je bila od gledalcev navdušeno sprejeta in ansambel ponovno klican na deske. — Umetniškega užitka poln večer ni bil tako obiskan, kakor je zaslužil. Gledalcev je bilo komaj 100, kje so ostali drugi ? Pri zmerni vstopnini vendar ne more biti zopet oni, vedno se ponavljajoči izgovor »kriza", ki v tem primeru gotovo ne drži. Družini »Soče* želimo na njeni poti še mnogo uspehov, — od strani občinstva pa več razumevanja.
Iz Poljanske doline.
V Vinharjih, malem zaselju jugozapadno od Poljan, so se kmetje pritoževali, da jim nekdo krade poljsko orodje in zadnji čas celo deteljo iz kozolcev in otavo s travnikov. Pred kratkim so prišli tatovoma na sled. Sta domačina in sinova posestnice iz Vin-harjev. Kradla sta vse, kar jima je prišlo pod roke. Tako so našli pri njih 30 komadov vrvi, 30 verig, 20 nožičev itd. Kaj sta z ukradeno robo nameravala, ni znano. Izgovarjata se, da sta kradla zato, ker jima nekateri posestniki niso plačali, ko sta delala pri njih.
Zadnjo nedeljo smo imeli v Poljanah nekak protestni shod proti priključitvi domače občine k občini na Trati oz. Gorenji vasi. Navzočim je domačin g. Lovro Perkc povedal, da do nameravane združitve ne bo prišlo ampak, da ostanejo Poljane še nadalje samostojna občina.
Z nastopom hladnega vremena so se poslovili od nas letoviščarji. Upamo, da so se dobro počutili v naši dolini in da nas prihodnje leto še v večjem številu obiščejo.
Iz Kamne Gorice.
Nekaj zgodovinskih in krajevnih podatkov.
V trajnem spominu kamnogoričanov bo pač ostal rajni g. župnik Jernej Uršič; župnikoval jim je dolgih 41. let, — od 1. 1819.—1860. Ta vse časti vredni dušni pastir, ki je tudi pokopan med svojimi ovčicami, je bil možakar trdne volje, pa tudi zelo blagega srca. Za časa njegovega župnikovanja se je v fari vgnezdilo več razvad. Tako naprimer so si bogati farani izbirali prostore na pokopališču, da bi bili tudi po smrti ločeni od navadnih delavcev. A g. župnik je storil kot veleva sv. pismo, da po smrti ni razločka med bogatinom in revnim. Radi ali neradi so se morali »vsi taki" ukloniti župnikovemu ukezu. Tudi postajanje fantov in možarkarjev zunaj cerkve med službo božjo je korenito odpravil. Do ubogih je bil ta časti vredni župnik vedno odprtih in darežljivih rok. Na nagrobnem spomeniku ima zapisano: »Tukaj počiva prečastiti gospod: Jernej Uršič, 41. let Kamnogoriški fajmošter. Roj. v Idriji 1. 1784. Odlikovan z zlatim križem za zasluge, Bogu, domovini — vsem zvest!
Poleg pl. Kupusove rodbine je bila v Kamni-Gorici znana zlasti rodbina Tomanova. Anton Toman, roj. 22. V. 1820. je bil cesarski svetnik in velik trgovec v Trstu. Vkljub bogastvu in časti ni pozabil svojih revnih rojakov. Danes je lepa Tomanova hiša last ljubljanske bolniške blagajne; v njej je sedaj znani: »Pension-Jelovca", kamor pošilja Bol. blagajna v poletnem času dečke in deklice ljubljanskih nameščencev na oddih.
Skoraj vsa kamnogoriška žebljarska industrija spada sedaj k Zadružni žrebljani v Kropi. Le en del je last podjetnega Ivana Lazarja.
Kot sem že zadnjič omenil, so kamnogoričani veliki ljubitelji knjig. So tudi dobri igralci in pevci. Upajmo, da bo sčasoma ponehalo ono nesrečno politično sovraštvo in da bodo naši pridni in nadarjeni žebljarji med sabo složni. (Dalje prihodnjič). Tone Stražar.
Iz Kamnika.
