Pcsarr ezna Številka 10 vinarjev. SlEV. 5.__»Linmniii,«penim i hhmim hit. telo ev. Velja po pošti: \ ■ ga celo leto naproj . u on raoseo „ n Nemčijo oeloletno ta ostalo inozemstvo K 26-- „ 2'2U „ a«-- „ 35-- V LJubljani na dom: Za cb)'.„lot j naprej . . K 24'— sa en reseo „ . . „ 2-— V opravi prejeman mesoSno „ 1*80 = Sobotna izdaja: s ta oelo leto......S T— sa Nemčijo oeloletno . „ 9-— z» oaialo Inozemstvo. „ 12'— Inseratl: Enoatolpna peiltvrata (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) zaenkrat . . .. po 3) t za dva- in večkrat . .29,, pri večjih naročilih primaren popnst po dorovorn. •-rr^rh Poslano: f^fi^B Enoatolpna p.tltvratapo 60vin. Izhaja vsak dan izv emii nedelje in praznike, ob S. ari pop. Redna letna priloga vozni rad Uredništvo j« v Kopitarjevi olioi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirani pisma se ne ==» sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. «= list za slovenski narod. Upravmštvo je v Kopitarjevi nUoi št. — Bačnn roitne hrantlnioe avstrijaks št. 24.797. ogrske 26.511, bosB.-herc. št. 7563. — Upravniikega teletoaa št 188. Do 10. t. m. peto vojno posojilo! Dajte nam nazaj slovensko Benečijo! In kako so veselo. utripala naša Srca, posebno nas Goričanov, ob teh besedah' blagovesti. Tedaj je vstalo v nas op9 veliko in drzno upanje, o'katerem smo sii komaj upali jtanjati, upa-nje;na'oni veliki dan, ko bodb zdroženl vsi Slovenci pod mogočnim avstrijskim orlom, pod vlado habsburške dinastije; ko bomo dobili nazaj Slovenci in Avstrijci našo slovensko Benečijo. In sinoči, ko sem v bližini topov čital od uradne strani novo zagotovilo glede Slovencev samih, je. nova vera prišla, v srce. C.'in kr. vojnodopisni urad izdaja v nemškem in madžarskem jeziku pisano glasilo z nasjovom: »Avstro-ogr-ska vojna korespondenca«. V prvi številki prinaša na čelu članek: K narodnostnemu principu — in izvaja tako: »Kot temeljno načelo k sklepu miru poudarja zvezno časopisje vedno narodnostno načelo, to je z drugimi besedami varstvo malih narodov. Koliko pomena ima to, nam je znano. V narodnostni plašč so zavite neopravičene zahteve, pri katerih se sklicujejo na splošne človeške pravice. Znano je, da bi Francoska in Italija po nemem dogovoru uveljavili radi le pri avstro-ogr-ekih državljanih, ki govore laški jezik in čisto pozabljajo, da so tudi na Fran-ooskerii »neodrešeni« Italijani. V tem vprašanju pa se bodeta obe državi, ki sta danes zvezani za žive in mrtve, seveda sporazumeli sami in jima danes svetovalec od naše plati najbrže ni kdovekaj všeč. Pač je pa naša dolžnost LISTE Zo teijeiom pri Sv. Gor. P. B. Za one pripovedujem, ki stanujejo za Škabrijelom in so zdaj raztrošeni po svetu; njih srca hrepene po domu in domači cerkvici pod debelo stoletno lipo; naj jim Bog kmalu izpolni to željo! Domači njih g. kurat, ki oskrbuje zdaj bolnišnico nekje v ozadju, je potrkal ob dohodu na kratek božični dopust na moja vrata in sva se brž pomenila za nočni sprehod v njegovo evakuirano faro. Dobri g. poveljnik jc poskrbel, da sva na dan sv. Štefana popoldne sedla na trenski voz s platneno streho; v žepu sem imel košček kruha in v roki okajeno svetilko. Voznik je bil Slovak in jc pogostoma švrkal po konjih; pot pa dolga in blatna. Najbolj važnega