Gradbeni vestnik letnik 72 junij 2023 141 asist. dr. Nataša Šprah SKLADNOST DNEVNE OSVETLJENOSTI PROSTOROV V VEČSTANOVANJSKIH ZAZIDAVAH V SLOVENIJI S PRIPOROČILI STANDARDA SIST EN 17037 – ŠTUDIJA PRIMERA asist. dr. Nataša Šprah, univ. dipl. inž. arh. natasa.sprah@um.si Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana Znanstveni članek UDK/UDC: 620.9:728.2(497.4)(078.7) SKLADNOST DNEVNE OSVETLJENOSTI PROSTOROV V VEČSTANOVANJSKIH ZAZIDAVAH V SLOVENIJI S PRIPOROČILI STANDARDA SIST EN 17037 – ŠTUDIJA PRIMERA COMPLIANCE OF DAYLIGHT PROVISION OF INDOOR SPACES IN MULTI-DWELLING BUILDINGS IN SLOVENIA WITH THE RECOMMENDATIONS OF SIST EN 17037 – A CASE STUDY Povzetek Grajeno okolje zmanjšuje razpoložljivost dnevne svetlobe in s tem pomembno vpliva na človeško zdravje. Pomanjkanje izpo- stavljenosti dnevni svetlobi se odraža na dolgoročnem delovanju naših bioloških cirkadianih ritmov in številnih drugih vidikih psihofizičnega počutja. Predvsem stanovanjske stavbe so močan okoljski dejavnik, ki vpliva na zdravje in počutje uporabnikov, saj v njih preživimo največji del svojega življenja. V Sloveniji edine zahteve po osvetljevanju specifično stanovanjskih stavb, ki veljajo na nacionalnem nivoju, predpisujejo velikost odprtine za osvetljevanje in razmerja dimenzij bivalnih prostorov, medtem ko dejanska minimalna količina dnevne svetlobe v prostoru ni določena. V članku sta predstavljeni študiji primerov osvetljenosti prostorov dveh pritličnih stanovanj v večstanovanjskih zazidavah z višjo gostoto, katerih cilj je bil ugotoviti, v kolikšni meri izpol- njujejo najnižjo priporočeno raven osvetljenosti z dnevno svetlobo standarda SIST EN 17037: Dnevna svetloba v stavbah. Rezultati simulacij kažejo, da je raven osvetljenosti v stanovanjih veliko nižja od minimalne priporočene, medtem ko simulacije osvetlje- nosti z dodatnim oknom in odstranjenimi izzidki nad okni pokažejo na možnosti za njeno zvišanje. V zaključku so podani ukrepi za zagotavljanje zadostne osvetljenosti stanovanj z dnevno svetlobo in usmeritve za nadaljnje raziskave. Ključne besede: trajnostno načrtovanje stavb, večstanovanjska zazidava, osvetljevanje z dnevno svetlobo, SIST EN 17037, simula- cija osvetljenosti z dnevno svetlobo Summary The built environment reduces the availability of daylight and thus has a significant impact on human health. The lack of daylight affects the long-term functioning of our biological circadian rhythms and many other aspects of psychophysical well- being. Residential buildings, in particular, are an important environmental factor affecting the health and well-being of their occupants, since we spend most of our lives in them. In Slovenia, the only daylighting requirements that apply specifically to residential buildings at the national level prescribe the size of daylight openings and the dimensions of living spaces, while the actual minimum amount of daylight in the space is not specified. This article presents case studies of the daylighting of the occupied indoor spaces of two ground-floor apartments in higher-density residential complexes to determine the extent to which they meet the recommended minimum level of daylight as defined in the standard SIST EN 17037: Daylight in Buildings. The results of the simulations show that the level of daylight in the apartments is far below the recommended minimum level, while the simulations show the possibility of increasing it by adding windows and eliminating the overhangs above the windows. In the conclusion, measures to ensure adequate daylighting in the apartments and recommendations for further research are given. Key words: sustainable building design, residential developments, daylighting, SIST EN 17037, daylighting simulation Gradbeni vestnik letnik 72 junij 2023 142 1 UVOD 1.1 Pomen dnevne svetlobe v grajenem okolju za človekovo zdravje Dnevna svetloba pomaga pri izpolnjevanju človekovih fiziolo- ških in psiholoških potreb z edinstvenimi lastnostmi, ki jih z umetno svetlobo ne moremo nadomestiti [Boubekri, 2008]. Številne raziskave so pokazale, da med zdravjem ljudi in izpo- stavljenostjo dnevni svetlobi obstaja vzročna povezava [Dovjak, 2019]. Pred dvema desetletjema je odkritje specializiranega fotoreceptorja v očesu, odgovornega za sinhronizacijo notra- njega cirkadianega spodbujevalnika [Berson, 2022], razširilo razumevanje povezave med svetlobo in dnevno-nočnim ci- klom pri ljudeh. Nezadostna izpostavljenost svetlobi iz okolja čez dan zmanjša nočno izločanje melatonina, hormona, ki uravnava cikle spanja in budnosti, in tako negativno vpliva na spanje ([Mishima, 2001], [Scheuermaier, 2010]), medtem ko višja raven izpostavljenosti svetlobi dokazano spodbuja teles- no aktivnost in daljše trajanje spanja [Boubekri, 2014]. Grajeno okolje tudi zaradi zmanjšane razpoložljivosti svetlobe pomembno vpliva na človeško zdravje. Ugotovljeno je bilo, da je stopnja razširjenosti psihiatričnih motenj, motenj razpolo- ženja in anksioznih motenj znatno višja v mestih v primerjavi s podeželjem [Peen, 2010]. Pomanjkanje dnevne svetlobe v stavbah je povezano z depresijo [Brown, 2017], motnjami spa- nja in večjim pojavljanjem rakavih obolenj [Davis, 2001]. V gra- jenem okolju so stanovanjske stavbe močan okoljski dejavnik, ki vpliva na zdravje in počutje uporabnikov, saj v njih preživi- mo največji del svojega življenja ([Klepeis, 2001], [Schweizer, 2007]). Med epidemijo covida se je zaradi izolacij, karanten in dela od doma ta vpliv še povečal [Isaac, 2022]. 