V nedeljo 27. t. m. je priredil tukajšnji športni klub »Kamnik" svoj športni dan s pestrim sporedom. Vseh prireditev, ki so se vršile v mestnem kopališču,
na tenis prostorih in travniku tik kopališča, ki ga je za ta dan odstopil industrijalec g. Knaflič, se je udeležilo lepo število občinstva. Opaža se, da se kamniško meščanstvo vedno bolj interesira za šport ter je na vsaki prireditvi več gledalcev. Nedeljske prireditve so posetili tudi komandant mesta, polkovnik g. Krstić, nar. poslanec g. Cerer, mestni župan g. Kratner in drugi.
Dopoldne se je vršil tenis turnir in nogometna tekma. Turnirja se je poleg 5 domačinov udeležilo tudi 5 Ilirjanov ter 3 Domžalčani.
Popoldne se je vršila v mestnem kopališču med-klubska propagandna plavalna tekma. Plavalnih tekem se je poleg 14 domačinov udeležilo 13 Uirijanov in 5 članov SK Korotana, katere je pripeljal predsednik kluba g. Horvat Joško. To je bila prva športna prireditev, ki so se je udeležili tudi kranjčani. Dasiravno smo si takorekoč najbližji sosedje vendar do sedaj nismo bili v športnih stikih. Prijateljska vez je torej sklenjena, treba jo bo le še bolj učvrstiti.
Tekma je pokazala velik napredek domačinov od pričetka sezije ter so le malo zaostajali za Iliri-jansko ekipo, ki pa seveda ni poslala prvega moštva, a vseeno par znanih imen. Tudi kranjčani — upoštevati je treba, da so nastopili z dvakrat številno slabšim moštvom — so se dobro odrezali. Imajo par uporabnih moči, ki bi pri smotrenem treningu dosegli še lepe uspehe. Nadaljevalo se je s skoki s 3 m deske in 5 m stolpa, ki so tudi pokazali napredek domačinov. Zaključilo se je tekmovanje z vvaterpolo tekmo med Ilirijo II. in domačini.
Po plavalnem programu se je kot zadnja točka vsporeda odigrala nogometna tekma med S. K. Ljub-ljano(kombinirana postava) in domačim prvim moštvom. Ljubljančani so bili v stalni premoči, kljub temu da so tudi domačini pokazali lepo igro.
Športni dan, ki je bil namenjen največ propagiranju športa, je svoj cilj v polni meri dosegel. O podrobnih rezultatih poročamo na drugem mestu.
GOSPODARSTVO.
V katerih podjetjih mora biti poslovodja.
Po § 14 zakona o obrtih je izdalo ministrstvo trgovine pravilnik o postavljanju poslovodij v podjetjih, katera vodijo po moževi smrti vdove. Po teh predpisih so vdove dolžne postaviti poslovodjo, kadar gre za naslednje obrti: proizvajanje pušk in strelnega orožja, strojno ključavničarstvo, mehanlčarski obrti za precizno mehaniko, proizvajanje medicinskih In kirurških inštrumentov in aparatov, tiskarne, litografije in ksilografije, črkolivarne in ctnkografije, proizvajanje umetnih mineralnih vod, izdelovanje streliva in razstrelil, izdelovanje pirotehničnih predmetov, podjetja
j za instalacijo vodovodov, kanalizacij in plina, ter po-
j djetja za električne naprave.
V navedenih podjetjih so vdove dolžne v roko treh mesecev postaviti poslovodjo, ker se jim v nasprotnem slučaju vzame pravica nadaljnega obratovanja.
Kongres gostilničarskih združenj v Beogradu.
Na inicijativo predsednika beogradskega gostil-ničarskega združenja g. Mihajla Nikoliča se je vršila konferenca predsednikov banovinskih gostilničarskih združenj v Beogradu. Na tej konferenci se je v prvi vrsti obravnal sedanji zakon o trošarini na vino in žganje. Konferenca je izdala memorandum na ministra financ, v katerem se zahteva olajšanje v pogledu plačevanja trošarinskih taks. Konferenca se je bavila tudi o plačilu avtorske takse za muziko.