ne smem zamolčati: bila je gosta megla in že ob treh popoldne tema »kakor v rogu«. Danes bo gotovo varno po poti navzdol. Začasni gospod kurat in mof sosed nc opozoriti na dejstvo, da živi v laški pokrajini Videm dosti nad četrt milijona Slovencev, katerim laška vlada, nastopajoča za nezastarele človeške pravice, krati nalašč najprimitivneje narodne pravice. To izdatno število Slovencev nima ni šol, v katerih bi se učili materinščine, ne more v svojem jeziku poslušati božje besede, nikar že, da bi smelo rabiti materni jezik pred uradi in sodišči. Njihovi bratje v jugozapad-nih avstrijskih deželah uživajo te in še mnogo drugih pravic. Vseh je nekaj nad poldrugi milijon. Ali ni tu ukaz. pravičnosti, da se stremi po združenju onega dela malega slovenskega naroda, ki je pod taško vjado izročen počasnemu poginu, z večino označenega slovanskega plemena. In ker je ta v okviru avstrijske države dosegel svoj popoln razvoj po jeziku in značaju, bi se moglo tudi združenje izvršiti le pod avstrijsko vlado. V tem pogledu popravljeno mejo bi morali apostoli odrešenja zatiranih narodov pozdraviti z živim navdušenjem. Pozdravljamo to blagovestje, te velike sanje o zopetnem združenju Slovencev v okrilju Avstrije narodov. Zaupamo, da bo prišel kmalu oni dan, katerega je vedno klical »Slovenec«, ko bo'naše zmagovito orožje iztrgalo zahrbtnemu, dednemu sovražniku Slovencev in Avstrijcev zasedene naše slovenske kraje, našo Gorico, naša Brda in prikopilo k našemu slovenskemu telesu iz težkega jarma rešeno slovensko Benečijo, naš najmanjši del. Po-zdravlfamo In verujemo v poslanstvo Avstrije narodov, Avstrije »nove«, o njenem novem duhu nlerte varstva pravic zatiranih in trpečih mati'' nn^idov. čijol Dajte nam nazaj slov ^one« K članku korespondence c. in kr. vojnodopisnega urada dostavlja »Edinost« besede, katere v polnem obsegu podpišemo in ponavljamo: »Z odkrito radostjo pozdravljamo dejstvo, da je c. in kr. vojni tiskovni stan v prvi številki svoje korespondence, na najodličnejšem mestu, načel narodnostno vprašanje našega slovenskega naroda. Hvaležni smo mu na tem zanimanju za našo narodno stvar in gotovo da ni v vsem našem narodu niti enega posameznika, ki bi ne blagoslavljal tiste roke, ki bi pripeljale naše brate, kri naše krvi, z one strani Idrije in Nadiže v našo sredo, pod okrilje dvoglavega avstrijskega orla. Samo Bog daj, da bi se to zgodilo kedaj! Naprej z Bogom! Dunaj, 6. dec. Iz vojnega, tiskovnega stana: Cesar je izdal sledeče povelje armadi in mornarici: ■ , Vojaki! Znano Vam je, da smo jaz in vladarji, s katerimi sem zvezan, poizkusili pripraviti pot miru, po katerem ves svet hlepi. Odgovor naših sovražnikov je zdaj prišel; odklanjajo ponujano jim roko, ne da bi sploh poznali naših pogojev. Zopet, tovariši v orožju, Va& kličem! Vaš meč je v 30. vojnih mesecih, ki bodo kmalu za nami, govoril jasno, odkrito besedo. Vaše junaštvo in Vaša hrabrofct naj tudi naprej govorita! Še vedno ni dovolj žrtev, prinašati moramo nove. Naše sovražnike le zadene vsa krivda. — Bog mi'je-priča. ' Vi in voji naših hrabrih zaveznikov ste razbili štiri sovražna kraljestva, prema gali ste mogočne trdnjave, osvojili, velike kose sovražnega ozemlja. Kljub t«* mu varajo sovražni mogotci svoje narode, in svoje armade z upom, češ, da se bo njih usoda le še izpremenila. Tudi prav — na Vam je, da še dalje železno računate ž nji- - . / • ' '"'.'