, mrr-z  , -v •*— ;r v \ •'%'> S>X

yt ' ^ j ^ 4 * *

• / "’••>• ■ ,-x r  v . iVv.v. »• *.r

jfl . : !& ; i v t > >• ':.'*■ it ■:  A ‘.A

T i :-x • .\y> . v t; L ' x

K fcipA v . 'A/A A"r ‘-AA^r•■•„ 1 .>''•/ \, '

ic ;. ,’", :r Vi X - v

• =vX;"!V'. >i i '•m;

R" . .*■■ 'J-.**  i- . 4 f * v

i . ■ 1 1  i- > r -' A •fv'  ir v ;  . Ar-

| :•■•  - rv - A,-'-- 1 -A ‘

I ■> '•>■■•  ' HArA' :v

¥ >'■..■■*. »- in—.*-  fc* * v 5»- , ' "» ►•• / - jr v

f -jr < ” \A- ki-v c “ a * 1

ti >r^-.{A .■••.. f x.V*A;

r •:•••,• --.iiv.K • i>r*'- - v  '• | cr ?. ~ ■*■  i

f Ar.- -'; f r <^ / .

i v. ••.•:••.• v, -f^v • ' ?  A-v x i '

I ••..■•'  • • v-  ” I- v > V A • > >k.  > / . Al.

i A ' ,j/‘• A'f' /  jf $

; : :C K"i *.*A "ir?' "'A. -v V ' Y  V' ' "''A. A/
f :?v: »?> NA. t „4  ^ V* t- * ^ :  ‘ * * A ^ >. -4. .3

A A :-V f A

I • J^-A - V^ P A ,A< u#..

1  . ip :<y , X

4 - - ---. 4 ^, -. — j L ± t ± —- '- —



Narodna knjižnica.

1. snopič.

Valentina Vodnika

IZBRANI SPISI

V Ljubljani, 1919.

Natisnila in založila Zvezna tiskarna.

VALENTINA VODNIKA

IZBRANI SPISI.

V LJUBLJANI, 1919.

NATISNILA IN ZALOŽILA ZVEZNA TISKARNA.

02>og oo^zi

Predgovor.

TZo začnemo izdajati slovensko »Narodno knjiž-
nico“, ne moremo podati slovenski in jugo¬
slovanski javnosti na čelu te zbirke nič primer¬
nejšega, kakor izbrane spise Valentina Vodnika,
prvega slovenskega pesnika, ki je pred sto leti
v Ljubljani zatisnil svoje trudne oči. Mislimo, da
s tem najprimerneje proslavimo stoletnico njegove
smrti, ako damo našemu prerojenemu in ujedi-
njenemu narodu v roke ona dela tega velikega
Slovana, ki se v njih izraža njegova preprosta
slovenska in jugoslovanska duša. Ni bilo mogoče
v to malo zbirko sprejeti vsega, kar ima pomen
za našo književnost, zato pa smo sprejeli vse
ono, kar se nam zdi značilno za pesnika in nje¬
govo dobo. Knjiga je namenjena najširšim jugo¬
slovanskim vrstam, zato mislimo, da bo tako
dosegla svoj namen. Zato smo izločili iz te knjige
vse ono, kar ni prihajalo iz pesnikove duše, da
tako končno predstavimo naši javnosti pesnika
z onimi deli in nazori, ki so značilni za njegovo
dobo. Danes tem lažje razumemo pevca »Ilirije
oživljene", ker smo sami preživeli burno dobo
polno izprememb in smo mogli sami občutiti, kaj
pomeni za one, ki verujejo — razočaranje. Vemo

3

pa tudi dobro, kaj pomeni sistem, ki je zavladal
po naših pokrajinah po dunajskem kongresu (1815)
v času svete alijance. Zato razumemo boj pes¬
nika, ki je bil prevaran v svojih najvišjih nadah.

Dosedanji življenjepisci Vodnikovi so opra¬
vičevali pesnika zaradi njegovega najvišjega po¬
leta, ko je leta 1811. zapel odo svojega življenja,
»Ilirijo oživljeno" — naša dolžnost je sedaj, da
izpregovorimo o tem odkrito besedo in zavržemo
vse ono, kar se je rodilo pod pritiskom nasilja.
Vodnik je bil prvi slovenski pevec in med prvimi
slovenskimi političnimi žrtvami avstrijskega režima.

Ako pogledamo nazaj, se nam zdi tako sam
in zapuščen. Koliko je bilo pri nas v tisti dobi
mož, ki so razumeli svoj čas? To vprašanje
ostane za nas brez odgovora. Morebiti so bili,
a so molčali. Vodnik pa je izpregovoril v imenu
naroda, zato je nanj padlo maščevanje temnih
sil. Sedaj po sto letih mu moramo dati zadoščenje
s tem, da odklanjamo vse, kar bi nam moglo
motiti njegovo jasno predstavo pred nami. Mi
vidimo v njem velikega vodnika naše nove dobe,
predhodnika ilirizma in s tem prvega našega
glasnika sedanje Jugoslavije.

Svojo mladost je popisal Vodnik v svojem
lastnem življenjepisu. Rojen je bil v Šiški pri
Ljubljani (1758), postal je redovnik-frančiškan in
leta 1784. posvetni duhovnik, ki je šel „vun duše
past“. Služil je v Sori, na Bledu, v Ribnici in na
Gorjušah, v samih lepih slovenskih krajih, ki so

4

ohranili v sebi mnogo jezikovnega bogastva.
Posebno gorske krasote naše Gorenjske so imele
na pesnika mogočen vpliv.

„Redila me Sava,
ljubljansko polje,
navdale Triglava
me snežne kope.“

Ob času svojega bivanja na Gorjušah se je
Vodnik seznanil z bogatim baronom Zoisom, ki
je postal plemenit podpornik našega kulturnega
dela. Leta 1796. je prišel Vodnik v Ljubljano kot
beneficijat k Sv. Jakobu, leta 1798. je postal pro¬
fesor poetike na liceju, kjer je v višjih razredih
učil razen veronauka vse predmete, posebno
zgodovino, zemljepisje in francoščino. Leta 1809.
je zopet zadivjal z vso silo bojni vihar in v nekaj
mesecih je ležala stara Avstrija pred nogami zma¬
govitega Napoleona. Slovenski\deli, doslej izgub¬
ljeni in pozabljeni v ogrodju stare nemške države,
so imeli postati zgodovinsko važha tla nadaljnega
razvoja. Postali smo del novega kraljestva „llirije“,
in Val. Vodnik je postal ravnatelj gimnazije, nad¬
zornik ljudskih šol in vodja umetniško rokodelske
šole. Pred našimi očmi so se naenkrat odprle
velike perspektive, ki jih je mogel videti le oni,
kdor je poznal našo zgodovino, našo lego in
naše zmožnosti. Vodnik je poznal svoj narod in
svojo domovino — zato mu ni moglo ostati
skrito, kaj pomeni Ilirija za nas in kaj pomeni
Ilirija svetu. Zato je iz polne duše zapel »Ilirijo

5

oživljeno 11  in je pokazal mogočnemu zmagovalcu
in svojemu narodu pot v bodočnost. Toda Ilirija
je bila ustvarjena iz trenutnih dogodkov, zato v
tej obliki ni imela dolgega obstoja. Njen kralj
je bil premagan v bitki pri L,ipskem, in na du¬
najskem kongresu je bila za celo stoletje zape¬
čatena njena usoda: prideljena je bila nazaj stari
državi. In z njo je prišel tudi pesnik Vodnik v
roke avstrijski vladi. Naravno je, da se je ta
vlada maščevala nad vsemi, ki so spoznali svoj
čas in jim je bila domovina več od osebne ko¬
risti. Tako je postal tudi Vodnik žrtev novega
sistema. Leta 1814. je bil vpokojen, in ravnateljstvo
gimnazije je dobilo ukaz od avstrijskega cesarja,
naj svetuje za Vodnika kako službo izven domo¬
vine .. . Vodnik je ostal kljub temu v Ljubljani.
Imel je 200 gld. pokojnine. Prosil je za stolico
zgodovine in italijanskega jezika na liceju — pa je
bil odklonjen. Smel je biti samo provizorični
učitelj. Rabili pa so ga, kadar je bilo treba pre¬
vajati kake uradne stvari. Tako je preživel
Vodnik zadnja leta svojega življenja. Bil je po¬
litični izgnanec v lastni domovini. On pa je do
zadnjega mislil samo na svoj bedni rod in je
delal, delal . . .

Dne 8. januarja 1819 je bil še v šoli. Po¬
poldne je prišel domov in zvečer ga je posetil
njegov učenec Costa, ki se je z njim rad razgo-
varjal o zgodovini in drugih znanstvenih stvareh.
Vodnik je takrat stanoval v Kerschbaumovi (po-

6

zneje Piklovi) hiši za frančiškansko cerkvijo št. 12.
Costa je ostal pri Vodniku do 8. zvečer. Ko je
odšel, je Vodnik večerjal in kmalu^ nato ga je
zadela kap. Ob 11. zvečer je umrl. Čez dva dni
je bil pokopan pri Siv. Krištofu v Ljubljani, kjer
so mu pozneje prijatelji postavili dostojen spo¬
menik. Dokončano je bilo truda in delapolno
življenje. Pesnik Prešeren je posvetil svojemu
predhodniku pesem „V spomin Val. Vodnika":

„V Arab’je puščavi
se ptiček rodi,
v odljudni goščavi
sam zase živi.

So zvezde sestrice,
mu mesec je brat;
ni dano mu ptice
si ljubico zbrat’.

Zanj družba ne mara,
in on ne za njo;
v samoti se stara,
mu leta teko.

Najslajši dišave,
ki zanje sam ve,
najžlahtniši trave,
kadila drage.

In miro nabira

' netruden vse dni,

se vbada, se vpira,
za smrt le skrbi.


7

Grmado ’z njih dela
prileten samce,
ko pride smrt bela,
na nji se sežge.

Ven plane ’z plamena
' s svitlobo obdan,

sloveč’ga imena
ptič F e n i s na dan.

Tak pevec se trudi,
samoten živi,
se v slavi, ko zgrudi
ga smrt, prerodi .* 1

Ro ga je zgrudila smrt, se je- prerodil v
slavi. Pa ne takoj. Družba njegovih prijateljev
ni bila velika, kajti bil' je med zaznamovanimi.
Ptič Fenis se ni mogel dvigniti, dokler ni švignil
plamen iz grmade. In zdi se nam, da šele sedaj
po stoletju stoji ptič Fenis v vsej svoji svetlobi
pred nami. Sedaj razumemo njegovo pesem in
jo dobro ločimo od glasov, ki niso njegovi.
Grmada pa, ki jo je bil nanesel, je bila velika,
bila je delo njegovega življenja. „Z očetom,
Marka Pohlinom, discalceatom, se iznanim 1773,
pišem nekaj kranjskega in zakrožim nekatere
pesmi, med katerimi je le od zadovoljnega Kranjca
komaj branja vredna. Vselej sem želel kranjski
jezik čeden narediti." To nanj sporoča Vodnik
o začetku svojega literarnega dela. Bil je še mlad,
komaj šestnajstletni dijak, ko je stopil s prvimi
literarnimi poskusi na dan. Toda šola patra Marka

8

ni bila najboljša, in zdrav Vodnikov čut je kmalu
spoznal, da se bo treba učiti drugod: .od pri¬
siljene, narejene in pokvarjene poezije se je ozrl
po preprosti narodni pesmi in tam je našel vzor
za slovensko umetno pesem:

,,Kar mat’ je učila,
me mika zapet’,
kar starka zložila,
jo lično posnet’" ...

S tem je bila dana prava pot v bodočnost,
ki je po nji slovenska literatura hodila celo sto¬
letje do svojega današnjega viška. V tem začetku
je izražen veliki pomen Vodnika, prvega našega
pesnika.

Našel je svojega mentorja in mecena v bo¬
gatem, nadarjenem baronu Zoisu, ki tvori duševno
središče naše tedanje dobe. Seznanila sta se ob
času, ko je Vodnik služil kot skromen duhovnik
na Bledu in na Gorjušah. Ba-on Zois je bil na¬
vdušen prijatelj naših prirodnih in narodnih za¬
kladov in je z besedo in dejanjem podpiral Vod¬
nika pri njegovem delu za narodno kulturo.

Pesnik je hotel postati tudi učitelj svojemu
narodu. Zato je začel izdajati „Pratiko“, ki je
izhajala tri leta (1895—97). Pratika je prinašala
pesmi, zabavne in poučne stvari. Iz pratikarja je
nastal Vodnik — časnikar. Leta 1897. je začel
izdajati „Novice“, ki so poročale o važnih sve¬
tovnih dogodkih'. V Evropi so bili burni časi in
pred pragom slovenske domovine so se vršile važne

9

izpremembe. Ljubljana sama je po dolgih letih
prvič videla tujo francosko-republikansko armado
na svojih ulicah. Dne 28. aprila 1797 se je v nji
ustavil zmagoviti njen general Napoleon, ko se
je vračal iz premagane Avstrije na italijanska tla.
Vsi ti dogodki so našli v Vodniku vestnega kro¬
nista, ki je v preprosti narodni besedi razlagal
svojim bravcem, kaj se godi po svetu. Toda „No-
vice“ so omagale, ker so imele premalo naročnikov.
Med tem je postal Vodnik (1798) profesor na
ljubljanski gimnaziji. Zdi se, da je s tem našel
svoj pravi poklic: postal je učitelj in vzgojitelj
mladine; posvetil se je jezikoslovju in je prevzel
nadaljevanje Kumerdejevega slovarja. Pri tem ni
pozabil na vsakdanje potrebe našega naroda:
prevajal je »Kuharske bukve 11  (1799) in ker se
je zopet oživljalo gledišče, je prevedel Kotzebue-
vo igro „Der Hahnenschlag" (Tinko Petelinček),
ki se je igrala 1. 1803.

Med tem se mu je nabrala mala zbirka pesmi,
ki jih je izdal leta 1806. pod naslovom: „Pesme
za pokušino.“ Pjva samostojna pesniška knjiga
v naši literaturi.. . Prvič nastopa tu pesnik, ki
je vzrastel iz naših tal.

„Vršaca Parnasa
zgolj svojega znam,
inacega glasa
iz gosli ne dam“ . . .

Bil je učenec Anakreontov, a ni ga posnemal.
Vedel je, da je drugačna pesem naših gor nego

10

grških gajev. Poznal je tuje pesmi, a naše domače
je ljubil: „Latinske, helenske,

tevtonske učim,
za pevke slovenske
živim in gorim.'•

Videl je krasoto svoje domovine in duševno
bogastvo svojega naroda; videl je, kako sta si
sorodna domovina in narod: krepost in zdravje
je odsevalo v svežem zraku naših gorskik pokrajin.
Tu je bila doma živa poezija, tu se je pela zdrava
naravna pesem. Slovenski pesnik ni mogel drugače
peti, nego njegov narod, ako je hotel peti svo¬
jemu narodu.

Pri raziskovanju preproste narodne pesmi je
našel Vodnik med narodom tudi ostanke naših
epičnih pesmi: o Pegamu in Lambergarju, o
Ravbarju, o kralju Matjažu i. dr., ki jih je zapisal.

Tako se je približalo viharno leta 1809., ki
je prineslo slovenskemu narodu ono veliko iz-
premembo, ki je niti bistri duh Vodnikov ni mogel
takoj v celem obsegu razumeti: iz zanemarjenega
kosa nemške Avstrije so slovenske pokrajine po¬
stale del — ilirskega kraljestva. Še tik pred vojno
najdemo pesnika pri prevajanju nemških „Pesmi
za brambovce" (izšle 1. 1809). Pesmim se pozna,
da so prevedene: le tam, kjer zazveni ljubezen
do naše prave domovine, zaslišimo pravi glas:
„Drava čigava je?

Soča čigava je?