Uvoz avtomobilov v Jugoslavijo v letu 1931 in 1932.
Leta 1931 smo uvozili 574 tovornih avtomobilov v vrednosti 23'3 milij. dinarjev. V letu 1932 pa samo 173 v vrednosti 8 milijonov dinarjev. Najbolj je padel uvoz tovornih avtomobilih iz Amerike, po količini za 86.8% ali v vrednosti 87%. Osebnih avtomobilov smo uvozili v letu 1931. 1385 komadov v vrednosti 58.6 miljona dinarjev. V letu 1932 pa samo 376 komadov v vrednosti 14.2 miljona dinarjev. Padec znaša v primeru z letom 1931 za 72.8% po količini ali 75'6% v vrednosti. Iz navedenih številk je razvidna velika kriza, ki vlada pri nas v avtomobilni trgovini. Glavni vzroki ležijo v tem, da so pri nas na avtomobile previsoke takse in davki, slabe ceste ter devizne in valutne omejitve.
Nova popravljena izdaja zakona o obrtih.
Minister trgovine in industrije je izdal naredbo, da se čimpreje predloži načrt zakona za novo izdajo
stran 4.
„TRIGLAV
Štev 11.
sedaj veljavnega zakona o obrtih. Kakor se je do-sedaj v praksi pokazalo je sedanji zakon v marsičem nepopoln, ker vsebuje precej nejasnosti, katere naj bi se s to novelizacijo popravile. Nekatere določbe v sedanjem zakonu so precej nejasne in se lahko tolmačijo na razne načine. Zato je v interesu enotnega poslovanja vsekakor na mestu, da se sedanji zakon o obrtih izpopolni.
Proizvodnja električne energije v naši državi.
V Jugoslaviji imamo 618 električnih central in sicer 327 javnopravnih ter 291 privatnih. Po pogonskih sredstvih računano je 249 električnih central na paro, 170 na olje, 108 na vodo, 27 na plin in 64 mešanih. Po jakosti imamo 7 central, ki proizvajajo nad 10.000 kw in 55, ki proizvajajo od 1001 do 10.000 kw. Pri nas imamo največ malih električnih central to je izpod 1000 kw. Količina proizvajane energije po banovinah je nasledja: Dravska banovina 247.62 milij. kw; primorska 187.98 milij. kvv; savska 89.85; vrbaska 63.55; dunavska 53.60; Beograd 49.46; drinska 41.76 ; moravska 24.51; zetska 10.86 ; vardarska 8.37. V Dravski banovini imamo 123 električnih central. Letna proizvodnja znaša torej povprečno 50 kw na prebivalca.
Na stotine milijonov dolarjev se plača onim, ki uničujejo pridelke.
Vlada USA je sklenila, da se takoj razdeli 100 miljonov dolarjev proizvajalcem bombaža, kateri so se izjavili, da so pripravljeni uničiti 25 do 307o letošnje žetve. Denar bo izplačan brez ozira na to, če poedini proizvodniki državi kaj dolgujejo ali ne.
Iz tržišča kave.
Do konca pr. m. je bilo v Braziliji uničenih okrog 20 milijonov vreč kave v vrednosti 250 milj. dinarjev. To ni mednarodnemu tržišču nič koristilo, ker so ostale cene nespremenjene, posebno v detaljni trgovini.
Zgradba 100.000 hiš.
Državni svet nemških gradbenih hranilnic izjavlja, da mu je uspelo dobiti kredit 100 milijonov mark za zgraditev 100.000 enodružinskih hiš po raznih pokrajinah Nemčije.
TRGOVINA IN OBRT.
»Novoletna nagrada". Ako imate pogojeno novoletno nagrado, imate pravico zahtevati to nagrado tudi tedaj, če službeno razmerje preneha prej, to je med letom. Službodajalec Vem je dolžan pri izstopu službe med letom plačati del te nagrade v znesku, ki odgovarja raamerju že odslužene dobe. Te pravice Vam službodajalec ne more utesniti.