1.2 Zakonodaja na področju osvetljevanja stanovanj z dnevno svetlobo Zaradi dokazanega pozitivnega vpliva dnevne svetlobe na zdrav- je so standardi in predpisi o osvetljevanju stanovanjskih prosto- rov in določitvi minimalnih zahtev ključnega pomena. V Slove- niji so edine zahteve po osvetljevanju specifično stanovanjskih stavb, ki veljajo na nacionalnem nivoju, podane v Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo stanovanjskih stavb in stanovanj [UL RS, 2011]. V 1. odstavku 14. člena je zapisano, da morajo biti stanovanjski prostori naravno osvetljeni, čemur v 7. členu sledi zapis, da naravna osvetljenost stanovanja z več kot štirimi ležišči ne sme biti zagotovljena izključno skozi odprtine, ki so orientirane v območju od severovzhodne do severozahod- ne smeri. Zahtevana neposredna osvetljenost prostora oz. dela stanovanja je dosežena, če skupna površina obdelanih zidarskih odprtin, namenjenih osvetljevanju, dosega najmanj 20 % neto tlorisne površine teh delov stanovanja; podani sta omejitev glo- bine (tri svetle višine) in širine (polovica dolžine) enostransko osvetljenih prostorov. Ob tem zahteve pravilnika ne upoštevajo dejanske količine dnevne svetlobe, ki pada v prostor, torej zane- marjajo lastnosti oken, ki močno vplivajo na količino svetlobe v interierju [Potočnik, 2020], ter vpliv senčenja, ki ga lahko pov- zročijo sosednje stavbe ali zaradi členjenosti ovoja stavba sama. Na osvetlitev bivalnih prostorov zaradi senčenja sosednjih stavb vpliva tudi gostota večstanovanjskih zazidav [Šprah, 2020], ki se je pri zazidavah, nastalih po osamosvojitvi Slovenije, zvišala ([Lestan, 2013], [Planišček, 2010]). 1.3 Vpliv gostote zazidave na osvetljenost stanovanj Kompaktnost grajenega okolja je generalno priznana kot stra- tegija, s katero bi lahko dosegli bolj trajnostne urbane oblike [Jabareen, 2006]. Raziskave o ekološkem odtisu so pokazale, da so za trajnostni urbani razvoj optimalna gosta mesta s krat- kimi razdaljami med domovi in javnimi/zasebnimi storitvami [Holden, 2004]. Urbana gostota prav tako vodi do nižje skupne porabe energije v mestih [Güneralp, 2017]. Obenem obstajajo nekateri vidiki družbene trajnosti, na katere ima gostota zazi- dave negativen vpliv, kot sta na primer večja izpostavljenost onesnaževalcem zraka [Schweizer, 2007] in socialna pravičnost [Bramley, 2009]. Višanje gostote zazidave pomeni tudi zmanj- šanje naravne osvetlitve bivalnih prostorov v notranjosti stavb [Šprah, 2020]. Ker pomanjkanje izpostavljenosti dnevni svetlo- bi pomembno vpliva na dolgoročno delovanje naših bioloških cirkadianih ritmov in številne druge vidike našega psihofizične- ga počutja [Foster, 2021], lahko izsledke raziskav o duševnem zdravju v urbanih območjih [Peen, 2010] povežemo z razpo- ložljivostjo dnevne svetlobe v grajenem okolju. Premajhna osvetljenost z dnevno svetlobo je pri stanovanjski zazidavi naj- večji problem stanovanj v pritličjih, saj so med vsemi zaradi močnejšega senčenja sosednjih stavb ter zaradi lege pod izzid- ki ali balkoni najslabše osvetljena [Bizjak Železnik, 2015]. 1.4 Standard SIST EN 17037: Dnevna svetloba v stavbah Razvoj informacijske tehnologije v zadnjih desetletjih je omo- gočil relativno enostavno preveritev osvetlitve prostorov v notranjosti stavb z dnevno svetlobo z računalniškimi simu- lacijami [Ayoub, 2019]. Rezultati simulacij nam o dejanski osvetlitvi prostora povedo več kot upoštevanje zakonodaje o deležu fasadnih odprtin, namenjenih osvetlitvi, in količina ur neposredne osončenosti, ki je predpisana v veliko članicah EU [Darula, 2015] in je v Sloveniji pogosto določena v občinskih prostorskih načrtih posameznih občin. Napredek v razvoju si- mulacijskih orodij je upošteval slovenski nacionalni standard SIST EN 17037: Dnevna svetloba v stavbah [SIST, 2019]. Ta je najbolj izčrpen veljavni dokument o naravnem osvetljevanju v Sloveniji, saj opredeljuje dejavnike za doseganje ustrezne dnevne osvetljenosti notranjih prostorov s priporočili osvetlje- nosti notranjih bivalnih in drugih naseljenih prostorov z narav- no svetlobo, zagotavljanje ustreznega pogleda navzven in po- daja priporočila za trajanje osončenosti v bivalnih prostorih ter za omejitev bleščanja. Ker je standard povzet po evropskem, si prizadeva zagotoviti enako raven osvetljenosti bivalnih pro- storov ne glede na to, za katero geografsko območje v Evropi se uporablja, kar pomeni, da je količina odprtin za osvetljeva- nje med drugim odvisna od geografske lokacije stavbe [Paule, 2019]. Slovenska zakonodaja upoštevanje določil standarda SIST EN 17037 predpisuje v Tehnični smernici za graditev TSG- 1-004: 2022 Energijska učinkovitost stavb [MOP, 2022], kjer so navedene vrednosti osvetljenosti