Jih bomo varvali,
kdo jih če pit?“

11

Dne 22. maja je padla Ljubljana, in istega
dne se je bila bitka pri Aspernu: Napoleon
je zasedel Dunaj in oktobra meseca je bil pod¬
pisan mir, ki je določil meje „Iliriji“.

Vodnik, ki se je bil posvetil tudi naši zgodo¬
vini (leta 1809. je izšla šolska knjiga: Geschichte
des Herzogtums Krain, des Gebietes von Triest
und der Grafschaft Gorz), je šel na delo za novo
vzgojo mladine. Nova francoska vlada je prinesla
s seboj važne reforme na polju šolstva. Treba
je bilo novih knjig. Kot ravnatelj gimnazije in
nadzornik ljudskih šol je skušal Vodnik uvesti
v šolo slovenski jezik, kar je podpirala tudi fran¬
coska vlada. Napisal je ..Abecedo za prve šole"
— „Keršanski nauk za ilirske dežele" — ^Pis¬
menost ali gramatiko za prve šole" — „Početki
gramatike to je pismenosti Francoske" (leta 1811).
Ni dvoma, da je bil v začetku novih razmer v
srcu naših ljudi še prikrit strah proti mogočnim
zmagovalcem — jakobincem. Počasi je strah iz¬
ginil in prihajalo je veliko spoznanje. In temu
spoznanju je dal pesnik duška v svoji veličastni
odi »Iliriji oživljeni", v kateri je izpovedal svojo
vero (1811). Kako slavnostno zazveni, tu v pre¬
prosti narodni meri vznesena beseda:

Napoleon reče:

»Ilirija vstan’ . . .“

Polna zaupanja dviga domovina roke iznad
starih razvalin:

12

»Zveličana bodem,
zaupati smem,
godi se eno čudo
naprej ga povem:

Duh stopa v Slovence
Napoleonov,
en zarod poganja
prerojen ves nov.“

Poganjal je zarod. Od Beljaka do Kotora je
ležala lepa bogata združena domovina, ki je imela
postati „prstan Evrope -1 . Leto 1813. je prineslo
konec ponosnih nad. »Ilirija 11  je propadla, ker je
padel njen „vitez dobrotni 11  in z njo je propadlo
vse, kar je moglo priti v bodočnosti.

Prišli so novi časi, in pesnik »Ilirije' oživ¬
ljene 11  ,je zapel »Ilirijo zveličano 11 , ki mu jo je
narekovala pred vsem skrb za obstanek. Ta oda
bi mu naj bila priporočilo njegovi prošnji za
novoustanovljeno mesto slovenščine na liceju;
toda Vodnik mesta ni dobil. V tej dobi pomanj¬
kanja je pripravljal svoje pesmi za novo izdanje,
ki ga ni dočakal. Zadnja pesem, ki mu je pri¬
vrela iz globokega pesniškega srca, je »Moj
spominek 11 . — Zamislil se je v zgodovino, napisal
je »Romische Denkmaler in lllyrien“; prevedel
je »Babištvo ali porodničarski vuk za babice, 11
potrebno knjigo za novi zarod, in do konca svo¬
jega življenja je sestavljal slovar, ki ga ni do¬
vršil. Dopisoval si je s slovanskimi učenjaki vseh
bratskih narodov. Bil je naš najboljši predsta-

13

vitelj v slovanskem svetu te dobe, in Kollar mu
je dal v slovanskih nebesih častno mesto med
pesniki. Izpolnil je svojo dolžnost in s svojim
delom je postavil grmado, iz katere je vzletel
ptič Fenis, slovečega imena.

Slovenski narod je vzidal ploščo v njegovo
rojstno hišo in v Ljubljani mu je postavil spo¬
menik. Vodnikovo zapuščino je kupil na dražbi li¬
cejski knjižničar Matija Kastelic, ki je prišla po¬
zneje v last »Slovenski Matici". Leta 1840. sta iz¬
dala Prešeren in. Smole njegove „Pesme“. Bila
je to med prvimi slovenskimi v gajici tiskanimi
knjigami. Izbrane spise je izdala »Slovenska Ma¬
tica", ki izda prihodnje leto tudi kritično izdajo
njegovih pesmi.

V nadi, da bo letos vsa jugoslovanska javnost
slavila spomin tega prvega glasnika Ilirije —
Jugoslavije, izdajamo to knjižico, ki naj pripomore,
da vsi spoznajo našega pesnika in vzgojitelja,
ki je polagal temelje našega novega kulturnega
dela. Zaključujem s pomembnimi besedami pes¬
nika A. Funtka:

»Slovenija, vstani!"
prepevamo mi;
ne peli bi tega,
da nisi žil — ti!

Dr. Iv. Lah.

14

IZBRANE PESMI.

Napitek.

Grem visoko pit Savico,
lepih pesmi hladen vir:
Mojstru pevcev na zdravico
naj mi teče ta požir.

*>

t

Ilirija oživljena.

Napoleon reče:

Ilirija vstan’!

Vstaja, izdiha:

Kdo kliče na dan?

O vitez dobrotni,
kaj ti me budiš!

Daš roko mogočno,

me gori držiš! \

Kaj bodem ti dala ? —

Pogledam okrog,

izločit’ ne morem,
skor svojih otrok.

Kdo najde Metulo
in Terpo moj grad?

Emona, Skardona
sta komaj poznat’.

Nazaj spet junake
kdo bode mi dal,

ki jih se spartanski
je vojvoda bal?

17

2

Od nekdaj snežniki
so najina last,
odtod se je naša
razlegala čast.

Je Galijan hraber
na Padu, pred njim
dorašen je tresel
v ozidju se Rim.

Že močen na morju
llir’jan je bil,
k’ se ladije tesat’
je Rimec učil.

Počasi pa Rimec
na vojsko ravna,
se morja navaja,
premaga oba.

Široko razgraja

per sedem sto let, ,
al’ sprave sosednje
ni hotel imet’.

Od severa pride
nad njega vihar,
nevredne gospode
iz viškega vdar’.

18

Zdaj Branci in Gotje
In Nemci slove,

Ilir pa v temnice
pozabljenj gre.

Dva sedem sto sončev
zarašča ga mah,
Napoleon  trebit
ukaže mu prah.

Ilirsko me kliče
Latinec in Grek,
Slovensko me prav’jo
domači vsi prek.

Dobrovčan, Kotoran,
Primorec, Gorenj’c,
Pokopjan po starem
se zove Sloven’c.

Od prvega tukaj
stanuje moj rod,
če ve kdo za druj’ga,
naj reče, odkod?

S Filipom in Sandram
so imeli trd boj,
Latince po mokrem
strah’val je njih roj.

19

2 *

Zveličana bodem,
zaupati smem,
godi se eno čudo,
naprej ga povem:

Duh stopa v Slovence
Napoleonov,
en zarod poganja
prerojen ves nov.

Oprto eno roko
na Gal’jo imam,
ta drugo pa Grekam
prijazno podam.

Na Grecije čelu
Korinto stoji,

Ilirija v srcu
Evrope leži.

Korintu so rekli:

Helensko oko,

Ilirija prstan
Evropini bo.

UHO

20

Dramilo mojih rojakov.

Sloven’c, tvoja zemlja je zdrava,
in pridnim nje lega najprava;
polje, vinograd,
gora, morje,
ruda, kupčija
tebe rede.

Za uk si prebrisane glave,
pa čedne in trdne postave;
išče te sreča,
um ti je dan,
najdel jo boš, ak’
nisi zaspan.

Lej, stvarnica vse ti ponudi,
iz rok ji prejemat’ ne mudi!
Lenega čaka
strgan rokal,
pal’ca beraška,
prazen bokal.

21

Zadovoljni Kranjec.

Od straže hrovaške
gor’ sonce mi pride,
pa v nograde laške
za goro zaide;

z Beneškega morja
jug čelo poti,
od Štajerca borja
me v znoju hladi.

Mi brazd’jo konjiči
za hajdo, pšenico,
nevtrudni dekliči
pa bel’jo tančico;
kaj maram, se kruha
prisluži zadost’,
ni sile trebuha

po svetu mi nos’t’.

Imam oblačilo
domač’ga padvana,
ženica pa krilo
iz prav’ga mezlana,
se sveti na lice

ko pir’h moj škrlat r
nje šapeli, iglice,
nje modrc je zlat.

22

Rad plešem okrogle,
s petama glas dajam,
premetem vse vogle,
se v cepa dva majam-
nožiča pa Min’ce
za mano drobni,
pobira stopinj’ce,
se v kroge vrti.

Na žgancih tropine
pa kislega zelja,
bob, kaša, vse mine,
ko pridem od dela:
al’ bodi pogača,
klobasa al’ sok,
al’ kar se obrača
na ražnju okrog.

Za vsako povelje
'mam Židan o voljo,
za brambo dežele,
al’ hoditi v šolo:
povsodi se maham
ko čvrst korenjak,
pa delam, pa baham,
pa pijem tobak.

23

Jeklenice.

Ne prašam, ne baram,
kaj godci pojo;

le samo to maram,
da klad’va teko.

Cigan se prevrne,
zapoje: ci-bu!

Od strune srebrne
ni lepši glasu.

Piščale debele
zdaj v ješo grme,

da iskre vesele
nad streho lete.

Pa kota vže rase,
mašel se vari,

se oglja napase,
pod klad’vo hiti.

Ta tanka — ta tosta,
prepeva ves dan:

Bolj zrna je gosta,
bolj mojster iskan.

ESE

24

Vršac.

Na Vršac stopivši sedi,

neznan svet se teb’ odpre;
glej, med sivih pleš v sredi
zarod žlahtnih rož cvete.

Sklad na skladu se dviguje
golih vrhov kam’ni zid,
večni mojster ukazuje:

Prid’, zidar, se les učit!

Divja koza prosto skače,
od muh daleč je goved,
planšar z Mino po domače,
lovec išče v snegu sled.

Ak’ vihar drevi valove,

zbegne v skale plašni trop,
stresa votel glas bregove,
grom majč nebeški strop.

Kmalu sonce čisto seje, '
iz jezer stokrat blešči,
star mecesen redi veje,
vetru, zimi v bran stoji.

25

Tukaj bistra Sava 'zvira,
mati pevske umnosti,
jezer dvanajst si nabira,
šola zdrave treznosti.

Tje pogledaj na višave,
kjer Triglav kipi v nebo; -
štej snežnikov goličave,
kar dozre najdalj’ oko.

Tamkaj ravno Furlanijo,
Benečansko zad morje,
dol’ globoko Hrovatijo,

Švajca bele gor’ glave.

Bliz’ je polje Korotana,
orat’ vidim Štajerca,
bližnji sosed mi Ljubljana,
ziljska, frolska planšar’ca.

Pod velikim tukaj Begom
breztelesen bit’ želim,
čiste sape sred’ mej krogom
menim, da na neb’ živim.

26

Pomlad.

Pomlad je zazelenela,
zemlja se s cvetjem odela,
gospodič iz mesta zleti,
komedije, šeme pusti.

Lepš’ je omladena trava,
ljubša je hladna dobrava,
pastirci igrajo polet’,
vse urnih je živo deklet.

Nedolžnost, jasno veselje,
zdravje, nezmamljene želje
prebivajo v koči doma,
ki mesto jih malo pozna.

Zdiha, smehlja se mu lice,
mehke podaja ročice,

poskuša pa jablan’ce trest’,,
navada je taka pri mest’.

Mlade ga, mladi spoznajo,
gredo naj, slovo mu dajo:

Tu raste ves bodeč osat,
tu leta prestekel obad.

27

Kaj ne, bi pčmladovali,
hruš’co do hruš’ce zmajali?

Pa potle >jo vpihal odtod,
ko mestni pred znajo gospod.

Vinske mušice.

Ženicam, mušicam
duh vinski je znan,
od vode jih bode,
je močnik neslan.

Dolenjko, Gorenjko
le vinček ohran’,
že take namake

so tudi v Ljubljan’.

Je mlada, ga rada
saj mer’co vsak dan,
je stara, nemara
se petih ne bran’.

Rdeča goreča
ga letos ko lan’;
pa bleda le gleda,
za lek da je dan.

28

Ga studna, odljudna
si vtoči na stran,
ni čudne, negudne,
da b’ ne bil srkljan.

Popivka ga čivka,
bod’ slab al’ močan;
pa sveta mu peta
posreba še kan.

Novo leto.

Navada je, vošit
nov’ leto priti,
al’ res, al’ z jezikom
treba je st’riti;
delavcu nosi
bogate dari,
prafkarja časi
tud’ kaj doleti.

Želim tedaj konec
star’mu bolniku,
dolgove pobrisat’
len’mu dolžniku;

29

zdravniku grobe
pogosto gnojit’,
doktarju srečno
vse pravde dobit’.

Sleparju saj nekaj
vrednosti plačat’,
tem d’narje, ki znajo
z njimi obračat’;
ktera že dolgo
zdihuje, — moža,
pa zaročeni

ne več od en’ga.

Ohranit’ poštenim
prav dobro voljo,
hinavcu pometat
enajsto šolo;
mlad’mu priženit’
zadosti petič,
babi jezični
obilno novic.

Prijaznost in pokoj
celemu svetu,
zakonskim ljubezen
saj v prvem letu;
da čebelarju
vse muhe roje,

30

kmetu, da dež po
prijafljih ne gre.

Raztrgane norce
al’ skrite v žamet
želim, da b’ letos
srečala pamet;
skredat točarju

tram, steno, še strop;
pivcu poplačat’

še prej, da gre v grob.

Bogafmu Vromaku
polno mošnjico,
da lahko za prat’ko
vrže petico;
ako pa kaže

pri lanskem ostat’,
pojde moj trebuh
pod hrbet vas’vat.

e

Napisi.

Stara pratika.
Prosinec.

Ak’ Vincenca sonce peče,
pravo vince zarodi;
točaj rad po cviček teče,
da le mošnja zablišči.

Svečan.

Kadar Petra stol ni brez leda,
zima dni še trideset divja;
kter’ so gladko dopusfvali,
bodo lahko se drsali.

» Sušeč.

Kakor je češnje cvet,
takšen je trte;
kakor je d’narja sled,
pipe odprte!

Mali traven.

Sušeč suhoten,
traven mokroten,
majnik hladan:
bo kmet se senom,
žitnim plemenom,
grozdjem dar’van.

32

Veliki traven.

Noč Trojaka mlahno vlažna:
žito, vino, preja pražna.

Star pregovor: Slednja noč
ima svojo lastno moč.

Rožni cvet. \

Šent Janža dež dragotno let’ nareja;
naj sonce raj’ ta dan se prafki smeja.

Mali srpan.

Ak’ šent Jakoba dežf,
mal’ želoda se dobi;
kaj pisarjem bo storiti?

Svinj ne bode s čim rediti.

Veliki srpan.

Kako Jernej vreme da,
se jesen po njem ravna.

Večkrat sam’ iz en’ga dneva
rada pride dolga reva.

Kimovec.

Kadar kimovca grmi,
žito, sadje zarodi,

če le njiva je gnojena,
jablan, tepka zasajena.

33

3

Vinotok.

Žerjav leti na tuje,
se zima približuje,

vsaj to je v prafki res,
če dost’ laži je vmes.

Listopad.

Po soncu svetega Martina
zahaja rada huda zima;
daslih začne dobro gret’,
je le tri dni babje let’.

Gruden.

Grudna blisk, grom, tresk, bobot,
vetrov dost’ polet’ ropot:

'Pameten ne boj se sape,
saj le brije zrele trape!

n d

Nova pratika.

Prosinec.

Kratek je pust,
ročno si vz’mite žene!

Kratek je ples,
kvatre zakonske dolge.

34

Svečan.

Bolj bode pridna
pozimi predica,
dalj’ bo rožljala
pod palcem petica.

Sušeč.

Trte se jokajo,
potlej rode;

kir vin’ pit’ hočejo,
naj se pote!

Mali traven.

Jablane, hruške
in druge čepe
cepi v mladosti
za stare zobe!

Veliki traven.

Natora jeseni
pretrudna zaspi',
zato se spomladi
vesela zbudi.