»Vojaške vaje". S tem, da je Vaš delavec vpoklican na orožne vaje, službeno razmerje ne preneha. Dolžni ste mu za to dobo plačati vse denarne prejemke, če je ta delavec pri Vas v službi nepretrgoma leto dni in če v tem času ne prejema od države odgovarjajoče odškodnine. Nima pa do tega pravice uslužbenec, če je poklican k službovanju v stalni kader.
„ Vdova" G. O. Tr. Po čl. 14. zakona o obrtih je razvidno, da imate kot vdova pravico nadaljevati Vašo trgovino, oziroma se isla nadaljuje v korist Vaših mladoletnih otrok. Ta pravica pripada vdovi do zopetne omožitve, otrokom pa do polnoletnosti. Nadaljevanje obrta morate prijaviti v treh mesecih računši z dnem smrti Vašega soproga sreskemu načelstvu v Radovljici. Vlogo je treba kolkovati z Din 5 ter priložiti kolek za Din 20.
„Seiemska pravica". Opozarjamo Vas na čl.* 445 zakona o obrtih v katerem se glasi točka 2, da se potem, ko stopi ta zekon v veljavo, (to je od 9. marca 1932) ne bodo izdajala nova pooblastila za izvrševanje sejmske trgovine. Iz tega določila je razvidno, da si obrtne pravice za sejmarstvo po novem zakonu ne morete več pridobiti, ker je izdaja takih obrtnih dovolenj z zakonom ustavljene.
Pravice rokodelskih obrtov so določene v čl. 142 zakona o obrtih, ki pravi: »Imetniki rokodelskih obrtov imajo pravico, da opravljajo na svojem poslovnem sedežu in zunaj njega, kjerkoli v državi dela, za katera so pooblaščeni in da brez utesnitve ponujajo in izvajajo svoja dela, če so ta dela naročena in če se po značaju dela ali po volji naročilcev opravljajo samo na določenem kraju.
SOKOL.
Sokolsko društvo Stranišče je razvilo v nedeljo dne 3. t. m. svoj prapor. Na predvečer se je vršila v Sokolskem domu lepo uspela akademija. V nedeljo popoldne ob 15. uri pa je bilo razvitje prapora, kateremu so kumovali ustanovitelji društva. V imenu ustanoviteljev je izročil br. J&kcb Bajželj prapor starešini br. Francetu Benediku, ki je imel ob tej priliki nagovor na zbrano sokolstvo in drugo občinstvo, ki je v lepem številu prisostvovalo tej svečani proslavi. Članstvo, naraščaj in deca so položili na to zaobljubo, da bodo čuvali prapor in se ravnali po vzvišenih sokolskih načelih. V imenu župnega starešinstva je nagovoril zbrano sokolstvo župni prosvetar br. Jakob Špicar in jih bodril k vztrajnemu delovanju. Pri razvitju so bili navzoči tudi sreski načelnik g. dr. Ogrln, župan mesta Kranja g. Ciril Pire ter občinski odbor občine Stražišče na čelu z županom br. A. Križnarjem.
Po razvitju se je razvila lepa povorka skozi vas. Deputacija domačega društva je pozneje s praporom odšla na pokopališče ter se poklonila na grobu prvega načelnika br. Slavka Masterla in br. Hafnerja. Ob 16. uri se je vršila jevna telovadba, pri kaleri so nastopili vsi oddelki V. skupine sokolske župe Kranj.
IZ ORGANIZACIJ In DRUŠTEV
Savezna strelska družina v Železnikih olvori v nedeljo dne 10. sep'embra t. 1. svoje strelišče na Cešijici s sledečim sporedom: 1. Sprejem gostov ob 13'50 h. 2. Otvoritev strelišča. 3. Streljanje gostov in članov. 4. Prosta zabava s plesom, katera se vrši v vseh prostorih gostilne »Slari Ratitovec" na Češiijici s pričetkom ob 16. uri. Avtopodjelnik g. Ješe je dal na avtobusni progi Škofja Loka-Železniki in obratno 50°/o popusta na avtobusu, ki vozi iz Škofje Loke v Železnike dne 10. septembra ob 8, 12*45 in 19'50 uri, dne 11. septembra pa z avtobusom, ki vozi iz Železnikov ob 5'25 h. Obiščite prireditev in podpirajte našo obmejno strelsko družino.