prostorov iz standarda SIST EN 17037 kot osnova za načrtovanje porabe energije električ- ne osvetlitve v stavbah, medtem ko upoštevanje priporočil o osvetljenosti z dnevno svetlobo s slovensko zakonodajo ni predpisano. Izsledki raziskave o pogojih standarda SIST EN 17037 kot omejitve za trajnostno urbanistično načrtovanje sta- novanjske zazidave [Šprah, 2020] so pokazali, da je za mini- malno osvetlitev po slovenski zakonodaji najglobljega bivalne- ga prostora z minimalno odprtino za osvetljevanje v pritličjih stavb potrebna razmeroma nizka gostota zazidave. asist. dr. Nataša Šprah SKLADNOST DNEVNE OSVETLJENOSTI PROSTOROV V VEČSTANOVANJSKIH ZAZIDAVAH V SLOVENIJI S PRIPOROČILI STANDARDA SIST EN 17037 – ŠTUDIJA PRIMERA Gradbeni vestnik letnik 72 junij 2023 143 asist. dr. Nataša Šprah SKLADNOST DNEVNE OSVETLJENOSTI PROSTOROV V VEČSTANOVANJSKIH ZAZIDAVAH V SLOVENIJI S PRIPOROČILI STANDARDA SIST EN 17037 – ŠTUDIJA PRIMERA 1.5 Cilj raziskave in raziskovalno vprašanje Raziskovalno vprašanje predstavljene raziskave se glasi: V ko- likšni meri bivalni prostori v izbranih pritličnih stanovanjih večstanovanjskih zazidav z višjo gostoto izpolnjujejo najnižjo priporočeno raven osvetljenosti z dnevno svetlobo iz standar- da SIST EN 17037: Dnevna svetloba v stavbah [SIST, 2019]? Cilj raziskave je doseči boljše razumevanje stanja osvetljenosti z dnevno svetlobo pritličnih bivalnih prostorov v večstanovanj- skih zazidavah v Sloveniji in opozoriti na morebitne posledice uporabe novega standarda v načrtovalski praksi. 2 METODA Opravljeno raziskavo lahko metodološko razdelimo na dva dela, ki sta predstavljena v podpoglavjih. V prvem delu (2.1) je pred- stavljena izbira prostorov, ki smo ju uporabili kot osnovo za za- snovo modelov za simulacijo osvetljenosti in preveritev sklad- nosti z zahtevami SIST EN 17037. V drugem (2.2) so predstavljeni zasnova modelov in računalniški programi, s katerimi je bila iz- vedena simulacija osvetljenosti izbranih bivalnih prostorov. 2.1 Opis izbranih prostorov Za preizkus s simulacijo naravne osvetljenosti smo izbrali sobi v dveh večstanovanjskih zazidavah, nastalih pod okriljem Stano- vanjskega sklada Republike Slovenije (SSRS) in Javnega stano- vanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (JS MOL) v Ljubljani (slika 1). Razlog za izbor večstanovanjskih zazidav, nastalih pod okriljem stanovanjskih skladov, je, da sta izvajalca stanovanjske politike države in občine [UL RS, 2015], katere cilj je med dru- gim dolgoročno zagotavljanje kakovosti bivanja za vse prebi- valce. Arhitekturna zasnova obeh zazidav je nastala na podlagi natečajev, kar je predstavljalo dodaten razlog za predpostavko, da zazidavi predstavljata kvalitetni stanovanjski okolji. Izmed drugih, ki sta jih zgradila opisana stanovanjska sklada, sta bili večstanovanjski zazidavi ob Mesarski cesti in Polju II izbrani za- radi visokega faktorja zazidanosti (FZ) in faktorja izrabe zemljiš- ča (FI), saj smo želeli preveriti osvetljenost v najslabših možnih razmerah, ki jih za osvetlitev z dnevno svetlobo predstavljajo prav visoke gostote zazidave [Šprah, 2020]. Tudi sobi sta bili izbrani kot primer najslabših možnih razmer zaradi velike glo- bine prostora in pritlične lege za ložo oz. pod konzolo ter bliži- ne sosednjih stavb, ki povzročajo dodatno senčenje. Štirje večstanovanjski, dvostransko orientirani koridorski bloki ob Mesarski cesti, izgrajeni leta 2004, so z izjemo dela ene- ga, za etažo višjega bloka visoki šest etaž. Osvetljenost smo preverjali v dnevni sobi z jedilnico in kuhinjo 2,5-sobnega sta- novanja v pritličju drugega bloka z vzhodne strani (slika 2(a)). Soba v pritličju je bila izbrana kot primer potencialno slabo osvetljenega prostora zaradi izredne globine in lege v pritličju pod konzolo (slika 2(b)). Je ena izmed šestnajstih enakih sob v pritličju te večstanovanjske zazidave. Slika 1. Večstanovanjski zazidavi ob (a) Mesarski cesti in (b) Polju II v Ljubljani. (a) (b) Slika 2. Izbrana soba v večstanovanjski zazidavi ob Mesarski ulici v Ljubljani, (a) označena z rdečo v modelu zazidave in (b) prikazana v tlorisu. Lastna risba, povzeta po načrtih arhitekture, pridobljenih na SSRS (dimenzije v centimetrih). Gradbeni vestnik letnik 72 junij 2023 144 Večstanovanjsko zazidavo Polje II sestavlja šest točkovnih večstanovanjskih stavb s štirimi etažami, postavljenih v vzor- cu šahovnice. Osvetljenost smo preverjali v bivalnem delu 2,5-sobnega stanovanja v jugozahodnem vogalu pritličja naj- bolj osenčenega bloka, ki ga sestavljajo kuhinja, dnevna soba in jedilnica (slika 3(a)). Soba je bila kot primer potencialno sla- bo osvetljenega prostora izbrana zaradi pritlične lege, v bližini sosednje stavbe in lože pred večjim oknom (slika 3(b)). Je ena izmed devetintridesetih podobnih sob v pritličju te večstano- vanjske zazidave, med katerimi samo dve ležita tako blizu na- sproti stoječe stavbe. Zaradi lože na zahodni strani smo lahko preverili njen negativni vpliv na osvetlitev prostora, medtem ko je dodatno okno na južni stranici prostora omogočilo preveri- tev vpliva dvostranske orientacije sobe na njeno osvetljenost. 