Rožni cvet.

Lepoto da zemlji
toplo let’,

nedolžnost mladenčem
pravi cvet.

35 .

3 *

Mali srpan.

Kter’ bodo poleti
pred zarjo vstajali,j
se bodo pozimi
za hajdo naspali.

Veliki srpan.

Obirajo hajdo
nedolžne tatice,

č’belarjem pa nos’j»
debele mošnjice.

Kimovec.

Terice pogačo,
potvico jedo,

lanovi Slovencem
rumence neso.

Vinotok.

Grozdje masti
veseli Dolenj’c,
vozi pa mošt
bogati Gorenj’c.

Listopad.

Je nadelana cesta,
ne zajemajo pesta.

36

Gruden.

Kdor klobas pozimi hrani,
se poleti muham brani.

Basni.

Kos in brezen.

Kos prepeva, gnezdo znaša,
lepo brezen gori gre,
nasmehljaje kosa praša:

„Poješ tako zgodaj že?“

„„Kd6 bo branil kosu peti?

Ženil se je včeraj brat,
jutri mislim svojo vzeti,
ravno vabim, bodi svat!““

„Vse prezgodaj ti ropočeš,
veš, da še le gori grem?“
„„Gor’ al’ doli, kamor hočeš,
da se ženim, to le včm.““

Dobre volje uka, raja,
štirje godci mu pojo.

„„Bom za vreme prašal mlaja?
Saj vijoFce že cveto.““

37

Breznov ščip se ves prevrne,
goni megle, burjo da,
hrib, doline sneg pogrne,
mraza vmira vijolica.

Doli brezen mim’ pridrzne:

„Kaj t’ je, kos, ne poješ več? '
„„Eh kaj! — brat mi včeraj zmrzne,
danes pa je moja preč!““

Kamor tvoja sla ti kaže,
preveč nagel ne smeš bit’;
stara prat’ka nam ne laže:

Brezen ima rep zavit.

Sraka in mlade.

Sraka mlade je svarila:

Vsfe preblizu hiš greste!

Vas bo nagla smrt pobila,
niste dovolj pametne.

Kadar človek se pripogne,
al’ pa sključi se na tla,
vsaka naj se hitro ogne,
on pobira kamena.

Ce je taka, reko mlade,
kaj pa bo začeti nam,

38

ak’ se tiho mož prikrade,
nese kamen za hrbtam?

Starka pravi: To je zmota,
vse po svet’ narobe gre.
Doživela kaj sem s’rota?

Jajce več od pute ve! •

Nemški in pa kranjski konj.

Nemški konj sloven’mu reče:

„Brate, kaj medliš na cest’?
Ti li noga, glava neče?

Al’ se teb’ ne ljubi jest?

Mene v dobri reji 'majo,
ovsa nujajo trikrat,
čiste noge mi igrajo,
nosim po labudje vrat.“

Kranjska para milo pravi:

„„Tud’ bi lahko jaz bil tak,
al’ tepejo me po glavi,

lačnemu je stati v mlakk““

Petelinčka.

Lepo sta ravnala
p’telinčeka dva,
po bratsko zobala,
prijaflja vsa b’la.

39

Pa puta pritekla
ječmence pobrat,
ljubezen ju spekla,
sta jela se klat.

I <šgg> 1

Moj spominek.

Kdo rojen prihodnjih
bo meni verjel,
da v letih nerodnih
okrogle sem pel?

Ne žvenka, ne cvenka,
pa bati se nič;
živi se brez plenka
o petju ko tič.

Kar mat’ je učila,
me mika zapet’,

' kar starka zložila,
jo lično posnet’.

Redila me Sava,
Ljubljansko polje,
navdale Triglava
me snežne kope.

40

Vršaca Parnasa

zgol’ svojega znam,
inacega glasa
iz gosli ne 'dam.

Latinske, helčnske,
tevtonske učim,
za pevke slovenske
živim in gorim.

Ne hčere, ne sina
po meni ne bo,
dovolj je spomina:
me pesmi pojo.

" ' \ • v

V/

IZBRANA PROZA.

- -





.

V

■■

>


■ -

Životopis.

r/

Rojen sem 3. svečana 1785 ob 3. uri zjutraj
v Gornji Šiški na Jami pri Žibertu iz očeta Jožefa
in matere Jere Pance z Viča. Dedec Juri Vodnik
je rojen v Šent Jakobu onkraj Save, se je pri¬
ženil na Trato pod Goro jiad Dravljami k hiši
Žibert. Potle kupi hišo v Šiški na Jami, seboj
prinese ime v letu 1730, umrje 1774, star osem¬
deset in pet let. Je rad delal in vino pil. Večkrat
mi je sam pravil, kako sta on in njega oče Miha
hodila na Hrovaško, kupčevala s prešiči, vinom
in platnom, zraven dober kup v oštarijah živela.
Večidel Vodnikovih je doživelo pozno starost;
dva brata in ena sestra mojega dedca so mene
dostikrat pestovali in potle hvalili, kadar sem
pridno v šolo hodil.

Devet let star popustim igre, luže in drsanje
na jamenskih mlakah, grem voljan v šolo, ker so
mi obljubili, da znam nehati, kadar hočem, ako
mi uk ne pojde od rok. Pisati in branje me je
učil šolmaster Kolenec 1767; za prvo šolo stric
Marcel Vodnik, frančiškanar v Novem mestu 1768
in 1769. Od 1770 do 1775 poslušam pri jezui-
tarjih v Ljubljani šest latinskih šol. Tega leta me
ženejo muhe v klošter k frančiškanarjem* slišim
visoke šole, berem novo mašo, se z obljubami

45

zavežem; ali 1784 me ljubljanski škoj Herberstein
ven pošlje duše past.

Kranjsko me je mati učila, nemško in latinsko
šole; lastno veselje pa laško, francosko in sploh
slovensko. Kamenje poznati sem se vadil 1793.

Z očetom Marka Pohlinom, diskalceatom, se
iznanim 1773, pišem nekaj kranjskega in zakrožim
nekatere pesmi, med katerimi je od zadovoljnega
Kranjca komaj enmalo branja vredna. Vselej sem
želel kranjski jezik čeden narediti. Baron Žiga
Zois in Anton Linhart mi v letu 1774. naročita
kale.nder pisati; to je moje prvo delo, katero tukaj
vsem pred oči postavim, da se bodo smejali in
z menoj potrpljenje imeli. Če bom živel, hočem še
katero noro med ljudi dati; naši nastopniki bodo
vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti.

Pisano na Gorjušah v bohinjskih gorah
1. rožnicveta 1796.

Popisovanje Kranjske dežele.

(Iz „VeIike pratike" za leto 1795.)

Kranjska dežela je eno vojvodstvo, sliši skozi
erbišno estrajskemu vojvodu, kateri je tudi zdaj
cesar. Ona leži med Koratanom, Štajerskim, Hro-
vatskim, Liburnijo, Tržaškim morjem in Furlanijo.
V svojf največji dolgosti od jutra proti večeru
znese 30 milj, in široka je od polnoči proti pol-

46

dnevu 25 milj. Vse lice znese 214 celih na štiri
vogle milj. Leži pod tem 46. zobom od srednje
okolice proti polnoči in pod tem hladnim pasom.
Na Kranjskem prebiva okoli štiristotavžent duš,
tedaj pride na vsako miljo 1869 ljudi. Ljudje so
skoraj vsi katoliške vere, vender pod Novim me¬
stom proti hrovaški meji nekateri Grki ali staroverci
prebivajo. Tudi v Trstu in v nekaterih drugih me¬
stih se dosti druge vere ljudi najde. V Ljubljani je
višja škofija, za tem so škofi v Trstu in v Gorici.

Kranjci imajo svoj lastni jezik, kateri izvira
od slovenskega in je v žlahti s hrovaškim, pem-
skim, poljskim in moškovitarskim. Kranjski jezik
se na mnogo sorto v ustih teh prebivalcev skoraj
v vsaki vasi drugače zavija.

Veliki potoki v fej deželi so: 1. Sava, ena
deroča voda, katera na dveh krajih izvira, pod
Korenom in v Bohinju, ta dva izvirka pri Radov¬
ljici vkup prideta, potlej Sava na polnočni strani
dežele proti jutru na Hrovaško teče. Sava je zdrava
in dobro ljudem tekne. Posavci so. trdni ljudje.
2. Ljubljanica, ena mehka voda, izvira na Vrhniki
in pod Zalogom v Savo pade. Pod Ljubljano je
deroča in zdravejša. 3. Krka izvira na Dolenj¬
skem na Krki, teče v Savo. 4. Kolpa izvira v no¬
tranjem Kranjskem in zdajci na Hrvaško odteče.

Na Gorenjskem sta dva jezera: Blejsko, pri
gradu Bled. Na sredi en okrogel obrastel hribec
iz jezera ven moli, na katerem je ena lepa cerkev.
To drugo je Bohinjsko jezero, v katerega Savica,

47

ali izvirek bohinjske Save iz ene 200 sežnjev vi¬
soke luknje teče in naenkrat en lep padec od
260 sežnjev naredi. Spodaj iz jezera bohinjska
Sava ven teče. Obadva imata žlahtne ribe, zlasti
je Bohinjsko zavoljo rdečih postrvi imenitno. V
notranjem Kranjskem je Cirkniško jezero, v ka¬
terem so trije otoki. Po zimi je polno vode, poleti
se skoraj vse posuši; ob tem času v njem orjejo,
sejejo, žanjejo, travo kose in lov drže. Na jesen
se z vodo napolni, katera iz podzemeljskih lukenj
črne ščuke s sabo prinese. Kadar poleti močno
grmeti in deževati začne, tedaj tudi poleti voda
skozi nekaterih dvajset lukenj hahljati začne tako
hitro, da se vse jezero v 24 prah napolni in
dostikrat pokošeno seno spraviti ne utegnejo.

Kranjska dežela je večidel hribasta. Veliko
teh hribov in gora je ž dobrimi gozdi, drevjem,
sadjem, hišami in ljudmi napolnjenih. Dosti jih
je pak golih, in na enih celo leto sneg leži.
Snežniki leže na Gorenjskem, med katerimi je
imenitni Ljubelj zavoljo strme in vendar dobro
čez njega nadelane ceste. Triglav leži med Bo¬
hinjem in Bovcem, ta je najmanj 1400 sežnjev
visok in je eden najvišjih hribov v Evropi. Z
njega vrha se vidi na Tirole, Hrovaško in v Be¬
netke. Mornarji ga na beneškem morju najpoprej
zagledajo, kadar se proti naši deželi peljejo, in
ga dobro poznajo po imenu. Šmarna gora nad
Ljubljano ima to posebnost, da je strma, visoka
in vendar od drugih hribov odločena posebej stoji.

48

Drugi del Vodnikovih izbranih spisov, ob¬
segajoč izbor njegove proze in literarne opombe,
izide tekom tedna.

Narodna knjižnica.

2. snopič.

Valentina Vodnika

IZBRANI SPISI

II. del.

'T'

V—^

V Ljubljani, 1919.

Natisnila in založila Zvezna tiskarna.

Dolenjsko ima nižje hribe in veliko zdravega
vina, marvin z imenom, pridela. Pri Savi brodnija
veliko notri nese.

Notranjsko je vse hribasto. Od bohinjskih
snežnikov notri do Turškega drže skozi Notranj¬
sko debeli gozdi. Na Krasu pak je vse golo in
skalovito, in silne burje vlečejo, da dostikrat težke
voze preobrnejo, vendar tam najlepša pšenica
raste. Tudi se tam. veliko podzemeljskih lukenj,
preduhov in votlih prostorov najde, v katerih so
vse sorte kamenite od kapa okamenene podobe
videti.

Večidel je povsod dvoja žetev, ker se po
strnem ajda seje. Blizu morja rastejo oljke, po¬
maranče, 'limone, mandeljni, fige in drugo žlahtno
sadje. Veliko dobrega vina se na Notranjskem
pridela. Cela dežela redi obilno konj, govede in
drobnice. V Lipici in v Prestranku drži cesar
rejnice za konje, kjer se najlepša žrebeta za vojsko
in cesarjev dvor zrede. Kranjci so imenitni čebe¬
larji; čebele njim posebno vržejo zato, ker ajdo
sejejo, in se s čebelami tako dobro pečati znajo,
da so drugih dežel učeniki v čebelarstvu postali.
Divjačine, ptic, rib se veliko v logih, gozdih, te¬
kočih vodah, jezerih in v morju dobi.

Največje bogastvo kranjske dežele so rude
in platno. Rude se v več krajih dobe, plavijo in
v platno podelajo. Živo srebro, železo, jeklo in
svinec se na tuje prodaja in denar notri vleče.
Platno Kranjcem okoli štiristotavžent goldinarjev

49

4

iz drugih dežel prinese. Pak tudi v dosti krajih
tako pridno pozimi predejo, da komaj štiri ure
spe. Zraven tega se tudi veliko vina, olja, živine,
mežlana, blejskega sukna, usnja, polhovih kožic,
medu, voska, lesnine, skled, loncev, lesa za barke,
sit na druge dežele proda. Ker dežela dvojo žetev,
ajdovo in strno ima, je z ljudmi silno napolnjena
in jih lahko redi.

V nekaterih krajih se poleti studenci posuše,
kakor v Temenici in suhi Krajni na Dolenjskem
in večidel na Krasu in na Pivki na Notranjskem.
Tam morejo dostikrat več milj daleč po vodo
hoditi ali živino goniti.

Za učenost so v Ljubljani male in visoke
šole, tudi v Novem mestu so nemške in latinske.
Po farah so normal-šole. Veliko Kranjcev zna
,  kranjsko brati, škoda, da nimajo več dobrih bukev.

Gospoda je večidel nemške rodovine, kmetje
pak slovenske. V zadržanju, jeziku, živežu, obla¬
čilu je kraj od kraja razločen, in skoraj vsaka vas
ima druge šege in se hoče iz drugih norca delati.

Za domače deželsko gospodarstvo so štirje
deželski ali landšaftni stanovi, duhovni, velika in'
mala gospoda in cesarska mesta. Oni imajo ravno
taiste pravice kakor v drugih estrajskih deželah.

Kakor je v 1.1748. razločeno bilo, se Kranjska
deli v tri dele ali kresije: Gorenjsko, Dolenjsko
in Notranjsko. Gorertjsko je najmanjše, vendar
najbolj bogato in z ljudmi napolnjeno. Dolenjsko
je največje.

50

V celi deželi je 16 mest, 22 trgov, čez 200
gradov in okoli 4000 vasi. Posebni kraji so na
Gorenjskem: 1. Ljubljana, nekdaj Emona^ glavno
mesto cele dežele. Stoji na Ljubljanici, katera jo
po sredi deli. V Ljubljani prebiva okoli enajst-
tavžent ljudi, je dosti lepo zidana; ima štiri pred¬
mestja. Ona je sedež deželskega poglavarstva in
enega višjega škofa. Je dober kraj za kupčijo.

2. Škofja Loka, mesto, kjer je dobro prebivati.
Sliši škofu v Frejzingi. Tukaj in okoli se veliko
platna, cvirna in preje procja. 3. Kranj, cesarsko
mesto, nekdaj sedež knezov kranjske dežele.
4. Kamnik,, cesarsko mesto, blizu je fužina za
železo. 5. Radovljica, mesto, sliši pod grad kneza
Turna, ravno tega imena; tukaj okoli in v Bledu
se veliko sukna in mezlana tke. 6. Tržič, trg.
Fužine za železo ali jeklo so na Savi, Javorniku,
na Bistrici v Bohinju, v Kropi, Železnikih in v
Kamnigorici. Sita delajo v Stražišču, fajfe na
Gorjušah nad Bohinjem; štumfe na Jesenicah in
okoli. Kožarji, strojarji, klobučarji in drugi defavci
so semtertje.