SPORT.
Tekme v Kranju. SK Meter : SK Vaga 7:5 (2:2). V petek, dne .1. septembra se je vršila na igrišču Korotana nočna nogometna tekma med trgovskimi sotrudniki manufakturne in špecerijske stroke. Igra je bila lepa in so zmagali vztrajnejši. Obisk je bil z ozirom na dobrodelni namen prireditve — čisti dobiček so poklonili trboveljskim revežem — zelo dober.
Danes bo ob 3. popoldne komb. moštvo Korotana igralo proti obem garnituram SK Slovana iz Ljubljane, v nedeljo, dne 10. t. m. pa bo ob i/2 11. uri dopoldne v goste h SK Škofja Loka, ob >|, 2. uri popoldne pa SK Planinac.
SK Korotan opozarja svoje prijatelje, da priredi dne 10. sept. celodneven izlet v Novomesto, kjer sodeluje pri športnem dnevu SK Elana. Naši tekmujejo v štafeti skozi mesto, v teku na 100 m, v plavanju in v nogometu.
SK Korotan javlja vsem bližnjim društvom, da priredi dne 1. oktobra svoj vsakoletni športni dan s celodnevnim sporedom v raznih športnih panogah in jih prosi, da to pri svojih event. prireditvah upoštevajo. V slučaju slabega vremena se preloži športni dan na prihodnjo nedeljo.
Športni dan v Kamniku. Tenis turnir: Single gospodov po izločilnem sistemu. Za S K Ilirijo so nastopili: Truden, Drago in Lado Zaje, Banko, Gogala, Banjai in Kos. Za SK Domžale: ing. Skok in brata Ladstatter. Za SK Kamnik: Stuzzi, ing. Grzinčič, ing. Rebolj, Strgar in Rechbach. Prvak v singlu gospodov: 1 Truden (Ilirija).
Double gospodov: Truden-Banko : Ladstatter O.-Ladstalter R. 6:0, 6 : 0. Sluzzi-Grzinčič : Rebolj-Rechbach 6 : 4, 6 : 1. Kos-Gogala : Skok-Poukom 6 : 0, 6:0.
Mixed-double: Grzinčič-Debevčeva: Stuzzi-Krasa 8 : 6, 6 : 3, KosHajkov$: Rebolj-Tako B. 6:4, 6:3. Double gospodov, mixed-double in singli dam se bodo še nadaljevali.
Plavalne tekme. SK Kamnik: 14 plavačev, SK Ilirija 13 plavačev, SK Korotan 5 plavačev. 50 m prosto gg. 1. in 2. Cerer (K.), Šerbec (I.): 30 sek. 3. Lenart (I.): 30.8. 4. Karba (K.): 32"6. 5. Demonte (I.)33'8; 100 m hrbtno gg. 1. Šturm (K) 1:31; 2. Tauzes (I.) 1 :36"5; 50 m prosto dame 1. Grošelj (I.)
34-6. 2. Bradač (I.) 371. 3. Vrbinšek (K.) 48"9; — 3X100 m meseno gg. 1. Sever-Tauzes-Lenart (I.):; 4 : 23. 2. Šercer-Šturm-Cerer (K.): 4 : 317. 3. Hafner-Križnar-Česenj (Kor.) izstopila. 100 m prsno dame 1.. Babinek (I.) 1 :412, 2. Sitar (K.) 1 :55. 3. Kocmur (K.) 2:09; 50 m prsno subjuniorji: 1. Gjuran (I.): 507. 2. Bevc (K.) 567. 3. Keršar (K.) 1 : 026. (Prvi diskvalificiran vsled nepravilnega plavanja). 100 m prsno gg.: 1. Kramar (L) 1:29.6. 2) Prese K. (K.> 1 : 38 7. 3. Hafner (Kor.) 1 : 412. 3X50 m mešano, dame: 1. Babinek-Bradač-Grošelj (I.) 3 : 07*2. 2. Koc-mur-Kratnar-Vrlinšek (K.) 2 : 592. 200 m prosto gg.. 1. Tauzes (I.) 2 : 578. 2. Cerer (K) 2 : 58*5. 3. Šerbec (I.) 3 : 07 7. 4. Košnik (Kor.).