2.2 Opis modelov za simulacijo osvetljenosti Za osnovo za preveritev naravne osvetljenosti izbranih dveh prostorov smo uporabili določila standarda SIST EN 17037: Dnevna svetloba v stavbah o osvetljenosti z dnevno svetlobo. Ta navaja, da je prostor z dnevno svetlobo ustrezno osvetljen, če so ciljne ravni osvetljenosti dosežene na določenem delu referenčne ravnine v prostoru vsaj polovico svetlih ur dneva. Podane so tri ravni ciljne osvetljenosti: visoka, srednja in naj- nižja. Glede na metodologijo, priporočeno v SIST EN 17037, obstajata dva načina za izračun dnevne svetlobe: prvi pred- videva izračun faktorja dnevne svetlobe (D) na referenčni rav- nini z določenimi vrednostmi za D, ki jih je treba doseči glede na dano lokacijo. Drugi način je izračun stopnje osvetljenosti z uporabo podnebnih podatkov o osvetljenosti in ustreznega časovnega koraka. Metoda določitve D, ki predstavlja razmerje med osvetljenostjo točke v prostoru ter osvetljenostjo točke na horizontalni ravnini pri neovirani hemisferi v istem časovnem obdobju, je enostavnejša, saj predvideva oblačno nebo in zato ne vključuje vpliva direktne osončenosti. V raziskavi je bila ta metoda uporabljena, ker je primerna za preveritev osvetlje- nosti v najslabših možnih razmerah, ki vključujejo oblačno nebo [Tregenza, 2018]. Modele izbranih dveh bivalnih prostorov in volumnov stavb večstanovanjskih zazidav ob Mesarski cesti in Polju II smo ustva- rili z orodjem za tridimenzionalno modeliranje Rhinoceros [McNeel, 2010] , medtem ko smo simulacijo osvetljenosti z dnevno svetlobo izvedli s pomočjo vtičnika za Rhinoceros, DIVA-for-Rhino [Solemma LCC, 2019]. Ta je bil prvotno razvit na podiplomski šoli za oblikovanje na univerzi v Harvardu in omogoča izvedbo različnih ocen okoljske učinkovitosti stavb, med drugim modeliranje sončnega sevanja in dnevne svetlo- be v stavbah in njihovi okolici. Diva za simulacijo dnevne svet- lobe uporablja odprtokodni program Radiance [Ward Larson, 1998], ki omogoča izračune z metodo sledenja žarkom. Istočas- no uporablja dve metodi sledenja žarkov – deterministično, ki sledi žarkom od proučevanega objekta do njihovega izvora, in stohastično, pri kateri žarki potekajo in se odbijajo v naključne smeri, kar omogoča izračun tako direktne kot difuzne kom- ponente osvetlitve. Program omogoča simulacijo s šestimi od šestnajstih vrst standardnih tipov neba, od močno oblačnega do jasnega, definiranih pri Mednarodni komisiji za razsvetlja- vo [CIE, 2003]. Pri simulacijah svetlobe pod oblačnim nebom, ki smo jih uporabili za izračun D, Radiance uporablja CIE tip neba 16. Radiance je bil izbran zaradi validiranosti s številni- mi raziskavami ([Mrdaljevic, 1995], [Reinhart, 2000], [Reinhart, 2001]). V skladu s priporočili standarda SIST EN 17037 smo s simula- cijami pridobljeni D na referenčni ravnini primerjali z določe- nimi vrednostmi za ciljni in minimalni D, ki jih je treba doseči glede na dano lokacijo. Preveriti smo želeli, če izbrana prosto- ra izpolnjujeta minimalna priporočila o osvetljenosti z dnevno svetlobo, torej smo preverili najnižje priporočene ravni dnevne osvetljenosti. V Sloveniji je za doseganje najnižje priporoče- ne ravni dnevne osvetljenosti treba doseči najmanjšo ciljno osvetljenost 100 lux na 95 % referenčne ravnine in 300 lux na 50 % referenčne ravnine polovico svetlih ur dneva, kar pome- ni doseči D = 0,6 % na 95 % referenčne ravnine in D = 1,8 % na 50 % referenčne ravnine. Vrednosti D v prostoru so bile simu- lirane na referenčni ravnini 850 mm nad tlemi, izvzemši ob- močje oboda ravnine v razdalji 500 mm od stene, na mreži 250 mm × 250 mm (slika 4). Pri simulacijah osvetljenosti prostorov smo predpostavili sve- tlobno prepustnost zasteklitve 0,81, kar ustreza vrednostim, značilnim za sodobne dvoslojne zasteklitve [Reflex, 2023]. Od- sevnosti notranjih sten, stropa, tal in fasad analiziranih ter nas- Slika 3. Izbrana soba v večstanovanjski zazidavi Polje II v Ljubljani, (a) označena z rdečo v modelu zazidave in (b) prikazana v tlorisu. Lastna risba, povzeta po načrtih arhitekture, pridobljenih na JSS MOL (dimenzije v centimetrih). asist. dr. Nataša Šprah SKLADNOST DNEVNE OSVETLJENOSTI PROSTOROV V VEČSTANOVANJSKIH ZAZIDAVAH V SLOVENIJI S PRIPOROČILI STANDARDA SIST EN 17037 – ŠTUDIJA PRIMERA Gradbeni vestnik letnik 72 junij 2023 145 asist. dr. Nataša Šprah SKLADNOST DNEVNE OSVETLJENOSTI PROSTOROV V VEČSTANOVANJSKIH ZAZIDAVAH V SLOVENIJI S PRIPOROČILI STANDARDA SIST EN 17037 – ŠTUDIJA PRIMERA proti stoječih stavb smo določili v skladu s priporočili standarda SIST EN 17037 (preglednica 1). Potencialnega vpliva senčenja dreves zaradi kompleksnosti nismo vključili, saj bi bilo poleg njihove natančne pozicije treba določiti tudi vrsto, velikost in delež listov na njih glede na letni čas [López-Ordóñez, 2017]. Izsledki raziskave o povezavi gostote večstanovanjske zazidave in osvetljenosti bivalnih prostorov [Šprah, 2020] so pokazali, da je globina v pritličje umeščene primerno enostransko osvetlje- ne sobe pri večstanovanjskih zazidavah z višjimi faktorji zazida- nosti (med 30 % in 50 %) in izrabe (med 1 in 2) med 4 in 5 m. Ker so v tej raziskavi preverjani prostori globlji, smo v naslednjem koraku globino meritve D z referenčno mrežo daljšega prostora v stanovanju na Mesarski cesti skrajšali do dolžine, ko bi naj bila glede na izsledke predhodne raziskave najnižja priporočena ra- ven dosežena (preglednica 2). Tako naj bi identificirali dejansko globino bivalnega prostora, ki dosega najnižjo priporočeno ra- ven dnevne osvetljenosti po standardu SIST EN 17037. V zadnjem koraku smo raziskali vpliv konzole pred oknom mo- dela bivalnega prostora v večstanovanjski zazidavi na Mesarski ter lože pred oknom in vpliv dodatnega okna v večstanovanj- ski zazidavi Polje II. V modelu bivalnega prostora stanovanja v večstanovanjski zazidavi na Mesarski cesti smo odstranili kon- zolo nad oknom ter ponovno izvedli simulacijo D na referenčni mreži (preglednica 2). V modelu bivalnega prostora stanovanja v večstanovanjski zazidavi Polje II smo pred ponovitvijo simu- lacije prostor podaljšali do konca lože. Simulacijo smo ponovili še z nespremenjeno pozicijo lože in brez dodatnega okna. 3 REZULTATI 3.1 Bivalni prostor v večstanovanjski zazidavi dvostransko orientiranih koridorskih blokov Simulacija osvetljenosti izbranega primera sobe na Mesar- ski cesti pokaže, da najnižji D ≥ 0,6 %, in s tem najmanjšo ciljno osvetljenost 100 lx, dosega le 41,87 % celic referenčne ravnine v sobi, medtem ko bi moral v skladu s SIST EN 17037 ta vrednost dosegati 95 % (preglednica 3). Delež celic z D ≥ 1,8 % in s tem doseženo ciljno osvetljenostjo 300 lx je le 9,64 %, medtem ko bi moral biti v skladu s SIST EN 17037 enak ali višji od 50 %. Tudi pri zmanjšani globini meritve osvetljenosti na 4 m je delež celic z D ≥ 0,6 % le 76,92 %, medtem ko je delež celic z D ≥ 1,8 %, 15,38 %. Po odstranitvi Slika 4. Umestitev referenčne ravnine za simulacijo D v izbrani sobi večstanovanjske zazidave Polje II. Preglednica 2. Geometrične lastnosti vseh modelov prosto- rov za simulacijo D (dimenzije v centimetrih). Preglednica 1. Uporabljene nastavitve odsevnosti materia- lov za različne površine v simulacijah z Divo-for-Rhino. površina odsevnost notranje stene 0,7 notranji strop 0,8 tla sobe 0,4 fasada 0,3 zunanja tla 0,2 Gradbeni vestnik letnik 72 junij 2023 146 konzole nad oknom vse celice referenčne ravnine v sobi do- segajo vrednost D ≥ 0,6 %, medtem ko D ≥ 1,8 % dosega ali presega 55,95 % celic. To pomeni, da je najnižja priporočena raven osvetljenosti glede na SIST EN 17037 dosežena komaj pri za več kot polovico zmanjšani globini sobe in odstranjeni konzoli pred njo. 3.2 Bivalni prostor v točkovni večstanovanjski zazidavi Kot je razvidno iz preglednice 4, sta najnižji D ≥ 0,6 % in s tem najmanjša ciljna osvetljenost 100 lx dosežena na celotni povr- šini referenčne ravnine sobe v večstanovanjski zazidavi Polje II. Delež celic z D ≥ 1,8 % in s tem ciljna osvetljenost 300 lx sta dosežena na 22,64 % površine, medtem ko bi moral glede na priporočila o najnižji ciljni osvetljenosti v SIST EN 17037 ta delež znašati 50 % ali več. Pri odstranitvi dodatnega okna se oba deleža celic prepolovita: delež celic z D ≥ 0,6 % znaša 54,72 %, medtem ko je delež celic z D ≥ 1,8 % 8,49 %. Ob podaljšanju sobe do konca lože in dodatnim oknom na južni stranici sobe sta deleža celic na referenčni ravni- ni, ki dosegajo zadosten D, skladna z najnižjo priporočeno ravnjo iz SIST EN 17037, saj je najmanjši ciljni D dosežen na celotni površini referenčne ravnine sobe, medtem ko delež celic z D ≥ 1,8 % znaša 50,24 %. 4 DISKUSIJA IN ZAKLJUČKI Pritlična stanovanja v gosti stanovanjski zazidavi so sicer najslabši možni primer osvetljenosti z dnevno svetlobo, vendar vseeno predstavljajo določen delež stanovanj- skega fonda, ki lahko negativno vpliva na zdravje stano- valcev. Rezultati študije primerov bivalnih prostorov v iz- Preglednica 3. Osvetljenost sobe z dnevno svetlobo v večstanovanjski zazidavi na Mesarski cesti. Z rdečim okvirjem je ozna- čena nespremenjena osnovna konfiguracija sobe. Preglednica 4. Osvetljenost sobe z dnevno svetlobo v večstanovanjski zazidavi stolpičev Polje II. Z rdečim okvirjem je ozna- čena nespremenjena osnovna konfiguracija sobe. globina meritve 8,18 m globina meritve 4 m soba z ložo soba brez lože delež celic z D ≥ 0,6 [%] 41,87 % 76,92 % 100,00 % delež celic z D ≥ 1,8 [%] 9,64 % 15,38 % 55,95 % soba z ložo soba brez lože soba brez stranskega okna soba s stranskim oknom delež celic z D ≥ 0,6 [%] 54,72 % 100,00 % 100,00 % delež celic z D ≥ 1,8 [%] 8,49 % 22,64 % 50,24 % asist. dr. Nataša Šprah SKLADNOST DNEVNE OSVETLJENOSTI PROSTOROV V VEČSTANOVANJSKIH ZAZIDAVAH V SLOVENIJI S PRIPOROČILI STANDARDA SIST EN 17037 – ŠTUDIJA PRIMERA Gradbeni vestnik letnik 72 junij 2023 147 asist. dr. Nataša Šprah SKLADNOST DNEVNE OSVETLJENOSTI PROSTOROV V VEČSTANOVANJSKIH ZAZIDAVAH V SLOVENIJI S PRIPOROČILI STANDARDA SIST EN 17037 – ŠTUDIJA PRIMERA branih pritličnih stanovanjih večstanovanjskih zazidav ob Mesarski cesti in Polje II v Ljubljani so pokazali, da ta ne izpolnjujeta priporočil standarda SIST EN 17037: Dnevna svetloba v