■ "v. /.''"' 'Y f.. ."- ' V zavesti ponosnega zaupanja v mojo brambno silo Vam stojim na čelu. Naprej z Bogom! Dano na Dunaju, 5. januarja 1917. Karel. ■ * * * Berlin, 6. jan. (K. u.) Wo!ff poroča: Cesar je izdal armadi in mornarici sledeče povelje: Moji armadi in mornarici! Skupno z zveznimi vladarji sem pred« lagal našim sovražnikom, naj se prično mirovna pogajanja. Sovražniki so moj predlog odkloniji. Njih lakota po mogočnosti hoče, da bi bila Nemčija uničena. Vojska se nadaljuje! Pred Bogom in pred ljudmi edino J«, sovražne vlade nosijo težko odgovornost za vse nadaljne strašne žrtve, ki Vam jih je nameravala moja volja prihraniti. V upravičenem ogorčenju nad drznim zločinom sovražnikov, v volji, da branite naše najsvetejše svetinje in da zagotovite more maševati v cerkvi. So padale tam okoli granate in tudi v župnišče je ena pogledala. Ključarjevi v gornji vasi so mu dali sobico; tam blizu nekje tudi mašuje. Pa tudi tu že letajo šrapneli čez streho. Ni potovanja brez smole; tudi midva sva jo našla: gospoda ni bilo doma. Tomaževa mati in dekla sta postregla, »s kikerco ko-feta«; v papir sta zavili še nekaj svinjskega za našo večerjo, če nc bova tam doli nikjer povabljena. Že sva hotela vstati, kar potrka in vstopi vojni kurat Slovenec pri 87tih. Resnično sva ga bila vesela. R?zen o cerkvenih rečeh tam doli, jc povedal še novico, da je padla 24 centimeterska blizo mosta. Rekli smo si • z Bogom*. Po poti mimo župnišča sem bil zopet tako srečen, da sem našel drugo smolo: pri ključarju sem pozabil suknjo. V hiši »pri murvi*- so' obljubili, da jo nazaj grede dobim. Me je skrbelo: nazaj bo i^egla in mraz. Pomirjen sem z ramo pritiskal na razdrapano ogrodje platnene strehe, ki je žugalo, da se sesuje nad nama. Konji so hiteli navzdol, kurat je govoril o neki »škarpi« in prigovarja! v nekem nedoločenem jeziku vozniku, naj vozi na desni. Slovak je trdil, da vidi konje in cesto in dre- vesa. Ob lepem vremenu bi nas tu počastil Lah z žarometom in »konfetom«. V mesecu avgustu je bila ta cesta polna beguncev in granat. Zdaj le vojak s konjem, ki nosi jedila v prvo črto. Pri »Slovencu « sva izstopila; radj tiste granate na mostu naj voznik počaka tu. Žal, da bi tako rada spra. vila nekaj reči iz cerkve na varno! To bo gledal krčmar, ko se vrne in bo zastonj iskal reči, ki jih več ni! Nisem bil še nikdar tu doli in še zdaj v temi in mokri megli. Pa me je pograbil kurat za roko in sva šla počasi navzdol. V roki sem imel svetilko, pa kaj, ko je ne smeš prižgati! Je pa tudi zadostno trenutkoma svetil Lah na Šrabrijel, da nisva zabredla pod »škarpo«. Tesno je postajalo pri srcu. Škodo so pri mostu popravili. Hiše na »križadi« prazne in kakor na novo sezidane: brez vsakega lesa pri oknih in vratih. Mimo pokopališča sva šla za trumo »ar-bajterjev« v blatu in vodi. Kako je bilo domačemu gospodu pri srcu, nisem videl na obrazu, pač pa sem spoznal po glasu. Ko se je vzbudil ta ali oni spomin na te domove, je večkrat vzdahnil. Okoli starodavne lipe sva obrnila v župnišče. Pravil ie o svojem Življenju v teh tihih sobah: tu je delal pri gorki peči (je ni zdaj), tu je spal v hladni sobi; tu se je zbirala M. družba itd. Resnično sem pričakoval solze na njegovem obrazu, ko je ogledoval. Vse je govorilo: in to je bilo in tega ni! Težko je bilo slovo od tihega poslopja. Kam zdaj? >K Erjavčevim! Edino še ta družina je ostala. Ž njimi tudi stari mežnar Štefan. « Ob podrtem hlevu in hiši sva stopila skozi širok glavni vhod na dvorišče. Skozi priprta vrata je svetila medla luč. vNiso še šli spat.