Na Dolenjskem je: 1. Novo mesto, katero
je estrajski vojvoda Rudolf IV. zidati pustil, je
sedež dolenjske kresije. Ono bi bilo lepše, ako
bi ga Turki ne bili večkrat razdjali. 2. Krško
mesto. Stari napisi na kamenih in rimski tukaj
najdeni denarji kažejo, da je nekdaj veliko rimsko
mesto Noviodunum tukaj stalo. 3. Višnja gora,
Kostanjevica, Metlika, mesto. 4. Gočevje, mesto

51

4 *

fiirsta Auersperga in vojvodstvo. Gočevarji daleč
na Nemškem kupčujejo. 5. Ribnica, najiepši trg
na Kranjskem; tukaj je okoli 26 krznarskih moj¬
strov in zraven v petih velikih vaseh so vsi lon¬
čarji, kolikor je hiš. 6. Na Krki so fužine za
železo.

V Notranjskem je: 1. Postojna, trg, sedež not¬
ranje kresije. 2. Idrija, cesarsko mesto, kjer se
živo srebro koplje, katero cesarju okol enega
milijona nemških goldinarjev noter nese. 3. Devin,
mesto nad morjem, kjer se lep črn marmor lomi.
4. Lož, mesto. 5. Vrhnika, velik trg, kjer Ljub¬
ljanica izvira. Tukaj je dosti krznarjev in čolnarjev.
6. Vipava, lep trg. 7. Predjama, grad v skalo
vzidan, tako da skala namesto strehe čez visi.
8.- Santserf, grad na strmi skali. Okoli črni-
kaler in marzamin raste. 9. Presek, kjer sladki pro-
sekar raste. 10. Pazin, mesto v Istri. 11. Pičem,
mesto v rodovitnem kraju Istre, poprej sedež silno
stare škofije, katera je zdaj večidel združena s
tržaško. 12. Kostuv, staro mesto.

I <§£ 2 ® I

Povedanje od slovenskega jezika.

(Iz »Ljubljanskih Novic“ 1797—1798).

Stare reči so tudi nove tistim, katerim so
neznane. Zatorej bom popisoval, odkod kranjski
jezik in zarod pride, in od nekdanjih časov začel :

52

Kranjci so en odrastek velikega slovenskega
naroda, kateri zdaj prebiva od tržaškega morja
notri do zmrzlega morja v Moškoviji skozi 400
milj široko, in od Pemske notri do dežele Kam¬
čatka na konec moškovitarskega cesarstva še
čez tavžent milj na dolgost. Skoraj vsa ljudstva v
tem prostoru so Slovenci, to je Kranjci, Slovenci,
Hrvatje, Dalmatinci, Bošnjaki, Slavonci, Slovaki,
semtertje po Turškem in Ogrskem; ti so takraj
Donave. Na onem kraju Donave pa so Pemci,
Moravci, Poljci, Pomorjani, Lužici, Vandali, Vendi,
Litavci, Leti in ena neizmerjena prostranost moško-
vitarskih prebivalcev po Moškoviji, Severiji in
na meji Tartarije. Ti vsi imajo sploh ime, da so
Slovenci in imajo jezik od ene same matere,
namreč slovenski jezik.

Odkod ta ljudstva pridejo, kaj so nekdaj
bila, nimajo zadosti starih popisavcev. Najbolj
jih jezik razodeva, kaj in odkod so oni.

Slovenski jezik je v prvih ali koreninskih
besedah nekaj podoben armenskemu in per¬
zijskemu. Še bolj so si med seboj podobni grški,
latinski, nemški in slovenski. To pokaže, da so
ti rodovi nekdaj v najprvih časih skup rejeni
notri v sredi Azije. Počasi so Grki, Latini, Nemci
in Slovenci se ven iz Azije v Evropo širili in
Armence, Perze v Aziji popustili. Mati jih je
odstavila, oni so iz zibeli vstali in govoriti zabeli.

Kadar so Slovenci iz Azije, svoje zibeli, ven
šli proti Evropi, niso bili sami, temveč je bila

53

še le osnova štirih velikih jezikov vkup, to je
Grkov, Latinov, Nemcev in Slovencev. Počasi so
več po svetu videli, rodove gmerali, rodovi med
seboj blebetali in se v besedah eden od drugega
daljšali tako dolgo, da je jezik štiri velike vrhe
pognal: Grke, Latince, Nemce in Slovence. Tem-
časi so divji okoli hodili, od lova, od sadja in
zelišč se živeli. >

Da so ti štirje vrhovi iz enega jezika, sam
jezik razodeva; postavim Slovenec reče: mati,
Nemec Mutter, Latinec mater, Grk meter; mi pra¬
vimo miš, Nemec Maus, Latinec mus, Grk mys;
tako tudi: ključ, Schlussel, clavis, klys; jajce, Ei,
ovum, oon; sedim, sitze, sedeo, hišo; nov, neu,
novus, neos; in tako naprej silno dosti drugih
besedi.

Grki in Latini so bliže poldne ostali; Nemci
in Slovenci so bolj proti polnoči od solnca naprej
drli in se v sedanjih svojih deželah ulastili, živino
pasli, črede varovali in zverine morili.

Počasi so zemljo pripravili za stanovitno
prebivališče in za njive; poljsko delo je začelo,
z delom hiše, s hišami zemlje, last, pravice, oblast,
kraljestva in eno bolj uravnano zadržanje. Še
dandanašnji vidimo, da človeški rod čezdalje bolj
v hribe leze, goščo trebi in rodovitno zemljo pri¬
deluje.

Grki in Latinci so pri Sreddeželnem morju
proti poldne, ostali; Nemci in Slovenci so v bolj
mrzle gozde proti polnoči svoje črede gnali, po-

54

časi se v jeziku ločili in slednjič svojega sebi
naredili. Odtod pride, da v dostih besedah
enakost imamo; mi smo namreč ene dosti bližnje
žlahte in ne smemo prepira imeti, sebi lastiti in
si oponašati v tem, kar je mati obema za delež
pustila.

Nemec je pred Slovencem v Evropi naprej
tiščal in še zdaj od Azije dalje stoji; Slovenec
je zadaj ostal in je po teh deželah, katere smo
oni dan imenovali. Nemec pomeni toliko kar
mutec. Slovenec ga ni zato mutca imenoval,
kakor bi ne znal govoriti; ampak zato, ker ga ni
zastopil in je bil Slovencu kakor mulast po
tem, kadar sta dalje časa razločena živela in
slednji svoj je^ik razločila. Slovenci pak so se
tako imenovali, ker so se med seboj zastopili,
in si lahko eden drugemu slovo ali besedo dajali;
zakaj slovo  med vsemi drugimi Slovencrpomeni
besedo.

Nemec in Slovenec, narazen ločena in v
svojih krajih ustanovljena, sta začela zemljo de¬
lati, orati, kopati, sejati, saditi in sta postala
zemljaka.

Ako vprašaš: kdaj se je to godilo, porečem,
da ne vem število let povedati, ampak še enkrat
opomnim, da jezik nas razodeva, kaj za ena mati
nas je rodila, koliko je hčera imela, in kako so
sestre dalje zarodile.

Zdaj pridemo na same Slovence, kateri se
ali od slove in slovesa, ali pak od selenja in

55

preseljevanja tako imenujejo; ne morem
prav za trdno reči, zakaj nisem bil takrat zraven,
kadar so jeli to ime sebi dajati.

Druga ljudstva so jih drugače imenovala.
Latinci in Grki so jim rekli, da so Sarmati, Jaziki,
Roksolani, Bastarni, Amaksobi, Metanasti, Venedi,
Limiganti in več drugih imen.

Od Slovencev so rimski, gotiški in grški
pisavci pisati začeli pred poldrugi tavžent leti,
da prebivajo onkraj Donave notri do zmrzlega
morja, da jih je silno dosti, ih da so se jeli iz¬
tegovati na takraj Donave proti baškemu morju.

Rod, kateri se je najdalje proti poldnevu
podal, je bil kranjski imenovan, to je naj na kraju
stoječ, ker je na meji laške dežele. Kranjci smo
tedaj najkrajni, najdalje od drugih Slovencev,
kateri so zadaj proti polnoči; mi smo mejači
proti Laškemu.

Prvi Slovenci, kateri so lesem na kraj Laškega
prišli, so bili od Rimcev Sarmati limigantes, to
je mejači imenovani; ti so lesem na kraj hodili
od leta Kristusovega 334 notri do 551 in so bili
pod oblastjo nemških cesarjev. Potem so še vedno
prihajali, ob vodah Sava, Drava in Mura prebi¬
vali pod oblastjo Longobardov, Avarov in Frankov
do leta 624. Od tega leta notri do 748 so imeli
lastne vojvode; in potem so prišli pod nemške
ali frankovske kralje.

Iz tega, kar je dosedaj rečeno, spoznamo,
da Slovenec je sploh ime vseh ljudstev tega je-

56

zika na enem prostoru od pol milijona na štiri
vogle milj. Potlej pa pridejo posebna imena
slednjega slovenskega roda od dežele, v kateri
prebiva. Tako so Pomorjani pri morju, Poljci na
planjavah ali na polju in mi Kranjci na kraju,
ker naša dežela je kraj, krajina in meja ali konec
Slovencev proti Laškemu.

Kdaj je to ime začelo, pisarji nič ne povejo;
prvo pismo, katero Krajno imenuje, je pismo
kralja in cesarja Henrika, v katerem je gosposko
Bled na Gorenjskem daroval sebenskemu, zdaj
briksenskemu škofu v letu 1004. deseti dan ma¬
lega travna. To pismo govori, da Bled leži v
deželi Krajna pod oblastjo kneza Vatilo.

Krajna je bila vendar dosti popred imeno¬
vana, zato ker to darovansko pismo pravi, da se
tako med ljudmi imenuje.

Slovenci v goratih deželah so dobili ime, da
so Gorotani, od gora. Odtod pride Korotan, Go-
rošci ali Korošci.

Kras se imenuje po slovensko skalovit kraj,
krasina skalovita pokrajina, zatoraj so Kraševci
prebivalci kamenate dežele med Vipavo in Trstom.

Danes bomo začeli govoriti od prebivališč
prvih Kranjcev. Pisar Prokopius pravi, da so v
slabih kočah prebivali, katere so bile semtertje
redko sejane; mesta so bila skozi rimske vojske
razdjana, Slovenci od močnejših ljudstev na te¬
snobo ugnani in morali v hribih, gorah in snež-
nikih varnost iskati.

57

. Imena hribov in rek so še zdaj ostala, kakor
so bila pri Rimljanih in Grkih, imena mest pa so
nova zato, ker so poznejša ali na podrtijah po-
pred razdjanih postavljena.

Kras, Kokra, Trojane, Drava, Sava, Krka,
Kolpa, Trst, Logatec, Celje, Hrušica, Pola so
silno stara imena; mlajši pak so Ljubljana, Novo
mesto, Bistrica, dosti drugih in niso znana pri'
starih pisarjih med Rimci in Grki.

Kraj enega prebivališča se imenuje mesto,
naj bode velik ali majhen; ako je obzidan ali
močen je grad.

Emona je bila že razdjana, kadar .so Slo¬
venci na Kranjsko prišli in so ta kraj, kjer sedaj
Ljubljana  stoji, Gradišče imenovali;- niso
namreč vedeli, da to podrto mesto je imelo pri
Rimcih ime Emona. Drugega pa ni bilo videti,
kakor razvaljeno ozidje, to je razdjan grad ali
gradišče. Tako se v dostih krajih po naši de¬
želi gradišče imenuje, kjer je nekdaj kak grad
stal.

V Gradišču se je ta mestija začela Ljuba ali
Ljubljana imenovati, ker je na lepem in ljubem
kraju pri vodi in pri polju ležeča. Dolenjci še
dandanašnji v več krajih pravijo Ljubljena, ne
Ljubljana, dasilih je Ljubljana tudi prav od be¬
sede lubljam, to je za ljubo, rad imam.

Od ljubega prebivanja pride več imen, kakor
postavim Ljubelj, Ljubno, Ljuben, na Štajerskem,
Lublin na Poljskem, Lublenic v Šleziji.

58

Mesto Kranj je bilo od Rimcev imenovano
Santikum; tukaj so knezi cele Krajne sedež imeli,
zatoraj so mu Kranjci s posebno zastopnostjo
ime Kranj dali, in je bil trdno obzidan, tudi od
obeh visokih bregov Kokre in Save pred sovraž¬
nikom varen.

Slovenci so tudi na Štajerskem trden grad
imeli, kateri se notri do danes imenuje Slovenji
gradeč. Za razloček od ene druge trdnjave pri
reki Muri, to je Nemški gradeč, katerega je nemški
cesar Karl Veliki zidal.

Manjše gradove in tabore so v več krajih
imeli, kakor tudi straže zoper sovražnike, odkoder
se vas Stražišče pravi, ker tam so čuvaji in straže
stali, da bi za zgornjo deželo in mesto Kranj čule.

Zunaj Kranjskega je dosti slovenskih imen,
kar pomeni, da še tam Slovenci prebivajo, ali da
so nekdaj prebivali. Taka imena so Gorica, Oglej,
Lipica (Leipzig).

Vse kraje ni mogoče razločiti, odkod imajo
svoja imena; nekatera so od Nemcev prevrnjena,
pekateri imajo stara slovenska imena, katera se
zdaj ne zastopijo zvunaj le od taistih, kateri se na
slovenskega jezika nauk s pridom podado.

Dandanašnji je dosti nezastopnosti v kranj¬
skem jeziku le zato, ker ne vemo, zakaj so nekdaj
kraje s takim imenom imenovali, kakoršnega sedaj
nosijo. Kateri bode dobro pregledal slovensko
navado, bode našel, da nikoli niso Slovenci brez
nič ime krajem, hribom in vodam prikladali,

59

ampak vsa imena lastnost pomenijo, katero ta
ali oni kraj v sebi ima.

Kateri bi rad kranjskih imen pomen zvedel,
mora na moškovitarskega jezika znanje se podati.
Kranjski jezik je moškovitarskemu najbolj po¬
doben, bolj kakor vsem drugim slovenskim iz¬
rekom. Moškovitarji so dosti besedi ohranili,
katere so se pri nas pozabile in iz navade prišle.

Stari bukviški jezik ima veliko podobnost z
našim kranjskim. Bukviški se taisti imenuje, v
katerem so bukve od nekdaj pisane. Črke niso .
latinske, ampak cirilske in glagolitske, to je stare
slovenske. Te imajo podobo z grškimi. Tukaj v
Ljubljani se najde več sort bukev, sveto pismo,
brevirji, besedišča, pesmi, druga pisanja in gra¬
matike, to je jezikov nauk, od katerega bomo
drugikrat več govorili, naše kranjsko pomanjkanje
bogatili in po bukviškem popravljali, kar smo
od stare korenine na stran zašli.

Popred moremo govoriti od navad in lastnost
nekdanjih Slovencev, da bomo počasi pripravljeni
zastopiti, kar se bode od njih jezika reklo.

Prokopius piše, da Slovenci so bili sploh
veliki, močni in rdečkastih las.

Dosedaj se je še dosti vnanjih rodov pri¬
mešalo in kri presortala, zatoraj se najdejo med
nami ljudje majhne postave in črnih las.

Kranjci so še zdaj večidel visoke postave,
trdni, rjavi in rumene lase imajo. Na ravnem je
dosti črnih, po hribih so bolj rjavci in proti

60

Laškem se rumena brada in rumeni lasje bolj v
črno zgubljajo, zakaj na Laškem črna dlaka
kraljuje.

Slovenec se tudi na višnjevih in plavih očeh
pozna, Lahi pa črne oči imajo.

Škoda je, da Kranjci skloniv ne hodijo, ker
so vendar lepe iztegnjene postave. Grdo je videti,
da se čeden, lepo izraščen človek dve gube
drži, grbo nosi, glavo med pljuča stiska in br-
gljasto hodi, kakor ena lena kreta.

Hrovatje se še dandanašnji lepo pokonci
nosijo in pokažejo, da so junaki od čiste ravne
rodovine.