stavbah [SIST, 2019] o najnižji priporočeni ravni osvetljenosti z dnevno svetlobo. Izbrana metoda preve- ritve s faktorjem dnevne svetlobe zanemari neposredno komponento osončenosti, kar predstavlja omejitev razis- kave. Kljub temu smo jo v raziskavi uporabili, ker je D do- ber pokazatelj osvetljenosti v neugodnih razmerah – ob oblačnem nebu, kar se sklada s kontekstom raziskave, kjer raziskujemo osvetljenost stanovanj v najslabših možnih razmerah. Ob tem je treba poudariti, da je bil v študiji zanemarjen vpliv vegetacije, kar pomeni, da je dejanska osvetljenost lahko še bistveno nižja. Med omejitve raziskave vpliva tudi izbira tipa zasteklitve, torej njegove svetlobnotehnične lastnosti. Osvetljenost z dnevno svetlobo je bila simuli- rana za dvoslojno zasteklitev; pri vedno bolj uporabljani trojni zasteklitvi bi se svetlobna prehodnost in posledično osvetljenost prostora dodatno zmanjšali. Rezultati študije primerov kažejo, da zgolj upoštevanje trenutne zakono- daje o deležu odprtin za osvetljevanje in merah notranjih prostorov nista zagotovilo za izgradnjo dovolj osvetlje- nih stanovanj. Res je, da smo v obeh zazidavah preverjali predvidoma najslabše osvetljeni prostor – v zazidavi na Mesarski je takšnih prostorov šestnajst, medtem ko sta v zazidavi Polje II takšna prostora samo dva, vseeno pa velja, da je treba zadostno osvetljenost zagotoviti vsem bivalnim prostorom. Še posebej bi to moralo veljati za stanovanja, ki so nastala na podlagi javnih natečajev pod okriljem javnih stanovanjskih skladov. Enostavno rešitev za izboljšanje osvetljenosti bi predstavljalo normativno povečanje razmerja med površino odprtin za osvetljeva- nje s tlorisno površino bivalnega prostora, ob čemer je treba poudariti, da je s Pravilnikom o minimalnih tehnič- nih zahtevah za gradnjo stanovanjskih stavb in stanovanj [UL RS, 2011] predpisani 20-% delež odprtin glede na tlorisno površino stavbe med najvišjimi v Evropski uniji – na Švedskem in Danskem znaša 10 %, na Poljskem, v Italiji in Nemčiji 12,5 % in v Franciji 17 % [Kunkel, 2015] – zato je njegovo povečanje malo verjetno. Prav tako so kritiki standarda [Paule, 2019] med drugim zapisali, da ta v sedanji obliki jasno spodbuja načrtovalce k povečanju zastekljenih površin, kar ni v skladu s ciljem zmanjševa- nja porabe energije v stavbah, in pozvali k ponovnemu razmisleku o oznakah priporočenih ravni osvetljenosti z dnevno svetlobo. Obstajajo tudi drugi načini zagotovitve zadostne osvetlje- nosti pritličnih stanovanj. Predhodna raziskava [Šprah, 2020] je pokazala, da prostori v pritličnih stanovanjih večstanovanjskih zazidav nižje gostote, zasnovani v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo stanovanjskih stavb in stanovanj [UL RS, 2011], izpolnjuje- jo priporočila standarda SIST EN 17037: Dnevna svetloba v stavbah [SIST, 2019] o najnižji priporočeni ravni osvetlje- nosti z dnevno svetlobo. Kadar nižje gostote zazidave ni mogoče implementirati, so možni posegi na nivoju arhi- tekturne zasnove stavb. Kot je pokazal rezultat simulacije v prostoru z dvostransko orientacijo, dodatno okno na drugi stranici prostora bistveno poveča raven osvetljenosti. Ob tem pomembno vlogo igra tipologija večstanovanjske stav- be, saj ta med drugim prejudicira eno-, dvo- ali večstransko orientacijo bivalnih prostorov. Pri točkovnem vzorcu zida- ve je praviloma več globljih prostorov umeščenih v vogale stavb, kar omogoča dvostransko postavitev oken in s tem vsaj teoretično boljše pogoje za osvetljenost z dnevno svet- lobo, medtem ko ima pri dvostransko orientiranem kori- dorskem bloku s poudarjeno vzdolžno tlorisno dimenzijo, ki spada v linijski vzorec zidave, večina stanovanj enostran- sko orientacijo. Razlog za to je tlorisna zasnova, sestavljena iz stanovanj, nanizanih v dve vrsti ob osrednjem skupnem hodniku z vertikalnimi jedri. Stanovanja so dostopna s skup- nega hodnika in so, razen vogalnih, enostransko osvetlje- na. Izbira tipologije stavbe prav tako lahko vpliva na globi- no prostorov, ki morajo biti glede na rezultate simulacije osvetljenosti s skrajšano referenčno ravnino v pritličnih sta- novanjih gostejših večstanovanjskih zazidav za doseganje najnižjih priporočenih ravni osvetljenosti z dnevno svetlobo relativno plitki. Simulaciji z odstranitvijo konzole in lože sta pokazali, da izzidki, ki senčijo zastekljeno odprtino, osvetljenost pro- storov bistveno zmanjšujejo. Zunanji bivalni prostor je pomemben element stanovanja, ki pomaga izpolniti psi- hološke potrebe po različnih prostorskih izkušnjah in na- menskosti [Smektała, 2022], katerega pomen se je med pandemijo še povečal [Duarte, 2023]. Zato se ga zaradi potencialnega zmanjšanja osvetljenosti notranjega pros- tora iz arhitekturne zasnove ne sme odstraniti, bi pa k večji osvetljenosti notranjih prostorov pripomoglo, da ni ume- ščen nad zastekljeno površino najglobljega prostora prit- ličnih stanovanj. Rezultati študije primerov v povezavi z rezultati predho- dne raziskave o osvetljenosti z dnevno svetlobo in gostoti večstanovanjske zazidave [Šprah, 2020] kažejo, da pripo- ročeno minimalno raven osvetljenosti