Skupna ocena: Ilirija 1455, Kamnik 120 5,, Korotan 10 točk.
Skoki. 1. Pogačnik (K.) 6428 točk, 2. Gjuran (I.) 40-08. 3. Levičnik (K.) 3966. 4. Jeglič (K.) 21.78.
Waterpolo: Ilirija: Kemnik 7 :1. Edini gol z& Kamnik zabil Cerer.
Nogomet: SK. Kamnik rez.: SK. Radomlje 0: t (0: 0). SK. Ljubljana: SK. Kamnik 7:1 (3:1).
Plavalne tekme v Radovljici.
V nedeljo dne 20. avg. so se vršile v radovljiškem kopališču plavalne tekme, katerih so se udeležila moštva SK Korotana iz Kranja, SK Bratstva z Jesenic in »Oble gorice" iz Radovljice. Za zmagovalca je podarilo domače »Tujsko-prometno društvo'1 ličen prehodni pokal, katerega so si to pot priborili kranjčani, ki so se plasirali na prvo mesto s 34 točkami. — Sledila je »Obla gorica" z 29 točkami in Bratstvo s 5 točkami. — Pripomniti pa je, da so Jeseničani tekmovali samo v skokih, v plavanju pa !e Korotan in domačini. — Zmago kranjčanov je odločilo par dobrih plavačev, ki so zasedli prva mesta ter s tem priborili svojemu klubu dragocene točke,, med tem, ko so se radovljičani postavili pri skokih, kjer sploh niso imeli resne konkurence. Tu se je predvsem pokazal smotren trening, katerega je imel v rokah tukajšnji kopališki mojster g. Sekovanič. V plavanju so domačini sicer zaostajali, videti pa je-bilo, da je na razpolago dober materijal, ki bo postal; s sistematičnimi in smotrenimi vajami še marsikateremu klubu trd oreh.
Organizacija prireditve je bila dobra ter se je; kopališki mojster g. Sekovanič jako potrudil, da je cela tekma izpadla v vseh ozirih jako zadovoljivo.
Doseženi uspehi in neuspehi pa naj bodo vsem tekmovalcem bodrilo za še boljše uspehe v prihodnjem letu!
Iz uredništva. Zadnji čas se nekateri naročniki pritožujejo, da ne prejemajo lista. Naša uprava: odpremi vsako številko v petkih vsem naročnikom s. točnim naslovom in je krivda, da se list ne dostavi drugje. Zato prosimo vse naročnike, da nam vedno javijo, če ne prejemajo lista v redu in se obenem: pritožijo na domači pošti. Naša uprava je v tem po^ gledu tudi sama intervenirala na pristojnem mestu.
ŠOLSKE KNJIGE
in vse ostale šolske potrebščine kupite najceneje
v
KNJIGARNI „SAVA"
KRANJ
OTOMANE,  modroce, divane in vse tapetniške izdelke Vam nudi Viktor Tonejc tapetnik. Kranj, v hiši g. VVendlinga.
MALI OGLASI
Kdor nudi «li išče službo, plača za vsako besedo 25 par. Najmanjši znesek je Din 5-— Vsi ostali oglasi se računajo po 50 par za vsako besedo. Najmanjši znesek pri teh oglasih je Din 8*— Znesek je treba plačati pri predaji naročila, oziroma vposlati v pismu onenem z naročilom. Za odgovor je treba priložiti Din 2r— v znamkah.
DVE SOBI S KUHINJO, POD-PARTERNI, opremljeni ali brez op., se odda za Din 300 dvema ali trem gospodom oz. gospodičnam s prvim okt. Ponudbe na upravo pod značko .Vila*.
ZGUBIL SE JE 51. avgusta svetel ženski plašč na cesti Visoko — Kranj. Kdor bi ga nesel naj ga odda proti nagradi v mestni stražnici v Kranju.
Za konzorcij »Triglava" Franc Luznar, urejuje Ivan Fugina, za tiskarno »Sava" Nikola Stokanović, vsi v Kranju.