Naše kranjsko ženstvo se veliko lepše nosi
kakor moštvo, tako da se smejo moški sramovati,
katere dostikrat vidimo, da hodijo kakor gebe, ka¬
terim se nič ne prileže.

Vnanje fletno držanje je znamenje notranjega
ravnega duha; lenarti hodijo kakor pokleke.

Sedaj bomo govorili o lastnostih, katere so
Slovenci znotraj v duhu imeli. Od nekdaj so čutili
svojo moč in so se sovražnikom srčno branili.
Večkrat so bili premagani, ali nikoli niso zgubili
prave ljubezni proti svoji domovini. Še da¬
našnji dan svojo lastno deželo silno ljubijo in
so pripravljeni se zanjo potegniti, ako bi so¬
vražnik njo požreti žugal.

Noben Slovenec ne zapusti rad teh svojih,
rajši je doma; težko ga je spraviti, da bi šel na
ptuje prebivat; slovenska ljubezen proti domu je

61

dostikrat prevelika, da -neradi gredejo v žold, ne
kakor Nemci, kateri na leta v Soldate hodijo pod
ptuje kralje. Kranjec pa ne gre drugam pod
orožje, kakor le samo za domače dežele.

Da so Kranjci srčni v boju bili in da so
še sedaj, ni treba dvojiti, ker se ve, kako srčno
so nekdaj se čez Turka bojevali. Ob sedanjem
času pa oficirji Kranjce hvalijo, da so najboljši
soldatje, kadar se enkrat privadijo.

Po Kristusovem rojstvu v letu 595. je en kan
teh Avarov, enega sovražnega ljudstva, Slovence
hotel premagati in je slovenskemu knezu Lavritu
zapovedoval, da se mu ima podvreči: ali ta je
onemu odgovoril rekoč: Kateri človek pod milim
Bogom je vstanu nas premagati? Mi smo vajeni
ptuje dežele pod se spraviti,' ne pa naše lastne
zgubljevati. Premagovali bomo, dokler bode kaj
vojske in kaj meča na svetu.

Slovenci niso med krepostjo in grozovitostjo
zadosti razločka delali. Katere so premagali, so
jih neusmiljeno držali. Na kol so natikovali so¬
vražnike, osrčje iz trebuha vlekli, počasi morili,
iz glavne čepinje kozarce za pijačo narejali, "so¬
vražnike grdo zasmehovali, dokler niso bili skoz
podučenje bolj razsvetljeni.

Enega/ izgovora so sicer vredni, zakaj tudi
sovražniki so tako z njimi naproti ravnali. Ali
vender so bili večidel sovraženi in potrti, kakor
hitro so prišli sovražnikom v pest.

62

Kadar je slovenski vojščak samo ponudil
prijaznost Dagobertu, frankovskemu kralju, piše
Fredegar, da je Dagobert rekel: Mi smo kristjani,
božji služabniki, mi ne moremo s psi prijaz¬
nosti imeti. Nato mu je pustil Slovenec samo za
odgovor dati: , : Že velja! Če ste vi božji hlapci,
smo mi božji psi, vas bomo tedaj brez prenehanja
popadali in trgali, zakaj vi ne nehate zoper božjo
postavo delati.“

Od grozovitosti Slovencev je prišel pre¬
govor med Avarci, da 'Slovenec ni človek.

Pa so tudi Avarci grdo delali s Slovenci,
kadar so ga premagali, ga v sužnjost spravili,
tako da ime Slovenec je pri njih ime sužnjega
postalo.

To ime se še dandanašnji v ptujih jezikih
najde in sužnjega pomeni; tako daleč je Slovence
ponižalo njih neusmiljenje proti premaganim so¬
vražnikom.

Od tega ponižanja pride, da Slovenci so ne¬
zaupljivi in da radi za ušesi nosijo svoje skriv¬
nosti in da tudi za dobroto ne marajo, kadar se
jim skaže, ker se boje, da bi kaj nevarnega za
tako dobroto zadaj ne tičalo. Zlasti ne zaupajo
ljudem drugega jezika.

Ali tudi med seboj si niso-več prijatelji.
Ogrski Slovenec sorta Hrovata, Hrovat črti Kranjca,
Kranjec noče poznati Pemca, Pemec noče poznati
Poljca in tako naprej. Zakaj davno so pozabili,
da so otroci ene matere od nekdaj.

63

Slovenci zakrivajo svoje stare navade pred
ptujimi. Težko bode Nemec zvedel natanko, kaj
Slovenec misli ali kake navade ima.

Pokorni in ubogljivi so sicer dosti radi; ali
vendar ne marajo, da saj v aržati figo pokažejo.

Kadar bodo bolj poučeni, kaj dobrega mir
in pokorščina prinesejo, bodo tudi z več za¬
upanjem to držali, kar si bodo skusili, da je za
njih dobro.

Zakaj Kranjec nerad od stare navade od¬
stopi in kar je za dobro več let skusil, trdno
drži.

Slovencem očitajo, da se radi maščujejo za
prejete krivice, in res je, da so menili, da je to
moško, kadar se maščuje in babje, ako se hudo
s hudim ne povrne; ali te reči so prišle od tega,
ker so jih sovražniki naproti dražili.

Prokopius piše, da Slovenci niso ne hudob¬
nega, ne goljufivega nagnjenja - . Večidel so po¬
lteni in tudi proti ptujcem dobrotljivi.

Slovenci so dostikrat kaj krivega storili iz
kakega dobrega namenka; postavim so jestnine
vkradli, da so popotne gostovali, zato ker niso
imeli prave luči od zapisanih postav. Krasti, to
je očitno ropati, niso za hudobno čislali, kakor
dandanašnji VoJahi in Čiči menijo. Tatvino so za
pregrešno imeli, zato ker je skrivna, tajna ali
zatajena.

Slovenci so se nekdaj med seboj ljubili,
kuševali in objemali, kadar so eden drugega sre-

64

čali. Kranjec pozdravi svojega soseda, kadar mu
v roko seže in reče: „Bog te sprimi!“

Ta navada mora silno stara biti, zato ker
beseda te prijaznosti pride od sprejemanja. Pri¬
jaznost stara beseda, tedaj tudi sprejemanje kaže
veliko starost od nekdaj, ker prijaznost je od
prijemanja.

Da« se dandanašnji več ne kušnejo, so mo¬
rebiti nad tem krivi nekateri tesni nauki hudo-
sumnih ljudi.

Navada je bila, da nekateri so bili med seboj
posebni prijatelji, in take prijatelje je mašnik v
cerkvi žegnal in zvezal, da je prijaznost bolj
držana in močna bila.

Zakonska ljubezen je bila nepremakljiva, sta¬
novitna in popolnoma zvesta. Od tega morebiti
pride, da današnjega dneva malo vemo, kaj se
pravi nad ženo sumen biti, zato ker ni bilo pri¬
ložnosti hudo sumiti nad zvestimi ženami.

Nekdaj je bila zakonska zvestost med Slo¬
venci na Kranjskem tako velika, da se je ime
sumnjivosti skoraj zgubilo. Možje niso bili sum-
njivci nad zvestostjo svojih žen, in žene niso
bile sumnjivke; te sorte hud sum je bil redek
med ljudmi. Zatorej je sumnjivost, sumen biti ali
sumniti tako malo v ustih bilo, da se je v mestih
zgubilo in so začeli po nemškem ajfranje imeno¬
vati, ker pravo staro kranjsko besedo redko po
kotih kranjske dežele sejano najdemo. Vendar še

65

5

dandanašnji tukaj v Ljubljani pravijo: na tega
sum (Verdacht) leti.

Moramo spet kaj od nekdanjih Kranjcev po¬
vedati. Slovenci so radi ptuje pod streho jemali
in jih gostovali. Vse božje službe so bile med
drugimi šegami tudi z gostarijami obhajane; notri
do današnjih dnevov so imeli gostovanje pri
shodiščih, sejmih in ob velikih godovilj. Sle¬
herni ptujec je bil gost; vsakega ptujega so s
častjo prejeli; njih dobrota proti popotnim je
bila taka, da ime ptujega in gosta je bilo vse
eno; slednji od drugod pridoči je bil gost, v goste
vzet, in ako bi kdo ne bil popotnega gostoval,
so mu sosedje hišo z vsem premoženjem po¬
žgali. Helmoldus piše od Slovencev, da nobeno
ljudstvo na svetu ne gostuje tako rado kakor
Slovenci.

Beseda gost je enaka latinski hospes ali
hostis in nemški Gast. Učeni ljudje so davno
pred nami skazali, da Latinci, Nemci in Slovenci
ne kradejo eden drugemu besede, temveč da so
med seboj bratje silno stare matere, katera
jih je v Aziji med Perzijani in drugimi ljudstvi
rodila. Če so dalje narazen šli, bolj se je ločil
jezik med njimi; same koreninske besede imajo
še nekaj stare podobnosti. Zatorej je neumno
jezikom tatvino očitati, ampak je treba vedeti, da
naši evropejski jeziki tudi s perzijskim in he¬
brejskim staro žlahto in nekaj podobnosti ka¬
žejo.

Prvi Slovenci na Kranjskem so bili pod ob¬
lastjo rimskih cesarjev, potlej so jih pod svojim
jarmom imeli Huni, Goti, Franki in Longobardi;
vendar je ostalo med Kranjci nekaj starih navad
in postav. Svojih lastnih kraljev niso imeli, temuč
samo ob času vojske so poglavitnega vojvoda
izvolili, na katerega so upanje imeli. Beseda kralj
pride morebiti od besede kraj, kakor bi hotel
reči, ta človek ima kraj ali pokrajino v oblasti,
zatorej je on krajel ali kralj. \

■ Drugi gospodie so se imenovali knezi. Knez
je dandanašnji firšt ali grof. Od tega so še
sedaj imena, postavim vas Knežak na Pivki,
Knežnek ali Senožet pri Radovljici in stara pesem
od Marka kneza. 'Grofija ali knežija je vse eno.

Kranjci so znali pisati, preden so bili ločeni
od Slovencev na .onem kraju Donave in lesem
blizu laške dežele prišli, zato ker imajo enako
besedo povsod; Kranjec pravi: pisati, Pemec
psati, Poljec pisač, Moškovitar pisati.

Beseda: pišem je silno stara in kaže, da je
od takrat, kadar niso črk imeli, ampak'so le
malali svoje misli. Še sedaj Kranjci nekaterim
malanim rečem pravijo, da so pisane, postavim
pisan preprt, pisano krilo.

Slovenci imajo dvoje črk, ene se imenujejo
bukvica, druge kjurilica; bukvica je v navadi pri
Slovencih takraj Donave, kjurilica onkraj Donave.

Učeni se prepirajo, katere črke teh dveh so
starejše. Jaz menim, da se zastonj trudijo in da

67

5 *

na tem ni dosti ležeče. Ako je prepir, se lahko
zastopi, da nobeden za resnico ne ve.

Kar zares vemo, je, da vsi Slovenci so ne¬
kdaj izprvega besede in misli skozi podobe pisali;
obraze od ljudi, zverin in drugih stvari narejali in
skozi taka namalana znamenja spominu pomagali.

Navada besede malati je bila po celem svetu,
preden so bile črke znajdene.

Od tega pride, da smo v besedi: pisati vsi
Slovenci enaki; ali ker so črke bolj novega znaj-
denja, zatorej črko vsi enako ne imenujejo. Črke
so potle znajdene, kar so se slovenski rodovi
razdelili.

Kranjec pravi črka, Poijec iitera, Srbeč pis-
mik, Hrovat slovo, Pemec in Moškovitar slova.

Kranjci so tedaj ob času njih prestopa čez
Donavo proti Laškemu brez črk bili in so le s
podobami pisali, to je malali.

Malati pravijo vsi Slovenci in Moškovitarji
molovati ali pa živopisati. Ali je od nemškega vzeto,
ali so Nemci od nas to besedo vzeli, ni mogoče
skazati; priče so pomrle. Morebiti je malati bolj
slovensko kakor nemško. Zakaj malam se zna
reči; da pride od malega, kakor bi rekel: jaz
malam, to je na malem pokažem; na majheno
podobo denem, v malem načrkam, kar je na
sebi veliko.

Kranjci imajo nekatere črke več potreba ka¬
kor Latinci; te črke so: z, s, ž, š, č; nekaterih
pa ne potrebujejo, te so: c, q, x. —

68

I

Kadar pravim: zad za hrbtom, se piše ta
mali s (= z); kadar pa rečem: sad ali sadje na
drevju, se postavi ta dolgi f (= s). Tako tudi je
razloček v pisanju;kadar se piše: mojškra ne šiva,
ako ni živa. Tudi je cep in čep vsako posebej
drugače treba pisati in izreči.

Kranjci z latinskimi črkami pišemo; je še le
navada od dvestoinštirdeset let, kar je Primas
Trubar, ljubljanski korar, tako pisati začel. Po-
pred so Kranjci z glagolitskimi črkami pisali, ka-
koršne imajo še današnji dan korarji v Bakru,
Senju in v Dalmaciji.

Pred poldrugsto leti je bil en mašnik v
Tržiču na Gorenjskem, kateri je po glagoiitsko
mašo bral.

Glagolitski jezik je nekdanji čisti slovenski
jezik. Sedaj ga noben Slovenec popolnoma natanko
ne zastopi; vendar je tak, da bi se ga v kratkem
vsi Slovenci lahko zastopiti navadili, ako bi se
duhovno opravilo po njem imelo.

Kdo in kdaj je glagolitske črke znašel, se
natanko ne ve. Modri možje so te misli, da pri
eni glihi pred trinajststo leti so bile znane, to
je okoli petega stoletja po Kristusovem rojstvu,
zakaj čez sto let po tem so se Hrovatje zavezali,
da nečejo zoper kristjane vojske peljati, in so
rimskemu papežu z lastno roko pisano obljubo
v roke podali.

Okoli devetega stoletja krščanskega števila
so misijonarji Slovence k veri preobračali, so pi-

69

sanje in branje bolj vtrdili in slovenski jezik pri¬
praven delali za duhovske' bukve.

Ob tem času je bilo prestavljeno sveto pismo
v slovenski jezik, kakor ga še sedaj imamo v
škofijskem bukvišču, natisnjenega na Moškovitar-
skem v mestu Ostrog v -letu 1581. s cirilskimi
črkami.

Zlasti si je prizadel vero in jezik -pogmerati
grški mašnik Konstantin, katerega so kristjani
Cirillus imenovali. Od tega Cirila so cirilske črke,
katere so po celi Moškoviji še današnji dan v
navadi.

Ciril in drugi pomagavci so prestavili mašne
in druge duhovne bukve v slovenski jezik; črke
so naredili grškim podobne; s takimi bukvami
je šel na oni kraj Donave, tam je bil za škofa
postavljen v Moraviji, in cirilske črke so se vtr-
dile tako, da jih skoro vsi Slovenci današnji dan
imajo, kateri so grške vere, to je staroverci; Dal¬
matini, Hrovatje in Bošnjaki jih poznajo in zraven
glagolitskih hranijo, karkol je njih starovercev.

Kristjani pa rimske šege so jeli sčasom
nemške črke imeti, katere so menihi srednjih ča¬
sov znašli in po podobi latinskih zarobili. Za¬
torej dandanašnji pišejo Pemci, Poljci in Luži.čarji
z nemškimi črkami.

Kranjci so pisali po glagolitsko notri do
šestnajstega stoletja. Okoli leta 1550. je začel
Primas Trubar kranjski jezik z latinskimi črkami
pisati. On je bil rojen Kranjec iz vasi Rašica pod

70 -

Trojakom na dolenjski strani v Kacijanski fari,
je postal mašnik in sčasom korar v Ljubljani.
Je prestavil na kranjsko psalme Davidove in
Novi testament, tudi je pridige in duhovna pisma
pisal; ali ker je bil luteransko vero učiti začel,
so ga iz dežele v nemški rajh pregnali.

Od tega časa Kranjci po latinskem a b c
pišejo kakor tudi Hrovatje, Dalmatinci in sploh
Slovenci, kar jih je bliže Laške dežele.