glede na SIST EN 17037 v prostorih pritličnih stanovanj gostejših večstano- vanjskih zazidav težko doseči. Na podlagi izsledkov lahko zaključimo, da je v primeru, ko umestitev večjih, z izzidki nezasenčenih zastekljenih odprtin in plitvejših bivalnih prostorov z večstransko orientacijo v pritličje ni mogo- ča in kadar je zaradi drugih ciljev trajnostnega razvoja zagotovitev določene gostote večstanovanjske zazidave nujno potrebna, zaradi zagotavljanja zdravega stano- vanjskega okolja kot najnižjo stanovanjsko etažo bolje zasnovati prvo etažo stavbe in pritličje nameniti drugim funkcijam. Načrtovanje trajnostne večstanovanjske zazida- ve je kompleksno. Posamični vidiki trajnostne- ga razvoja, predvsem okoljski in sociološki, vodi- jo do različnih smernic za načrtovanje. Že tema osvetljevanja z dnevno svetlobo vključuje zdrav- stvene in energetske vidike, ki se lahko znajdejo v juksta- poziciji. V iskanju optimuma je treba upoštevati vrsto področij, med katerimi je treba najti ravnovesje. Predlo- žena raziskava je ob tem želela opozoriti tudi na razko- Gradbeni vestnik letnik 72 junij 2023 148 rak med zahtevami veljavnega slovenskega standarda o dnevni svetlobi v stavbah in dejanskim stanjem, ki je pos- ledica zakonodaje na tem področju. Izsledki predložene študije primerov in predhodne raziskave o osvetljevanju in gostoti zazidave [Šprah, 2020] so nakazali nekatere možne ukrepe za boljše osvetljevanje bivalnih prosto- rov večstanovanjske zazidave, kot so izbira tipologij, ki omogočajo dvostransko orientacijo globljih prostorov, in nižja gostota večstanovanjskih zazidav. K razumevanju kompleksnosti teme osvetljevanja z dnevno svetlobo bi pripomogle nadaljnje raziskave povezave vpliva gostote večstanovanjskih zazidav z arhitekturnim oblikovanjem stavb, ki bi lahko predstavljale osnovo za pripravo pripo- ročil o optimizaciji zasnove večstanovanjskih zazidav gle- de na osvetljevanje z dnevno svetlobo. Ob predpostavki, da je izpolnjevanje zahtev standarda SIST EN 17037 glede najnižje priporočene ravni osvetljenosti po- goj za zagotavljanje zdravega bivalnega okolja, ga je treba implementirati v načrtovalsko prakso. Začetek implemen- tacije bi lahko predstavljala predpisana preveritev dnevne osvetlitve pritličnih stanovanj v natečajnih rešitvah javnih natečajev večstanovanjskih zazidav pod okriljem stano- vanjskih skladov. 5 LITERATURA Ayoub, M., 100 Years of daylighting: A chronological revi- ew of daylight prediction and calculation methods, Solar Energy, 194(November), 360–390, https://doi.org/10.1016/j. solener.2019.10.072, 2019. Berson, D. M., Dunn, F. A., Takao, M., Phototransduction by Retinal Ganglion Cells That Set the Circadian Clock, Sci- ence, 295(RC191), 1070–1073, https://doi.org/10.1126/scien- ce.1067262, 2002. Bizjak Železnik, B., Kakovost bivanja v pritličnih stanovanjih večstanovanjskih stavb, Urbani Izziv, posebna iz, 88–97, UR- N:NBN:SI:doc-ROXQ5S46, 2015. Boubekri, M., Daylighting, architecture and health: building design strategies (1st ed.). Amsterdam: Elsevier/ Architectu- ral Press, https://doi.org/10.4324/9780080940717, 2008. Boubekri, M., Cheung, I. N., Reid, K. J., Wang, C. H., Zee, P. C., Impact of Windows and Daylight Exposure on Overall Health and Sleep Quality of Office Workers, Journal of Cli- nical Sleep Medicine, 10(6), 603–11, https://doi.org/10.5664/ jcsm.3780, 2014. Bramley, G., Power, S., Urban form and social sustainabili- ty: The role of density and housing type, Environment and Planning B: Planning and Design, 36(1), 30–48, https://doi. org/10.1068/b33129, 2009. Brown, M. J., Jacobs, D. E., Residential Light and Risk for Depression and Falls: Results from the LARES Study of Eight European Cities, Public Health Reports, 126(1_ suppl), 131–140, https://doi.org/10.1177/00333549111260s117, 2017. Darula, S., Christoffersen, J., Malikova, M., Sunlight and inso- lation of building interiors., Energy Procedia, 78, 1245–1250, https://doi.org/10.1016/j.egypro.2015.11.266, 2015. Davis, S., Kaune, W. T., Mirick, D. K., Chen, C., Stevens, R. G., Residential magnetic fields, light-at-night, and nocturnal urinary 6-sulfatoxymelatonin concentration in women, American Journal of Epidemiology, 154(7), 591–600, https:// doi.org/10.1093/aje/154.7.591, 2001. Dovjak, M., Kukec, A., Creating Healthy and Sustainable Buildings, Creating Healthy and Sustainable Buildings. Cham,: Springer Open, https://doi.org/10.1007/978-3-030- 19412-3, 2019. Duarte, C. C., Cortiços, N. D., Stefańska, A., Stefańska, A., Home Balconies during the COVID-19 Pandemic: Futu- re Architect’s Preferences in Lisbon and Warsaw, Applied Sciences (Switzerland), 13(298), https://doi.org/10.3390/ app13010298, 2023. Foster, R. G., Fundamentals of circadian entrainment by light, Lighting Research and Technology, 53(5), 377–393, https://doi.org/10.1177/14771535211014792, 2021. Güneralp, B., Zhou, Y., Ürge-Vorsatz, D., Gupta, M., Yu, S., Patel, P. L., … Seto, K. C., Global scenarios of urban densi- ty and its impacts on building energy use through 2050, Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 