« Jaz potrkam, kurat vstopi. Zagledam prestrašen obra« mladega gospodarja za štedilnikom in njegove matere pri treh otrocih. Hvaljen Jezus!* — Nič! »Vaš gospod, in ga ne poznal Jakličem, 'Ježeša! Naš gospod — pa sam mislila, da je orožnik.« — Potem smo si veseli segli v roke in sedli k štedilniku. G. kurat je govoril o svoji službi, o beguncih, k: mu pišejo, in kako jih je sam obiskal. Dolge so bile te žalostne povesti. Mati Erjavčeva jc skuhala »kofev.-, odrezala velike kose ^božične>; potfače; midva ■« domovini srečno bodočnost, se boste izpre-menili v jeklo. Naši sovražniki niso hoteli ponudene-ga jim sporazuma. S pomočjo Boga jih bo v to prisililo naše orožje! Veliki glavni stan, 5. jan. 1917. Viljem I. R. Krušno vprašanje. Urad za prehrano ljudstva. Vsak dan kaj važnega! Povsod se kaže sveži duh mladega monarha. Ko je padel dr. Koerber, se je vedelo, da bo šef tudi načelnik preskrbovalnega urada Kokstein. In sedaj imamo novega krušnega ministra polkovnika Hoferja. In to dejstvo nas navdaja z upanjem, da je posegla energična roka v vprašanje preskrbe z živili in da bo tozadevno nastal tudi v Avstriji red. Vsak Avstrijec mora biti vesel tega dogodka. Upajmo, da bo konec onega strašnega prikritega in neprikritega oderuštva prekupčevalcev in tudi na polju industrij-»kih izdelkov. * • * Cesar je z lastnoročnimi pismi odslovil predsednika ljudskega prehranjevalnega urada Oskarja Koksteina in je imenoval za ministra in voditelja prehranjevalnega urada polkovnika Antona Hoferja. Glede na to izpremembo se uradno pojasnuje: Z lastnoročnim pismom cesarja Franca Jožefa I. dne 13. novembra 1916 se je izrazila volja, naj med vojsko skrbi za prehrano ljudstva z zadostnimi pooblastili preskrbovalni zavod. Po tem ukrepu se je isti dan zavod ustanovil, 30. novembra se je objavil statut zanj; poslovati se je pričelo 1. decembra m, 1. Izpočetka sem se je moralo računati na potrebo, da se bo moral zavod potrebam primerno izpopolniti, posebno še za to, ker izkušenj na tem novem državnem polju še ni bilo, Da urad more izvesti svoje naloge, se je smatralo za potrebno, da se poveri vodstvo urada ministru, ki pripada krogom vodstva armade. Izkušnje praktičnega življenja so pokazale splošno priznano potrebo, da se kolikor mogoče skupno obravnavajo vprašanja preživljenja zaledja in armade. Minister, ki mu je zdaj poverjeno vodstvo urada ljudske prehrane, se je moral že v miru kot načelnik etapskega urada temeljito pečati z vprašanji preskrbe armade; odkar se je pričela vojska, je bil načelnik oddelka kvartirnega mojstra višjega poveljstva armade. Znane mu niso zato le j zadeve preskrbe armade na bojišču, marveč tudi prehranjevalna vprašanja v zasedenih sovražnih ozemljih; natančno pozna tudi preživljenska vprašanja v zaledju. Poznanje vseh strokovnih vprašanj