Ob času Primaža Trubarja je več' drugih
Kranjcev kranjske bukve z latinskimi črkami pisalo.

Kar je bilo luterskih bukev, so bile na Nem¬
škem v Vitenbergu natisnjene. Med temi je Sveto
pismo ali Biblia pretolmačena od Jurja Dalmatina,
natisnjena v letu 1584. Ker ta Biblia na strani
take napise ima, katere so rimskemu papežu in
katoliškim naukom zoperni, je bila ljudem pre¬
povedana, iz rok odvzeta; in sedaj jih malo takih
bukev najdemo v rokah učenih ‘ mož. Ta Biblia
tudi ni taka, kakoršna ima biti po sklepih cer¬
kvenega zbora v Tridentu.

Adam Bohorič je dal na dan gramatiko za
kranjski jezik v letu 1584. Do sedaj se še malo
takih bukev najde; vendar jih imamo za nauk,
da iz njih zvemo, kako so naši stari predniki pi¬
sali, jezik čistili in podučili, kako bi se zunanji
izučil naš jezik govoriti.

Tudi ta gramatika je bila prepovedana, ker
ima nekaj katoliškemu uku zopernih podučenj
v predgovoru. Namesto te gramatike je dal na

71

svitiobo eno drugo pripuščeno od višjih pater
HyppoIitus, kapucinar, v letu 1715. natisnjeno v
Ljubljani.

Bohoričeva gramatika se je razgubila, Hy-
politova je premalo med ljudi prišla. Sleherni
pisavec je kranjsko pisal, kakor se mu je zdelo;
nobeden ni gledal na stanovitno vižo, vstavo
ali red. Pisarji poprejšnjega stoletja so se dosti
držali po Bohoriču, ali v sedanjem stoletju so rili
naprej in s kranjskim pisanjem delali, kakor
prešič z mehom.

Oče Marka, menih bosih avgustinarjev klo-
štra na Dunajski cesti v Ljubljani, rojen pred
mestom, videč to nadlogo, je spisal novo gra¬
matiko v letu 1768. On je imel v bukvišču tega
kloštra Bohoričevo in Hypolitovo gramatiko, ven¬
dar drugače je napravil svojo, njo na dan dal
in rekel: da do njegovih časov še nobene kranj¬
ske gramatike ni bilo. Ali potem smo zvedeli,
da on je imel poprejšnje gramatike; zatorej naj
gleda sam gori, kako si je upal ijeresnico govo¬
riti in pisati.

Očetu Marku smo hvaležni za več reči. On
je spet branje med ljudi razširjal, od trideset
let se je skoro vsaki pastir in pastarica brati na¬
učila. Dosti bukev je med ljudi dal; jezik sern-
tertje v bukvah očistil, omečil” in lepši prirezal.

Ali nekatere reči zastopnim niso dopadle; on
je namreč stare mejnike brez vzroka prestavil,
od starih gramatik odstopil; pisal kakor ljubljanski

72

predmestjani govore; ni gledal na čistejši jezik
Poljancev in daleč od Nemcev stoječih starih
kranjskih zarodov. On je preveč n^mškoval, na¬
mesto da bi bil slovenil. V nekaterih besedah je
brez potrebe hrovatil, v drugih premalo zunanje
Slovence čislal, kjer je lahko in treba.

Eden njegovih jogrov spozna, da se je dosti
od njega naučil; vendar sedaj vidi, da je po¬
trebno tudi stare gramatikarje poslušati, kateri so
pred njim pisali.

Odtod pride, da oče Marka pri nas nobe¬
nega nima, ki bi se po njem popolnoma držal;
prestavljala svetega pisma in drugi učeni od nje¬
gove viže odstopajo in se bližajo starejšim pi¬
sarjem v jeziku in v pisanju.

Iz tega sklenem, da bi dobro bilo, skoro eno
gramatiko inu besedišče videti, v katerih bi se
kranjski jezik v svoji čistosti našel, stari mejnik
le iz potrebe prestavil, govor po teh naukih pri¬
rezal, kakor so ga drugih jezikov učeni lepotili,
in se nič ne zapletalo, temuč izrekovanje za ušesa,
pismo in za pesem prilično naredilo.

UTRPI

Francozi prvič na Slovenskem

(„Ljubljanske Novice“ 1797.)

(Ljubljana 20. dan sušca.)  Je slišati,
da so Francozi čez vodo Piave noter do Vidma
in Codrojpe prišli, celo beneško Furlanijo vzeli,

73

ih da na meji cesarske Furlanije tri pošte daleč
onkraj Gorice stoje. Ali princ Karl je pisal, da
se nimamo tega bati, ker on pri Gorici, Soči,
Gradišču in Palmi Novi trdno stoji. Naj le be¬
neške kraje imajo, boljše je za nas, da Se naše
lastne meje držimo, da denar pri nas ostane;
dokler pomoč iz Ogrskega pride, da se bode
proti Mantovi iti moglo. Lani je Francoz prišel
noter do pemske in ejstrajske meje, vendar ga je
princ Karl potepeno čez Rajno pognal; tudi tukaj
ve princ, kaj dela, imejmo za Bogom nanj za- '
upanje. — Soča, Gorica, Trst, snežniki in Hru¬
šica so trdne meje.

(Ljubljana 23. dan suše  a.) Včeraj je
pošta po navadi iz Trsta prišla, pisma prinesla
in povedala, da do torka, to je do predvčeraj
še ni bilo okoli Trsta nikjer Francozov čutiti;
štirje soldatje so pri boju zraven Gradiške ušli,
v Trst pritekli in povedali, da Gorica je v ne^-
varnosti, in da boj pri Gradiški onkraj Soče je
bil za nas nesrečen; nato je jelo po Trstu be¬
žati vse, karkol jih je strašljivih. Zares jih je štiri
dni lesem tolikaj skoz Ljubljano proti Štajerskem
bežalo, da je skorej kočija za kočijo tekla, in
da je bil komaj na oštarijah prostor. Ti pripo¬
vedujejo, da je Gorica *že pod Francozom, ali
da so se naši v Rebernicah nad Razdrtim (Prewald)
ustavili. Naša vojska tedaj stoji med Razdrtim
in Postojno. Predvčeraj se je princ Karl tukaj
skozi v Celovec peljal; smo slišali, da je rekel,

74

da od Trsta in Gorice ni take nevarnosti, temuč
da Franzoz skozi Pontabel v Korotan bolj silo
dela. Ljudje iz Gorenjskega povedo, da je Francoz
skozi Pontabel noter do Malborgetta v strici
svetih Lušarij predrl.

Včeraj so na Ježico pri Savskem mostu obilno
strelnega praha pripeljali in čez noč v cerkvi
sv. Jurja hranili. Iz Ljubljane so vsi bolniki in
soldaški ranjenci na Štajersko prepeljani, tudi
fantje soldaški in spital. Majlenderski vklenjenci
so danes proti Hrovaškemu peljani. Nove nune
gredo v'Velesalo. Se dela prostor za cesarsko
armado, katera se bo tu nabirala.

Kar je boječih, so v šli te dni iz Ljubljane ali
na svoje gradi, ali na Štajersko, ali na Hrovaško.
Cesarske reči so tudi začele soldatom prostor
delati in pojdejo na cesarsko povelje dalje v
varnost.' Tudi iz Idrije so denarji, srebro in ci-
nober dalje proti Gradcu prepeljani. Vsa priprava
se dela, da bi morebiti kaj pri eni mogoči ne¬
varnosti na škodo ne šlo.

Pomoč od Rajne je v Jlrolah in v Korotanu
našim že obilno došla. Pravijo, da lesem v Ljub¬
ljano ima tudi 13 tavžent mož danes ali jutri na
pomoč priti.

Kar je Soldatov iž Mantove tukaj okoli stalo,
so dalje prepeljani, da bo prostor, dokler svoj
čas dostoje, da bodo na vojsko smeli.

(Ljubljana, 19. malega travna):  Pisma
iz Notranje strani pišejo, da so Francozi Idrijo'

75

obiskali. Je namreč prišlo 600 Francozov in en
general z njimi po hribih nad Idrijo; Idričani
pošljejo dva gospoda njim naproti. Francozi
gredo v mesto, zapišejo, kaj je cinobra in srebra
napravljenega, postavijo roko nanj, da je njih;
-ukažejo pridno delati in pri miru biti. Jesti in
piti so hoteli plačati, ali Idričani niso nič vzeti
hoteli.

Po Ljubljani je bil strah zato, ker so neka¬
teri razkropljeni soldatje in Hrovatje posili ljudem
jemali, rekoč, da niso že pet dni nič jesti dobili.
Naši meščani so jih vkup spravili, nagrad djali,
jih bodo napasli in zdrave k regimentom, bolne
v spitale poslali. Tudi pride jutri en bataljon
Tercovih pešcev 700 mož iz Vrhnike v Ljubljano,
mesto varovat. Poglavitni kvartir pod firštom
Reusz je šel iz Ljubljane proti Krašni, nekaj pak
tudi na Gorenjsko. V Ljubljani je danes vse tiho
1n mirno. Le ne vemo, kaj bo za nas, ako Fran¬
cozi cesarske soldate od Postojne nazaj porinejo
in k nam pridejo, in ako nam veliko naklado
nalože, ker nam gotovega denarja manjka, pre¬
možnih pak je dosti ubežalo. Kje se bode mogel
denar dobiti, zlasti v teh časih, ker ni kupčije
in nič zaslužka?

Ali je princ Kar! na Korotanu srečen ali ne,
ni nič slišati. Eni prihajalci iz Gorenjske strani
pripovedujejo, da so Francozi že do Beljaka
skoz Pontabel predrli, vendar da Beljaka še niso
vzeli. Drugi pak povedo, da se general Očkaj

76

na Koreni trdno drži in da so Francozi iz Trbiža
nazaj pobiti.

(Ljubljana, 30, dan sušca);  Petnajst
eskadronov cesarskih konjikov je imelo tukaj pri
Ljubljani stati in mesto braniti. Kmetje od vseh
krajev so cesarsko blago čez Savo nepretrgoma
vozili. Generali Sekendorf in Hohenzollern pak
so prišli v Ljubljano z veliko huzarji, ulani in
drugih regimentov konjiki; en bataljon vojakov
drugega banatskega regimenta je na Mirju čez
noč ležal in konjiki pod Turnom. Ponoči je bilo
lepo videti ognje, pri katerih so kuhali in. se
greli. Mesto je dalo cesarskim Soldatom dosti
vina.

V torek je Tercov bataljon pod oberstom
Stadler šel čez Savo na Črnuče, kateri je v ne¬
deljo iz Vrhnike prišel. Okrog Ljubljane so bili
povsod piketi razstavljeni, veliko komikov je stalo
zunaj mesta; ali počasi je največji del proti
savskemu mostu potegnil; piketi in straže so po
hribih, polju in zunaj  mesta na vseh cestah stale.
Vsi smo biti v enem čudnem čakanju na reči,
katere so imele čez nas priti. Zvečer zagledamo,
da zadnja vojska že pri Savi na Ježici leži, kjer
je bilo veliko ognjev. Vendar so se pri Viču že
ognji po samem videli, katere so cesarski piketi
imeli. Francoski najprednji piket pa je bil nad
Škandrom na Blatu.

(Dunaj 5. malega travna). General Sekendorf
je 28. dan sušca na Savi pri Črnučah ležal, pi-

77

keti in prednja vojska je nad Ljubljano dose¬
gala. ,

Naša lega pri Šent Vidu na Korotanu ni
obetala dobra biti za boj, sovražnik je naprej
hitel po cestah od Beljaka, od Celovca in sem-
tertje skozi gore; princ je tedaj sklenil, armado
na 30. dan sušca iz Šent Vida vzdigniti, se zadaj
pri Hohenfeldu tesno vkup postaviti in na pomoč
iz notranjih dežel čakati. Pri Šent Vidu je pustil
zadnjo vojsko pod generalom Brady, za pomoč
je postavil dve brigadi generalov Mitrovsky in
Lindenau na višev (en echequier), da bi generalu
Brady v sili pristopila.

(Ljubljana, 16. malega travna). Pred¬
včeraj sta dva cesarska oficirja prišla iz Novega
mesta š pismom od princa Korlna, da je zglihano
prenehanje od boja na nezgovorjen čas, ampak
da mora štiriindvajset ur poprej boj napovedati
taisti, kateri ga bo hotel začeti.

Danes pak je prišel v Ljubljano francoski
oficir od generala Bernadotte poslan, ki je pisma
na generala Frianta v Gorico nesel in povelje
imel tukaj v Ljubljani povedati, da je bil prvič
preneh od boja na pet dni, potlej na druge tri
dni zgiihan; zdaj ga pak Francozi in cesarski še
dalje drže, ker nobeden neče drugemu boja naprej
napovedati; in da je vse upanje, da se bode v
kratkem glihanje za mir s cesarjem začelo. General
Bonajjarte je v Gradcu, Bernadotte v Pruku pri
Muri, Massena v Leobnu. Kje pak cesarski stoje,

78

ni vedel ta oficir povedati. — Pravijo, da pri
dunajskem Najštatu.

Pošta je prišla iz Gradca po navadi, ne pak
iz Dunaja.

(L j u b 1 j a n a.) Na tihi torek 28. sušca so tukaj
okrog Ljubljane najzadnji cesarski piketi stali.
Mestna gosposka je oštarije odkazala, v katerih
so zastonj piti in jesti dobili. Na večer so se vsi
cesarski popolnoma čez Savo potegnili. Danes je
mestna gosposka zapovedala, da se imajo vsi
tiho pri miru držati, kadar Francozi pridejo ?  da
se kaka nesreča ne primeri.

Tiho sredo 29. sušca zjutraj nismo ne Fran¬
cozov, ne cesarskih videli; proti poldne so ne¬
kateri cesarski piketi skozi mesto hodili,; zvečer
so vsi piketi proti Savi potegnili; general Šulcovka
se je z dvema cesarskima huzarjema skozi peljala
k »svojemu možu, 'cesarskemu generalu, kateri v
Roverbelli na Furlanskem ranjen leži. Noč je bila
tiha, in.~po Ljubljani med dvema vojskama vse
pri pokoji. Cesarski so most na Savi odkrili, da
se čez ni moglo.

V četrtek zjutraj prijezdi francoski obristleu-
tenant z trobentarjem in onima dvema cesarskima
huzarjema; pravi, da nese pismo na generala Hoh-
enzollerja; pride opoldne nazaj kosit in pove,
da eno oznanilo od gen. Bernadotta na Kranjce
pripravljeno na Vrhniki leži. Popoldne so se trije
od mesta poslani z njim na Vrhniko peljali, da
so šli generalu deželo priporočit, da bi prizanesel

79

in ji naklade ne naložil, ker je revna, kamenita
in od vojske zmolzena. Oznanilo so na Vrhniki
našli, ali generala Bernadotta ne.

Tihi petek 31. sušca zjutraj ob osmih prijezdi
francoski avtman z 40 huzarji, prinese oznanilo
od Bernadotta na Kranjce, kakor se bo bralo v
prihodnjih novicah. Zapove, da se ima kranjsko
in nemško natisniti; pove, da so Francozi že v
Celovcu, in gre spet na Vrhniko nazaj. Včeraj se
ni pri nobeni cerkvi zvonilo zavolj bližnjega
sovražnika, da bi kaj pomote skozi zvonenje ne
vstalo; danes pak so opoldne zopet zvoniti začeli.

V soboto 1. malega travna pride v Ljubljano
general prednje vojske Murat (Miira) s 70 konjiki,
objezdi mesto; po kosilu jezdi do Save, ogleda
vse. Zvečer pride dosti francoskih pešcev; obsta-
vijo mesto s piketi in stražami.