114(34), 8945–8950, https://doi. org/10.1073/pnas.1606035114, 2017. Holden, E., Ecological footprints and sustainable urban form, Journal of Housing and the Built Environment, 19(1), 91–109, https://doi.org/10.1023/B:JOHO.0000017708.98013. cb, 2004. Isaac, M., Hemeida, F. A., ScienceDirect Study of natural ventilation and daylight in a multi-storey residential buil- ding to address the problems of COVID-19, Energy Reports, 8(May), 863–880, https://doi.org/10.1016/j.egyr.2022.07.078, 2022. Jabareen, Y. R., Sustainable urban forms: Their typo- logies, models, and concepts, Journal of Planning Education and Research, 26(1), 38–52, https://doi. org/10.1177/0739456X05285119, 2006. Klepeis, N. E., Nelson, W. C., Ott, W. R., Robinson, J. P., Tsang, A. M., Switzer, P., … Engelmann, W. H., The National Human Activity Pattern Survey, Journal of Exposure Science and Environmental Epidemiology, 11(3), 231–252, https://doi. org/10.1038/sj.jea.7500165, 2001. Lestan, K., Goličnik Marušić, B., Eržen, I., Golobič, M., Odprti prostor stanovanjskih naselij povečuje kakovost grajenega, IB Revija, 41–55, URN:NBN:SI:DOC-M1RJQMSM, 2013. López-Ordóñez, C. F., Roset, J., Rojas-Cortorreal, G., Análi- sis de la radiación solar directa en las calles de barcelona, asist. dr. Nataša Šprah SKLADNOST DNEVNE OSVETLJENOSTI PROSTOROV V VEČSTANOVANJSKIH ZAZIDAVAH V SLOVENIJI S PRIPOROČILI STANDARDA SIST EN 17037 – ŠTUDIJA PRIMERA Gradbeni vestnik letnik 72 junij 2023 149 asist. dr. Nataša Šprah SKLADNOST DNEVNE OSVETLJENOSTI PROSTOROV V VEČSTANOVANJSKIH ZAZIDAVAH V SLOVENIJI S PRIPOROČILI STANDARDA SIST EN 17037 – ŠTUDIJA PRIMERA en base a la relación entre su morfología y vegetación, Ar- chitecture, City and Environment, 12(34), 45–68, https://doi. org/10.5821/ace.12.34.4708, 2017. MOP, Tehnična smernica za graditev TSG-1-004: 2022 Energijska učinkovitost stavb, Ministrstvo za okolje in pros- tor, 2022. Mrdaljevic, J., Validation of a lighting simulation program under real sky conditions, International Journal of Lighting Research and Technology, 27(4), 181–188, https://doi.org/10.1 177/14771535950270040701, 1995. Paule, B., Flourentzou, F., Perspective on daylight provisi- on according to the new European standard “daylight in Buildings” (EN 17037), Journal of Physics: Conference Seri- es, 1343(1), https://doi.org/10.1088/1742-6596/1343/1/012165, 2019. Peen, J., Schoevers, R. A., Beekman, A. T., Dekker, J., The cur- rent status of urban-rural differences in psychiatric disor- ders, Acta Psychiatrica Scandinavica, 121(2), 84–93, https:// doi.org/10.1111/j.1600-0447.2009.01438.x, 2010. Planišček, A., Razvoj stanovanjske gradnje v Sloveniji, Stano- vanjske Ne/Politike, Stanovanjske Arhitektura Med 2000- 2010, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, 2010. Potočnik, J., Košir, M., Influence of commercial glazing and wall colours on the resulting non-visual daylight conditi- ons of an office, Building and Environment, 171(December 2019), https://doi.org/10.1016/j.buildenv.2019.106627, 2020. REFLEX, spletna stran podjetja Reflex d. o. o. - http://www. reflex.si/si/steklo/toplotna-zascita, datum vpogleda 17. 3. 2023, 2023. Reinhart, C. F., Herkel, S., The simulation of annual daylight illuminance distributions-a state-of-the-art comparison of six RADIANCE-based methods, Energy and Buildings, 32(2), 167–187, https://doi.org/10.1016/S0378-7788(00)00042-6, 2000. Reinhart, C. F., Walkenhorst, O., Validation of dynamic RA- DIANCE-based daylight simulations for a test office with external blinds, Energy and Buildings, 33(7), 683–697, https://doi.org/10.1016/S0378-7788(01)00058-5, 2001. UL RS, Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za gra- ditev stanovanjskih stavb in stanovanj, Uradni list RS št. 1/11, 133-136, 2011. UL RS, Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025, Uradni list RS, št. 92/15 § (2015), 2015. Schweizer, C., Edwards, R. D., Bayer-Oglesby, L., Gauderman, W. J., Ilacqua, V., Juhani Jantunen, M., Künzli, N., Indoor ti- me-microenvironment-activity patterns in seven regions of Europe, Journal of Exposure Science and Environmen- tal Epidemiology, 17(2), 170–181, https://doi.org/10.1038/ sj.jes.7500490, 2007. SIST, SIST EN 17037:2019 Dnevna svetloba v stavbah, Slo- venski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2019. Smektała, M., Baborska-Narożny, M., The use of apartment balconies: context, design and social norms, Buildings and Cities, 3(1), 134–152, https://doi.org/10.5334/bc.193, 2022. Šprah, N., Košir, M., Daylight Provision Requirements Accor- ding to EN 17037 as a Restriction for Sustainable Urban Planning of Residential Developments, Sustainability (Swi- tzerland), 12(1)(315), 1–22, https://doi.org/10.3390/su12010315, 2020. Tregenza, P., Mardaljevic, J., Daylighting buildings: Standards and the needs of the designer, Lighting Research and Tech- nology, 50(1), 63–79, https://doi.org/10.1177/1477153517740611, 2018. Ward Larson, G., Shakespeare, R., Rendering with Radiance: The Art and Science of Lighting Visualization. San Franci- sco: Morgan Kaufman Publishers, Inc, 1998.