popolnoma jamči za to, da bo lahko pridobljene izkušnje glede na preskrbo armade v težkih časih koristno izrabil tudi glede na preživljenje v zaledju in da bo v korist celote pospeševal skupno delo vseh prizadetih činiteljev. Kot minister bo v vseh zadevah, ki tičejo prehrano, v takojšnjem neposrednem stiku z ministri in bo svojemu uradu lahko zagotovil sodelovanje z ostalimi ministri. Polkovnik Anton Hoier je bil rojen leta 1871. v Bolcanu. Iz pionirske kadetne šole je prestopil 1. januarja 1888 v armado. Kot pionirski nadporočnik je izdelal leta 1896. vojno šolo z odličnim uspehom; leta 1890. je bil imenovan stotnikom generalnega štaba, v katerem je služil do leta 1912., ko je bil imenovan načelnikom etapskega urada generalnega štaba. Kot tak je postal leta 1914. polkov- nisva prav nič sramovala jesti, ker ni več te mode, odkar je vojska, Poklicali so starega mežnarja Štefana (lepo rejen je zdaj in okrogel); že je hotel trditi, da ta ni domači gospod, ker sploh to ni mogoče in v tem času in na tem mestu. »Ne delamo, ker ne smemo; samo jemo! Zato se debeli-mo!« — Hčeri Milki, ki je to rekla, se ne pozna krivice na obrazu. Štefan pa je menil, da on ni debel, ampak »zabuhel«, — Ne Iažem: težko je bilo slovo ob deseti uri. Mladi gospodar je prižgal hlevsko svetilko (auti se sme v ti megli!). Štefan je držal v rokah ključ od cerkvenih vrat; tako smo vsi štirje stopali mimo Perinovih in Matjolovih naprej. Kako bo pri srcu g. Lojzetu Filipič, ko se vrne iz Italije in ogleda rojstni dom! Ne bo brez solza. E, Lah, Lah! V cerkvi smo pokleknili v stole. Spomini iz tistih lepih dni so dražili zbranost v očenašu. Gospod je kmalu vstal in šel od oltarja k oltarju. Vse še nepoškodovano! Samo ena granata, pa bo kup razvalin. Ljudje pa so zbirali vinar k vinarju za ta božji hram. Sv. Marjeta, ki si patrona, ga obvari! — Štefan je povedal, da je bilo zelo lepo »na vahte« in včeraj na Božič. Zato, da jc pogrnil tisti lepi tapet po stopnicah. Dobil je zato nekaj opominov, kako naj povarje in spravi k meni na varno. P.azna pa nisva hotela i2 cerkve: gospod je vzel kip Srca Jezusovega, jaz pa lepo nik. Odkar traja vojska, je polkovnik Ho-fer načelnik oddelka kvartirnega mojstra armadnega vrhovnega poveljstva. K mMlm dr. Kramara lo tovarišev. (Konec.) 3. Ena izmed številk na Francoskem izhajajočega časopisa »La Nation tcheque« vsebuje več člankov, v katerih »e na naj-ostreiši način obširno razpravlja o idejah in ciljih opisane veleizdajske propagande. Ta časopis, ki jasno označuje program Kramafa in njegovih somišljenikov, so našli ob aretaciji Kramafa v njegovem žepu; njegov izgovor, da list ni bil niti razrezan in da torej ni poznal njegove vsebine, je neresničen, kakor se je dognalo. Svetovalec lista »La Nation tcheque« je Kramafov prijatelj profesor Denis, takrat sotrudnik »Narodnih Listov«, tajnjk je pa Kepi, takrat pariški dopisnik »Narodnih Listov«. Pri Kramafu so zaplenili tudi druge inozemske tiskovine podobne vsebine. Med njegovimi spisi se je nahajalo dalje češko besedilo dveh člankov iz londonske »Times«, ki izražata enako tendenco. 4. Tehten razlog sumnje za kaznjivo postopanje Kramafovo je tudi njegov tajni pogovor, ki ga je imel z italijanskim konzulom v nekem hotelu v Pragi meseca aprila leta 1915. malo pred italijansko vojno napovedjo. 