Voda ia o_enf. Narodna. Gospodinja je stav!la v ko^tlu vodo nad ogenj, da bi zamesilt kruh. Ogejnj vpraša: »Ti je segla moja muka Ž8 do vrhunca, liladna voda?« »Da, in kako, moj stari in večni sovraž« nik. Ali trpeti moram, odkar so me vzeli maferi reki. Dokler sem bila združena z di-u-; gimi v reki, se mi ni-< si smel približati.« ' Ogenj je odgovoril:' »Dostikrat si tudi tf mens prijela 2*. src8 in glavo. Ako sj ti ža moj sovražnik, čefnu jaz ne bi i lebe sovra^ žil?« »Včasi sem to poga-> siJa. NJkol niseni sa- Bta prišla, ampak vseI«] »o me ljudje črpali |i reke in iz studenca, jai pa sem gasila, da Bnd ne storiš nič hude»a.« Ogenj nato: »Veš kaj? SpoprljazBiva se danes! Vsak inned naju naj se ba*H 1« s svojim poslom. C« bova tivela v miru In ilogi, naju ne bodo ijudje mučili In ubl|«H na smrt.« »Jaz nečem tako«, .e r*kla Toda- »ne mo: rtm jai biti drugačna kakor sem. Ne morem •Itl delu, ki mi ga je ^risatlil sam Bog.« Narodna povestlca. Kmet, ki mu je nek Irgovec v mestu napravll dosti krivice, s. H limislil pot, kako bi mu poplačal. Šel ja k njemu in rekel: »Go?pod, prosim te, posodi mi kotel za domačo žganjokuho, čez osem dni ti ga vrnem, pa še tolar jmvrh.« Trgovec je bil zadovoljen. Čez osem dni je prlnesel kmet kotc , pa še poleg majhen kotlič, če§: »Ve_, kaj je to?« »Kaj?« »Tvoj veliki kotel Je dobil pri naa malega. Prinesem ti ga, ker ni moj.« »Hvala ti, hvala«, Je rekel trgovec, »vidi se, da si poStfin človek.« »Pa, prosim te, gos* podar, naj še veliki kotel nekaj dni ostane pri meni, ker je še brx lan in ga takega ' n« morem spraviti sem.« »Naj bo!« mu je dovolil trgovec. Črcz par dni je bil kmet spet tu. »Nesreča, gospod, — neereča!« »Kakšna?« »Tvoj kotel je poginil!« »Kaj, poginil? 0 ti goljuf ti, kako morepoginiti kotel?« »Kako? Kar lahko Ima mladiče, more tuidl poginiti.« Nato ni vedel trgovec ka.j reči in tako je imel kmet za mall kotel velikega. Dobro Je povedal. Gost natalcarju, kl mu je prinesel ribo: »Odnesite to ribo. Tako mlada je, pa že tako pokvarjena.«