Tiho nedeljo 2. mal. travna dojde še velikp
več konjikov, zlasti pak pešcev; vzamejo kvartir
na londtovži in po hišah; puste oklicati, da 1.
tobak v opaldi njim sliši, 2. da se imajo vse ce¬
sarske reči njim razodeti in izročiti, 3. da nobeden
ne sme svojih konj prodati, temuč domu vzeti,
če so šli kam na ptuje. — General Murat hodi
cel dan k nogam okoli in sam vse ogleduje. Proti
Savi peljejo nekaj štukov. Oficirji sami svoj kruh
in seno za konje nosijo. Savski most so zopet
popravili. — Zvečer pozno pride divizijonski ge¬
neral Bernadotte, vzame kvartir v škofiji in večerja
ob enajstih ponoči z več drugimi oficirji.

80

Ponedeljek pred cvetno nedeljo 3. malega
travna zjutraj jezdi general Bernadotte povsod
okoli mesta, ob Savi do Zaloga in ob Ljubljanici.
Opoldne ukaže zbranim purgarjem na rotovž priti,
odpusti vso vojno naklado kranjski deželi, zbere
može za deželo vižat in razklada oznanilo od
generala Bonaparte, katero se bo našlo v prihod¬
njih novicah. — Nekaj pešcev pride danes v
mesto s turško muziko. — Popoldne pripeljejo
pet voz cesarskega tobaka, katerega so v Krašni
dobili.

Torek 4. mal. travna je bila vahparada s
turško muziko ob enajsti uri. Popoldne ob peti
uri je pustil general enega francoskega huzarja
na trgu pri zidu šenklavške cerkve ustreliti, ker
je ponoči v Gradišču po »sili v eno hišo pridrl in
ropal. Francoski oficirji so sami rekli, mi ne mo¬
remo za vsakega našega soldata dobri stati, da
bi ne ropal, vsaka vojska ima te sorte nadloge;
ali slednjega mi ostro pokorimo, kirkol bo pre-
vižan, da je ropal; in pustimo vedno patrolo
krog hoditi, da na hudodelnike gleda. — Danes
so ti deseteri, možje na rotovžu Bernadottu pri¬
segli, da bodo povelja francoskega svobodstva
držali, se na nobeno stran v vojsko ne mešali,
in da bodo kranjsko deželo zvesto vižali. — Smo
slišali, da Trst mora Francozom milijon dukatov
naklade plačati, polovico z blagom; tudi stotav-
žent hlebcev kruha dati. — Zvečer je francoski
soldat svojega tovariša v eni oštariji prebodel;

81

6

tudi je bilo z bobnom oklicano, nobenemu Fran¬
cozu po sedmi uri na večer v oštarijah nič več
vina dati, kateri bi pak silo delal, ga pri bližnji
straži napovedati, da ga bo zaprla.

Cvetna sreda 5. mal. travna. Popoldne je bilo
vsem mestnim in bližnjim ljudem ukazano, vse
konje pred kapucinarje Francozom naprodaj pri¬
peljati; tudi je bilo od generala zapovedano, da
morajo bankocedelci za .gotovo veljati, da se jih
ne sme nobeden braniti, temuč da pri popolnoma
ceni ostanejo. Cesarski tobak so %ancozi prodali
za nekaj tavžent goldinarjev in so tudi nekaj
bankocedelcev za plačilo vzeli. Po štacunah so
močno kupovali in vse gotovo plačevali. Opoldne
prejmejo štafeto od generala Bonaparte, da imajo
v Celovec iti; kakor >roj čebel so bili zdajci
vsi na nogah, v dveh urah na pot napravljeni,
iz mesta proti Šentvidu vreli, da je bila od Ljub¬
ljane gori vsa cesta polna pešcev in konjikov.

(Ljubljana 28. mal. travna.) V Gradec je
prišel v soboto poglavitni general Bonaparte, divi-
zijonski generali Bernadotte in Serrurier z več dru¬
gimi. Malo za njimi se je pripeljal cesarski ge¬
neral Meerfeld. Na gracarskem polju je Bonaparte
pregledoval 12 tavžent francoskih Soldatov, kateri
so stali na enem prostoru od ene ure hoda na¬
razen po dolgem. Ti itt več drugih pojdejo skozi
Ljubljano na Laško nazaj. General Bonaparte je
prišel danes v Ljubljano. Za Francozi gredo ce-.
sarskih 24 tavžent mož, da se bodo spet po

82

cesarskih deželah razdelili; Francozi''pak idejo
domu. Mir je od cesarja podpisan; Cesar je dal
povelje, da Francozi smejo pri nas konj kupiti,
karkoli jih hote.

(Ljubljana 2. velik, travna.) Dvorne novice na
Dunaju od 22. dneva malega travna sicer nič od
miru ne govore; vendar tudi nič ne pripovedujejo,
da bi se kdo v Estrajhu pripravljal na bran zoper
Francoze. — Ravno te novice pravijo, da je princ
Karl 19. dan mal. travna šel k armadi pri Rajni.
— Pošta iz Trsta in iz nemškega Gradca hodi
vsak teden dvakrat, in skoraj bodo hodile po
navadi kakor popred.

Francozi so začeli skozi Ljubljano v petek
proti Trstu .hoditi; vsaki dan jih grede nekaj
mimo. General Bonaparte je v petek v Ljubljano
prišel zjutraj ob osmih, je počival do polenajstih,
generale pred se pustil, z njimi ob poldne kosi!
in se ob dveh popoldne dalje po tržaški cesti
peljal. Prebivališče je vzel v škofiji in ljudem se
pri oknu pokazal; je truden videti, vendar pra¬
vijo, da ima trdno zdravje.

Semenj ob Triakih se ne bode držal, temuc
od mestne gosposke je vendanb:

Naznanje.

Zavoljo dogodkov, katerih nismo prevideli,
se letošnji Triaški semenj na 29. dan rožencveta
prestavi; tako, da se bode ob dnevu svetega

83

6 *

Petra in Pavla začel inu štirinajst dni zapored
držal. — Ljubljana 28. mal. travna 1797.

Jožef Gollmajer,

Burgermaster.

V soboto popoldne ob petih se je divizijonski
general Bernadotte v Ljubljano pripeljal in pre¬
bivališče v škofiji vzel; on tukaj ostane, dokler
njegov divizijon mimo ne odide.

Tudi v soboto zjutraj je cesarski kraljevi
general Meerfeld lesem prišel in se po kosilu po
tržaški cesti dalje odpeljal. —

(Dunaj, 28. mal. travna. Dvorno oznanilo.)
Sploh-glihanje na mir s Francozi je že podpisano,
bojevanje jenjalo, in upanje bližnjega miru pri¬
bližalo.

(Ljubljana, 5. vel. travna.) V sredo je divi¬
zijon generala Serrurier proti Vrhniki odšel, je
ležal v Ljubljani pod Turnom in od Šiške do
Dravelj in še po drugih vaseh.

Včeraj je začel divizijon generala Massena v
Ljubljano dohajati. Danes je tukaj in gre naprej
proti laški deželi.

Divizijon generala Bernadotte je še zmiraj
tukaj, pojde okoli nedelje proč; in potlej pridejo
cesarski k nam.

Njih cesarska Svitlost so te od generala Bo-
naparte v Ljubljani za deželsko vižanje postavljene
10 gospode tem časi potrdili, dokler se bode
poprejšnja landšaft spet povrnila.

84

, (Dvorno naznanje iz Dunaja 11. mal. travna.)
Za štajersko in kranjsko mejo ohraniti in deželo
hrovaško varovati, tudi za sovražnika ostrašiti, aa
bi naprej ne drl, so Hrovatje Dravo, Savo, Gor¬
jance in Metliko obstavili in po dolgem noter do
karolinške ceste en trak Soldatov potegnili.

15. malega travna pravi dvorno naznanje
dalje, da je Kazimir oberstar sluinskega regimenta
mesto Reko na suhem in na morju tako obdal,
da je na 10. dan mal. travna Francoze, kateri so
en teden poprej Reko proč vzeli, ven izgnal, 83
Soldatov in 3 oficirje Francozom vjel. Zvečer ob
šestih je Reko nazaj vzel, potem še Francoze
čez Svet Matija gnal, pri Sv. Matiji tavžent Hro¬
vatov postavil; tudi obljubil, da bode Francoze
čez Lipo nazaj podil.

21. dan mal. travna pove dvorno naznanje,
rekoč: Oberstar šluinskega regimenta z imenom
Kazimir je Francoze popadel na dan 14. malega
travna pri Trnovem na cesti proti Ljubljani v
Trstu. Iz Trnovega so bili Francozi noter do
Postojne nazaj pobiti, je bilo veliko mrtvih, 80
vjetih, 1 oficir ranjen, in Francozi šo se čez Raz-
* drto v Vipavo nazaj potegnili, so zgubili en 'po
osem liberski štuk, dva voza strelne priprave in
konje; cesarskih je bilo 5 mrtvih in šestnajst
ranjenih.

Ravno ta dan je bil sovražniku Trst vzet;
tukaj so cesarski našli za dva milijona žita, blaga,
in živega srebra, katere reči je sovražnik nam

85

proč vzel; tudi smo v Trstu dva štuka Francozom
vzeli.

Ena francoska barka je prišla v Trst z 22.
skrinjami denarjev, ker je menila, da so Francozi
v Trstu; te denarje je tudi oberstar Kazimir proč
vzel. On pak ni vedel, da je prenehanje od boja
zglihano, zvunaj še le 14. dan malega travna ob
enajstih na znanje dobjl, potem, ker se je že vse
tQ'popred zgodilo. —

(Ljubljana.) V nedeljo je šel divizijon gene¬
rala Massena zjutraj zgodaj proti Vrhniki, kateri
je dva dni in tri noči tukaj ležal, nekaj po ka¬
sarnah, cerkvah in hišah, nekaj po bližnjih vaseh.
Štukov je imel 12, drugih vozov za strelno pri¬
pravo pa 48. Eni menijo, da je bilo število tega
divizijona pettavžent mož, drugi pravijo, da
okoli 10.000; Francozi pak so rekli, da jih je
14.000.

Divizijon generala Bernadotte je že oni dan
eno polovico mož naprej poslal, ta druga polovica
pak je'v ponedeljek proč šla tudi proti Vrhniki.
Štukov je imel 8, drugih vozov okoli 30.

Od ponedeljka zjutraj ni nobenega Francoza
več tukaj; smo le sami domači, in čakamo na .
cesarske Soldate, kateri jutri ali pojutranjem pri¬
dejo.

86

Iz »Ljubljanskih novic".

( 1797 - 1799 .)

Ta teden sem zvedel, kako Kranjci nemškujejo.
Eden me na cesti sreča in praša: Gospod, ste
videli tukaj gori cvelf vozen po cesti iti? — Meni
se zdi, da se taki od novega mošta nemški jezik
govoriti uče.

*

Te dni je eden šekel, da kranjskemu jeziku
besedi manjka, da je ubog; in je nekatere nemške
besede za skušnjo postavil, od katerih meni, da
jih ne moremo po kranjsko reči. Besede so te:
augenscheinliche Klarheit, ich meine, ich vvahne,
ich halte dafiir. Prva beseda ima en koš bogastva
v kranjskem in se pravi: očitnost, razločnost,
zapopadljivost, razglednost, vidnost; očitni raz¬
loček, vidijoča očitnost, razgledno pokazanje,
vidno razodenje, s prstom pokazanje; iz teh be¬
sedi se lahko z rokami prime in vidi, kako bogat
je kranjski jezik. Druge tri, katere po nemško
zgoraj stoje, se tako prestavijo: menim, sumim,
za tako čislam, domišljam, meni se zdi, se do¬
zdeva, natolkujem, imam za resnici podobno, za
prav štejem, moj sum na to leti. — Kranjski jezik
je sam na sebi bogat, le ljudje so revni na be¬
sedah, zato, ker premalo spomina imajo na to,
kar jih je mati učila.

*

87

Te „Novice“ se zato ■„ Novice" imenujejo, ker
po celi gorenjski strani nad Kranjem tako govore,
in sploh med seboj pravijo, kadar kdo pride od
daljnega kraja: kaj zaene novice prineseš? Kaj
se v novicah bere? Drug) Slovenci in Moškovi-
tarji cajtenge imenujejo novine; ali novina pri
nas pomeni novo njivo; zatorej se rajši držimo
imena, katerega nam Gorenjci v roke dado. Vem,
da na Krasu in v Gorici pravijo nevestam novice;
ali to je iz laškega posneto. Ako bi vendar kdo
eno boljšo besedo vedel, kako bi se novice dru¬
gače prav kranjsko rekle, je prošen, da bi povedal
in dober svet dal; dokler ni kaj boljšega, osta¬
nemo pri starem gorenjskem imenu.

Nekateri bi radi imeli, da bi se več v teh
Novicah pisalo in zraven posebni listki prikladali;
ali prosim jih, naj ne zamerijo; zakaj delo se ne
plača zadosti, in do sedaj grede vse na upanje,
da sčasom bode več jemalcev. Sleherni lahko
prevdari, da za dvasto rajnš se ne more dvain¬
petdeset pognov natiskovati; brez tega, da je po
vrhu treba vnanje novice kupovati, papir za po¬
krove dajati irt dosti stopinj storiti.

En rojen Kranjec ne da miru in v enem
' pismu piše, da kranjski jezik je ubog, zato ker
nekateri ljudje dosti nemških besedi namesto kranj¬
skih govore.

Ako bi taka veljala, bi Nemci bolj pomanjkljiv

'88

jezik imeli kakor mi; zakaj Nemci vsaki dan ve¬
liko silo francoskih, latinskih in laških besedi v
ustih nosijo. Po celi Evropi je taka navada, da
sosedje od sosedov besede brez prave potrebe
jemljejo; ali to je spačena navada in v bukvah
ne sme biti, temuč bukve se morajo v čistem
jeziku pisati.

Ne smemo tedaj pikati: fajn, falar, faler, fant,
favd, friš, flaša, flika, furman; ampak: tanek ali
lep ali veščen, steber ali podpora, pregrešenje,
mladenič, guba, sirovi ali presni ali hladni ali
nov, steklenica, zaplata, voznik.

Da pa slovenski, latinski, nemški in grški
jezik so v koreninah eden drugemu podobni, je
znamenje, da od ene matere iz nekdanjih časov
pridejo; ne pa, da eden drugemu kradejo.

Sicer se bomo tožili, kdo je tat, in bode
najpred prašanje, kdo bo za sodnika mogel biti?
Zakaj slovenski narod je trikrat tako velik kakor
nemški; Latinci in Grki pa so pomrli.

*

»

Ta teden smo prejeli pismo od enega ne¬
podpisanega človeka; pismo je dano na pošto v
Razdrtem 15. dan velik, srpana. V tem pismu se
toži, da od Bonaparte nič ne pišemo, ker vendar
ljubljanske nemške novice, tržaške in beneške
novice dosti vedo povedati. Naš odgovor je v
kratkem: mi nečemo v kranjskih novicah nič dru-

89

gega od zunanjih dežel pisati zunaj tega, kar
dvorne dunajske novice pišejo, katere so najbolj
resnične in največ res pisati vedo. Kateremu to
ne dopade, mu ne moremo pomagati, zakaj mi
smo v prvem oznanilu obljubo storili, da se bomo
popolnoma ravnali po dunajskih dvornih novicah.
— Dalje nam to pismo očita, da prazne reči pi¬
šemo ; da malo povemo, kako naši soldatje mar-
širajo, da pišemo, kar so drugi ljudje že pozabili;
da od Basvan Oglu nič ne vemo in druge take
stvari. Mi pa porečemo, da dunajske dvorne no¬
vice ravno, to pišejo, kar mi, kdo pa je vstani
te cesarske novice z lažmi pitati?

*

Te dni je eden pesem naredil, katera je iz
maše vzeta. To je znamenje, da semtertje se eni
mujajo, kranjski učenosti na noge pomagati. Sploh
kaže, da ta pevec je vstani kaj dobrega narediti,
kateri je to pesem zložil. Je vošiti, da bi jo malo
popravil, nepotrebne zaplate ven spustil in z duha
polnimi besedami namestil. V pisanju je znamenja
nad črkami opustil, to je prav; kdo bode s ta¬
kimi pisanje vse pomavtal, kar navada sama uči,
kateri sklad je dolg, kateri pa kratek, in po celi
Evropi drugih jezikov pisarji kljuko na dolge
sklade postavljajo. Besedo tvoj je pisal: toj; me¬
nim, de ima tudi prav; čemu bomo pisali, kar
se ne izreče; saj so tudi Lahi, Francozi in Nemci
dosti takih starih nepotreb doli djali in iztrebili.