5. V osnutka za dopis namestniku knezu Thunu, ki so ga našli pri Kramafu, je le-ta izrečno priznal, da se, zvest politiki, ki jo je vedno zastopal, odteguje vsemu, kar bi se moglo zdeti kot odobravanje sedanje vojne, in da se ravna njegovo in »Narodnih Listov« stališče nasproti vojnemu posojilu po tem naziranju. Iz tega početja obtožencev so izvirali po prepričanju sodišč tisti obžalovanja vredni pojavi, ki so se tekom vojne pokazali pri enem delu češkega prebivalstva in znatno ovrli uspešen zaključek vojne. V tem oziru se posebno opozarja na razširjanje veleizdajskih ruskih oklicev na Čer škem in Moravskem, na dogodivše se izraze simpatij za sovražnika, mnogoštevilne kazenskosodne odredbe radi političnih de-liktov, ki so potem postale potrebne, dalje na to, da se je opustila izjava lojalnosti, čeških poslancev, ki so jo nameravali razni češki voditelji začetkom vojne, a jo je preprečil v prvi vrsti Kramar sam kot eden izmed voditeljev čeških ljudskih zastopnikov; dalje se opozarja na neznatno udeležbo češkega prebivalstva pri prvih dveh vojnih posojilih, pri zbirki vojnih sredstev in zbirkah za Rdeči križ. Dejanski dogodki za organizacijo čeških prostovoljskih zborov v sovražnem inozemstvu, malovestno in skrajno netovariško obnašanje nekaterih čeških vojnih ujetnikov v sovražnem inozemstvu, nezanesljivost moštva posameznih skupin čet, ki so se dale opetovano, ne da bi jih bil v to prisilil sovražnik, ujeti, državi nevarni, vojaško službeno dolžnost robato kršeči izgredi posameznih čeških čet v ozadju in etapnem prostoru, ki so imeli najškodljivejše posledice za naše operacije in so koristili sovražni vojni moči ter vplivali demoralizu-joče, — obtežujejo po prepričanju sodišč kot sadovi večletne agitacije tako Kramafa kakor tudi Rašina. Ker je po vsem tem delovanje obtožencev Kramafa in Rašina označeno s spletkami, ki so stremile za nasilno izpremembo teritorialnega stanja države, za povečanjem zunanje nevarnosti in za uporom v notranjosti (učin §§ 58 C, 59 B, k. z.), a se je vsled njihovega rovarjenja celo tudi lastni vojni moči z ozirom na operacije proti sovražniku pri- izrezano razpelo, Žal, da je voz tam gori! Zdaj pa na pokopališče! Okoli ograje je blata čez koleno; grobovi so zelo lepo urejeni: ti vojaški grobovi! Stotine jih že leži okoli spominskega križa in največ Slovencev in Dalmatin-cev! Tisti napisi na križih ti kličejo: Vse sem dal za vas! Bog ve, kje joče žena in mati: ne moža, ne sina ne bo! Svetilka pa vendar ne sme goreti. Bi ne bilo ljubo, če bi nas Lah na Sabotinu opazil. V temi je šla pot navzgor. Kurat bi rad veliko izvedel, stari Štefan pa ravno tako. Ni kar tako, če denejo domačemu gospodu vojaško kapo na glavo. Mimo je šla tovorna živina in vojaki. Čez tri ure je čakal voznik. Stisnil sem mu še kos kruha v roko, da je veselo obrnil konje. Tudi tu ni bilo slovo lahko: Štefanu se ni zdelo prav, da mora gospod že danes oditi. Megla je gosteje objela cesto. Pa sem prižgal svetilko, da ne bo voznik tarnal; naj že Lah vidi ali ne. Saj smo junaki postali, četudi ima megla največ zasluge. Smole ni bilo več. Le sveča je prehitro gorela. Pa sem tudi to dobil tam, kjer svojo suknjo. Pot se je pa vlekla in vlekla. Nekaj čez polnoč je voz obstal in kurat je rekel: »Prav vesel sem te poti.