Poučevanje v naravoslovji. Pervi dan. I. Gorkota ali toplota. Da ljudje in živali žive, da rastline in zeli rasto, da se voda v oblake zbira, in zopet na zemljo pada, in se po zemlji pretaka, to učini toplota; brez nje bi postala vsa zemlja ledena gruda. V telesih se nahaja toplota prekrita ali vezana, in o njej se prepričamo, ako jo na razne načine razvežemo. — Gorkote ne vidimo, ne slišimo, tudi je ne vohamo, a čutimo jo. Telesa in stvari različno čutimo, kolikor imajo namreč oproščene toplotne snovi. Telo, katero ima obilo te snovi, imenujemo v r o č e; a tisto, ki ima le malo take snovi, je m 1 a č n o. — Mnogo teles, kedar se močno razgreje, začne se svetiti, to pa je ogenj, nastane pa, kedar se svitloba spoji ali zveže s toploto. Tudi terhljen les in nekateri žužki so v teuii svetli (n. p. kresnica, stonoga i. dr.) a to se sveti, ker ima fosfora v sebi. Telesa, ki nimajo nikakoršne občutne toplote, so m e r z 1 a. Mraz tedaj ni samostalna snov, ampak je le pomanjkanje toplote. Ker je tedaj toplota v raznih telesih le vezana, tedaj nastane vprašanje, kako se da razvezati ali obuditi in izvabiti? Ako nas po zimi v roke zebe, ne pojdemo takoj k topli peči, marveč dergnili bomo roko ob roko. Tudi svedri, pile (žage) i. dr. se segrejejo, ako se dolgo in neprestano rabijo. Ako se v mlinu prazna kamna verte, ali pa če mlinar premalo žita zasuje, moka diši nekako po smodu; mlinska kamna so se namreč nekoliko razgrela in moka je zarad tega nekaj osmojena. Osi pri vozeh se tudi segrejejo, ako niso bile namazane. Kolesa pri strojih se morajo večkrat naraazati, da se dergnenje zmanjša, sicer se unamejo, kar se je uže tudi zgodilo. — Pušice, kamor učenci peresa devljejo, in tudi nekateri strugarski izdelki, so ozališani z černimi obročki. Terd les se namreč ob pušico, ki se hitro verti, dergne dotlej, da tam, kjer se misli olepšati, zaradi vročine zogljenf. — Sani, kedar se med potjo ustavijo, primerznejo k tlam; sanivci, ki so navadno z železnimi šinami podkovani, se med potjo razgrejejo, a kedar se ustavijo, stopi se pod njimi sneg, ki se hitro v led spremeni. Voznik mora tedaj sani poprej na stran potegniti, ali kako premakniti, da mora živina izpeljati. Kaj sklepamo tedaj iz takih in jednakih skušenj in slučajev. Toplota se tedaj zbudi z dergnenjem. Luč delamo, ako se vžigalnim klinčkom kod po bolj pustem poveršji potegnemo. Od tega stno govorili m. 1. v 1. 23.; naj opomnimo le-to, da narejanji luči sloni na zgoraj navedenem pravilu, bodi si tedaj, ali nekdaj, ali pri izobraženih narodih, ali pri divjakih. Le-ti ogenj napravijo, ako terd in mehek les dergnejo, nekdaj so narejali ogenj, ko so ob kamen (kremen) z jeklom tolkli (kresali), tedaj vsak čas dergnenje ali tolčenje.