90

Ne vem, zakaj tolikrat s prstom kaže, ker piše
postavim: ta Evangelium, na dan t’ga vmiranja;
mar bi rekel: Ven gre iz božjih ust svet Evan¬
gelium in: na dan umiranja.

oso

Predgovor iz ,,Kuharskih bukev".

Ne samo navada, ampak tudi spodobnost je,
da ženske kuhajo. Žene so skrbnejše za snažnost,
iz njih čednih rok je vse prijetnejše, one se znajo
urnejše obračati, imajo bolj oster pokus, bistrejši
poduh za razločiti, kaj boljše, kaj zdravejše. —
Moškim naj ostane učena zdravilska kuhinja v
apotekah. Kuharji so preveč brihtni hoteli biti,
ženske premojstriti; ali kaj je iz tega vstalo?
Oni so znašli umna mešanja, ali nevarna za
zdravje; pod zavitimi in komaj zastopljivimi be¬
sedami vpeljali silno čedo nezdravih jedil; s ptu-
jimi,imeni kuhinjski jezik Nemcem in Slovencem
zmešali; tako daleč, da nam dandanašnji skoro
ni mogoče zunanje kuharske bukve zastopiti.

Kranjice se kuhanja težko uče, ker ne za-
stopijo pomenek francoskih, angleških, laških in
nemških besedi; posebna nadloga je po deželi
zunaj mesta; tam ga ni človeka, ki bi skrivno
zastopne besede razložil nevajenim Slovenkam.
Torej sem si prizadel začetek kranjske kuhinje
v roke dati mojim rojakinjam. One imajo čast,
da so narejavke zdravih, dobro dišečih in snažnih

91

jedi; tedaj jih nagovorim: storite tudi ve čast
vaši kuhinji, da jo boste v lastnem slovenskem
jeziku zastopile, govorile in ohranile. Ako nisem
morebiti vse prav po kranjsko zadel, bodete ve
popravile in za drugi prihodnjikrat povedale, kaj
imam prenarediti, kadar se bodo te bukve drugič
natiskovale. Slednja umetnost ima svoje lastne
besede; tudi ve imate svojo vižo kuhinjske stvari
prav imenovati, tedaj bodete najbolj znale, mo¬
jemu slabemu pričetku popolnost naložiti. Čemu
besede krasti? Ali ni slovenski jezik zadosti pre¬
možen ? —

Kuharice naj berejo te cele bukve zapored,
da sploh zastopnost dobojo. Pamet jih bo učila,
k slednji jedi več ali manj priprave vzeti, kakor
imajo za več ali manj ljudi kuhati. Semtertje se
znajo ene stvari premeniti, opustiti, druge pri-
djati: skušnja je velik učenik.

Dalje imam zavoljo kranjskega jezika, v ka¬
terem so te bukve pisane, opomniti: jaz sem
gledal na najbolj znane med Slovenci najdene
besede, da bi vsem zastopen biti mogel. Kadar¬
koli ene kranjskfe bukve na dan pridejo, ima
slednji kaj čez jezik godrnjati; enemu je preveč
po hrovatski, drugemu preveč po nemški in tako
naprej; jaz pravim: mi moramo kranjske sloven¬
ske besede poiskati semtertje po deželi raztresene,
in na to vižo skup nabrati čisto slovenščino.
Skušnja me uči, da ni lahko stvari najti, katera
bi se v enem ali saj drugem kotu prav po slo-

92

vensko ne imenovala; če je pa kaj novič znaj-
denih in starim Slovencem neznanih reči, se znajo
te po zunanjih jezikih imenovati, ako bi je mi ne
mogli iz slovenske korenine krstiti.

Moje besed? v teh bukvah so skoro vse
kranjskega, slovenskega roda s tem samim raz¬
ločkom, da se povsod v naši deželi ne govore.
Ali ima pa zavoljo tega meni kdo kaj očitati?
Bom li drugam hodil imena beračit, kadar jih
doma najdem? Ne bomo li nikoli naš govor po¬
pravili? Ako bi ta. reč tako naprej šla,- bomo
doživeli, da se ne bodo Gorenjec, Dolenjec in
Notranjec eden drugega zastopili; eden se bo
ponemškoval, drugi bo sam na sebi ostal, tretji
bo napol Lah. Kdo bi potle Kranjcem bukve
pisal? Tedaj moramo eden drugemu podati, kar
ima slednji čistega. —

Spoznam, da nismo še pri zadnji popolnosti
čistega kuhinjskega jezika. Najlaglje bi meni v ti
reči pomagale gospodinje po deželi, ki so naj¬
bližje pri izvirku neskaženega slovenstva.

Zatorej priporočim in prosim, da bodo pr¬
vemu začetku dobrovoljno prizanesli, moje pri¬
zadevanje popravili ter slovensko kuhinjo v sta¬
novitni red in vrsto djali.

Ljubljana, 1. dan mali travna 1799.

Valentih Vodnik.

93

Predgovor iz »Pismenosti".

Dosti po nemško in latinsko pisanih gramatik
je med ljudi danih, katere Nemcem in drugim
Evropejcem kažejo slovenski j%zik pisati in go¬
voriti ; slovensko pisanih pa za domačo potrebo
nič več ne poznam, ko sami dve: Smotrickovo
in Lomonosovo za Ruse in Srbljane. Tujce smo
tedaj učili našo besedo znati, sebe pa ne. Odtod
pride, da nimamo skoro nič učenega pridelka.
Zatorej'je prav prišla zapoved, našim mladenčem
dati v roke pismeni nauk, ki jim bo kazal, svojo
domačo besedo izrekovati in na pismo devati.

Porečeš: Čemu pa mi bo, saj znam po naše
govoriti? — Govoriti znaš, ali spravno govoriti
in pisati morebiti ne. Nemci, Lahi, Francozi dajo
svojim otrokom najpred svojo domačo pismenost
za prvi uk, daslih znajo nemško, laško, francosko.
Zakaj? — Zato, ki je treba začeti vse nauke s
tisto besedo, katero nas je mati učila. V ti se'
otroci lahko in hitro navadijo pismene znanosti.
To je prva stopnja k vsem višjim učenostim.
Veseli tedaj naj bodo oni mladeniči, da jih od
začetka ne silimo s tujimi, neznanimi besedami.

Res je, da tudi tukaj nenavadna imena na
dan pridejo; ali pri. novem uku so nove besede
potrebne in te niso neznane, ker so vzete iz dru¬
gih že vsem znanih. Vsako delo ima svoja glasna
znamenja, katera so čudna ali morebiti smešna
tem, ki niso tistega dela. Kdor ni mlinar, ne ve,

94

kaj je polža, šiška, pestrana, pah, trličnik. Kdor
ne dela rudo v Bohinju, meni, da je v Kolobociji,
kadar jih sliši med seboj govoriti: pod starčevim
temenom začne stena gnati, jama pride v razor,
potlej na luknje, sprednji rob ometa, rob stisne.
Tako ima tudi pismenstvo svoja imena, katera
ne leže na klopi, temveč gori na polici. Ne zmiš-
Ijam si jih sam, Smotriski in Lomonosov mi jih
dajeta v svojih bukvah. Nekaj malo takih srbskih
imen sem prisiljen mimo pustiti, katerih korenine
so pri nas celo neznane. Namesto teh dam naše
druge take, da jih bodo tudi Srbljani lahko ra¬
zumeli; tako si bomo roke podali in eden k
drugemu brez težave v šolo hodili.

Pismenji nauk bo našo slovenščino zbrusil,
zlikal in obogatil; vas mladenče pa pripravil, da
se bote drugih jezikov ročno naučili; zatorej
glejte najpred svojega dobro poznati. Ne smete
meniti, da že znate, kar še ne znate. V kratkem
pa bote videli lep sad vašega truda; jaz bom,
zjnabiti, nove domače pridelke lepih umetnosti
doživel.

Mi učeniki pa jim berimo v šoli in velevajmo
brati tako, kakor ima glas vsaka črka sama na
sebi, da jih bodo vedeli pisati in da se pravo-
pismosti navadijo.

95

/

Ogovor na učenike.

(Iz „Abecede“.)

Starši bi radi, da bi otroci brž znali nemško,
francosko, laško in vse druge nauke. Tudi vi
učeniki bi radi to. Ali vi ste skusili, da kdor se
iz prvega prenagli, se kmalu upeha. Tedaj kdor
hoče prehitevati, začne pri znanih rečeh, katerih
se otroci hitro navadijo; iz teh jim potlej kaže
druge neznane, in tako pridejo od stopnje do
stopnje v kratkem daleč. ,Materina beseda je
otroku najbolj znana; prva stopnja tedaj je, ga
v domačem jeziku učiti pisati in brati.

Ker pa v naše šole ne hodijo sami Kranjci,
dam otrokom v roko trojo abecedo: slovensko,
nemško in francosko, da bomo vsakega v svoji
besedi najprej izurili. Potlej pojde dalje, in Kra¬
njec se bo iz francoskega lahko navadil latin¬
sko, laško, špansko; iz nemškega dansko, švedsko,
angleško; iz kranjskega hrovaško, srbsko in vse
slovensko. Tako bodo naši mladeniči, če bodo
pridni, v kratkem znali po vsem svetu pisma
pisati in povsod po opravkih hoditi.

Ljubljana, 24. dan grudna 1811.

LioJ

96

Iz preteklosti Ljubljane.

1. Ogenj v Krakovem.

(„Ljublj. novice" 1798, št. 35.)

Nedeljo popoldne ob treh (29. aprila 1798),
kadar so ljudje v cerkvah ali na postopanju bili,
vstane na naglem ogenj v Krakovem, ribiškem
predmestju naše Ljubljane. Pomoč ni „mogla za¬
dosti hitro priteči, suhe in lesene strehe in slama
so se naprej vnemale, veter vlekel, dvanajst hiš
je skoro naenkrat v svetlem plamenu. Mestni,
domači in soldatje so komaj polovico Krakovega
oteli in mesto obvarovali, kamer je vihar goreče
deske nosil. Trideset hiš je zgorelo, devet jih je
odkritih, da ni ogenj dalje mogel. Zdaj voščim,
da bi zansprej strehe s ceglom pokrili in hiše
pred ognjem varne zidali; če ne, bo cela Ljub¬
ljana v vedni nevarnosti zavoljo nekaterih ne¬
varnih koč.

2. Nove svetilke v Ljubljani.

(.Ljublj. novice" 1798, št. 63.)

Ponedeljek tega tedna (10. sept. 1798) so
jeli tukaj v ljubljanskem mestu nova svetila ali
lampe ponoči prižigati. Te lampe so po podobi
dunajskih storjene, vse ena drugi podobne, iz
stekla ali glaža. Stare lampe so v predmestja
prenesene. Novih po mestu je veliko več, kakor
je starih bilo. En gospod z Dunaja je nase vzel

97

vse razsvetljenje preskrbeti proti denarju, kakor
je z našim mestom zglihal. Lampe bodo sleherno
leto skozi sedem zimskih mesecev gorele vsako
noč brez meseca.

3. Ogenj v Trnovem.

(„Ljublj novice" 1800, št. 15.)

4. dan tega meseca (aprila) je Trnovo pri
Ljubljani pogorelo. Jutrovni veter je bjl tako močan,
da ni bilo mogoče ognja vstaviti. Čez 70 hiš je
vpepeiilo, zraven tudi zgornjo ceglenico; le nekaj
malega temnatih ali veibanih hiš in kevdrov je
ostalo in leto, kar je bilo notri hranjenega. Cer-
kovna streha je vsa zgorela, vsi zvonovi so po¬
škodovani in bodo mogli preliti biti. Notri po
cerkvi je vse potrgano in polomljeno;.to so storili
ljudje iz dobre volje, ki so jo obraniti hoteli.
Farovž ni pogorel ... Še dva dni potem je na
pogorelišču tlelo, žakaj cela vas je bila večipart
lesena, s slamnatimi strehami vsa pokrita, je imela
dosti tavžent centov mrve in slame pod strehami
in večipart po ispah.

4. Pozna nevihta.

(„Ljublj. novice" 1800, št. 49.)

28. dan zadnjega meseca (novembra) je bil
v Ljubljani strašen grom in četeri tresk; eden
od teh četirih žlakov je ubil enega študenta.
Trepet in groza sta zagrnila celo mesto.

98

Opombe.

Ta izbor Vodnikovih pesmi in proze je namenjen
širšemu občinstvu jugoslovanskemu. Naravno je torej, da
se je radi lažjega umevanja uvedel sedanji pravopis, ka¬
kor so priobčevale Vodnikove spise tudi že dozdaj šolske
čitanke. Besedni zaklad in besedni red sta ostala nes¬
premenjena. Za podlago je služila Wiesthalerjeva izdaja
Vodnikovih izbranih spisov in pesmi.

Ilirija oživljena ("str. 17); Poosebljena Ilirija-Slo-
venija proslavlja slovensko preteklost in preporod slo¬
venstva po Napoleonu, ki je v schonbrunnskem miru
14 okt. 1809 združil Dalmacijo, Istro in slovensko ozemlje
do Beljaka in Save v provincijo „Ilirijo“. — M e tu la
(Metulum) je po novejših raziskavanjih glavno mesto
starih Japodov pri ogulinskem Čakovcu; po Linhartu,
Vodnikovem sodobniku, sta bili Metula (Metlje pri Blo¬
kah) in Terpa  mesti Ilirov v bližini Loža na No¬
tranjskem. Emona,  važno rimsko mesto na prostoru
sedanje Ljubljane. Skardona,  današnji Skradin ob iz¬
livu reke Krke v severni Dalmaciji, razrušena po Obrih
J. 639. Branei-Franki. Pokopjan  — prebivalec ob Kolpi.
Filip,  macedonski kralj; Sander  — Aleksander Veliki.

Jeklenice (str. 24), plavži nad Javornikom. Cigan,
veliko kladivo; ješ a (nem. Esse), ogenj; kota  in ma-
š e 1 j — raztopljeno železo v plavžu. V zadnji kitici po¬
snema pesnik udarce kladiv.

Vršac (stf. 25), ,po Triglavu najvišji Snežnik med
Bohinjem in Sočo“ (Vodnik).

Kos in brezen (str. 37); Brezen -mesec  marc.

Moj spomenik (str. 40). Pevke  (6. kit.) so boginje
petja (Muze).

Povedanje od slovenskega jezika (str. 52). Iz¬
raze „slovenski“, „Slovenec“  rabi Vodnik za sedanji
„slovanski“, „Slovan“. Moško  vi  ja  (53 in drugod) —
Rusija; Severija  = Sibirija; Pemci  (po nem.)= Čehi.

99

Kazalo.

Stran

Predgovor . 3

Izbrane pesmi:

Napitek.16

Ilirija oživljena.17

Dramilo mojih rojakov.21

Zadovoljni Kranjec.22

Jeklenice.24

Vršac.25

Pomlad .27

Vinske mušice.23

Novo leto.29

Napisi:

Stara pratika.32

Nova pratika.34

Basni:

Kos in brezen.37

Sraka in mlade. .......  38

Nemški in pa kranjski konj.39

Petelinčka.39

Moj spominek.. . 40

Izbrana proza:

Životopis.• 45

Popisovanje Kranjske dežele ........  46

Povedanje od slovenskega jezika.52

Francozi prvič na Slovenskem.73

Iz ^Ljubljanskih novic“.87

Predgovor iz »Kuharskih bukev 11  ......  91

Predgovor iz „Pismenosti“.94

Ogovor na učenike. (Iz „Abecede“).96

Iz preteklosti Ljubljane.97

Opombe.99