« Jaz dvomim: ie zadosti žplostnpga nesel s seboj! zadela zelo važna škoda, so smatrala sodišča, da je vrhu tega podan učfn zločina proti vojni moči države po § 327. v. k. z. Kar se tiče obeh obtožencev Zama-zala in Červinke, je razsodba ustanovila, da je Zamazal, ki je že leta državi skrajno sovražnega mišljenja, neposredno po izbruhu vojne razvijal delavnost, ki je šla za tem, da bi izvedel za važne vojaške razmere in predmete, ki se nanašajo na brambo države in podjetja armade. V to svrho je zbiral z zadostno strokovno izkušnjo poročila in zaznave o vojaško in strategično važnih dogodkih in jih ni pri-občeval samo posameznim osebam, marveč tudi časnikarskim uredništvom, posebno »Narodnim Listom«. V to svrho je tudi dvakrat potoval v operacijsko ozemlje, dokler ni bil osumljen vohunstva in aretiran. Z »Narodnimi Listy« je bil Zamazal v zvezi po posredovanju uredniškega tajnika Vincenca Červinke, o katerem je dokazano, da si je pod pretveznim naslovom preko Rumunije dopisoval z vele-izdajskimi individiji v inozemstvu (Pavlu in drugi). Glasom izvida vojaško-znanstve-nih izvedencev kažejo razne spremne okoliščine, tako okoliščina, da je Červinka v enem svojih pisem Zamazalu priporočal previdno sestavo njegovih poročil, — da je imelo tozadevno delovanje obeh služiti sovražniku proti lastni državi. Predstoječa izvajanja, ki so vzeta iz razlogov razsodbe, podajejo samo v kratkih potezah sliko, ki jo je razvila razprava o celokupni državi sovražni organizaciji v njenem razvoju in učinku. Kakor nevesela je ta slika, je na drugi strani razprava vendar dokazala, da je le razmeroma majhen del češkega ljudstva in njegovih voditeljev podlegel zločinski agitaciji Zmotno bi bilo tedaj, ako bi nalagali odgovornost za globokega obžalovanja vredne razmere, ki smo jih tu osvetlili, patriotično mislečemu delu češkega naroda, ki te zablode enako ostro obsoja, in to tembolj, ker je sedaj pravo vodstvo češkega naroda zastavilo z resnimi prizadevanji, da se celokupno prebivalstvo dovede zopet nazaj avstrijski državni misli. Treba je tudi ustanoviti, da so se češke čete v pretežni večini kakor zmerom odlično hrabro bile, kar dokazujejo njihove krvave izgube in mnoga zaslužena Najvišja odlikovanja. Naj tisti, ki je kriv, trpi zasluženo kazen, vsako splošno sumničenje in obsojanje pa naj pravici na ljubo izostane. Veli vojni svel v Rimo. Vojni svet sporazuma v Rimu italijansko časopisje najtoplejše pozdravlja. Pravijo, da se bo na njem razpravljalo o pomladanski ofenzivi. »Secolo« pa takoj ugovarja morebitni zp.htevi, da bi pošiljali Italijani morebiti vojake na druga bojišča. »Corriere della sera« skrivnostno piše, da se bo morebiti sporazum odločil za ofenzivo proti Avstriji in da bi osredotočil za to svoje glavne sile na italijanskem bojišču. »Corriere d' Italia« pravi, da bodo prej sklepali o usodi Sarrailove armade. Neka uradna francoska osebnost pa pravi, da se je vojni svet v Rimu odločil že v novembru. Le slučaj je, ker zborujejo po odklonitvi mirovne ponudbe. Italijanski vladi je zelo neprijetno, ker ravno zdaj zborujejo v Rimu tudi vojski sovražni socialni demokrati. Cenzura črta vsa poročila o tem zboru. Italijansko časopisje pripisuje veliko važnost okolnosti, ker je Anglija na predvečer posveta dovolila, da se sme poročati, da se nahaja v Franciji 2 milijona angleških vojakov. London, 5. januarja. (K. u.) Uradno se poroča: Ministrski predsednik Lloyd Georges in minister Milner sta s svojimi uradnimi svetovalci došla v Rim, da se udeležita skupno s francosko in italijansko vlado posveta o splošnem položaju. Lugano, 5. januarja, (K. u.) K sprejemu angleških, ruskih in francoskih ministrov, s katerimi se je vrnil v Rim tudi angleški poslanik Remel-Rodd, so prišli na kolodvor vsi italijanski ministri. Zunanji minister Sonnino je posebno prisrčno pozdravil angleškega ministrskega predsednika Llovda Georges. Posvetovanja v Rimu, katerih se bosta udeležila tudi angleški poslanik v Atenah Elliot s svojim vojaškim atašejem in general Cadorna, bodo trajala dva dni. Potrjuje se, da bodo v Rimu končnoveljavno ugotovili odgovor na Wilsonovo noto in razpravljali o namenu solunske armade. Lugano, 5. januarja. Rimski vojni svet italijansko časopisje zelo komentira. »Corriere della sera« piše, da je bil posvet največje važnosti in da so se morebiti na njem rešila tista veiika politična vprašanja, ki jih glede na konec vojske ni mogoče ločiti. List se veseli, ker je bil za ta važen posvet izbran Rim. Napetost v Italiji je velika. »Giornale d'ltalia« pozdravlja goste in pravi, da sporazum dela na vedno večjo slogo med zavezniki. Italiia za poseben mir? Lu<*p,no, 6. januarja. Čuje se, da so sklicali vojpj posvet v Rimu radi te;-:-, Irer je Italija baje za sporazum z osrednjimi silami glede posebnega miru. Obiski v Vatikanu. »Tageblatt«poroča iz Curiha: Govori se, da bo sprejel sv. oče v avdijenci Lloyda Georgeja, ki bo sv. očeiu pojasnjeval mirovne smotre sporazuma. Briand bo tudi občeval z dostojanstveniki svete stolicc neposredno, ker radi protikatoliškega stališča levega republikanskega krila med njim in sv. očetom oseben stik ni mogoč. Med Briandom in sv. stolico baje posreduje poslanik belgijske vlade pri sv. stolici. Rusijo zastopata na posvetu general Galicin in veleposlanik pl. Giers. Briand in Lloyd George zadovoljna z Italijani. Lugano, 8. jan. (K. u.) »Messagero* poroča: Briand in Lloyd George sta z dosedanjimi uspehi posveta zelo zadovoljna, posebno ju veseli, ker Italija nastopa za odločno in intenzivno nadaljevanje vojske. List pa pristavlja, da Italija pričakuje od sporazuma denarja, premoga, surovin in žita. Lloyd George najbrž po končanem posvetu ne bo takoj odpotoval iz Italije, marveč bo ostal tam še nekaj dni. »Corriere della Sera« poroča, da se je v soboto pripeljalo v Rim zastopstvo angleške mornariške misije: 1 admiral in 2 ladjina poveljnika. Časopisje o rimskem posveta. Neka francoska osebnost je izjavila neki rimski brzojavni posredovalnici: Namen sestanka je, da se državniki in vojaki sporazuma v Rimu osebno dobro izpoznajo, ker gre deloma za nove osebe. Oficiozna »Agenzia Italiana« pravi, da je rimski sestanek nadaljevanje pariškega posveta. Gre za zgodovinski dogodek, ker nameravajo določiti končne in odločilne smotre glede na nadaljevanje vojske, da se bo zmagovito končala. Sporazum smatra za svojo dolžnost, da bodo vedno bolj enostavno postopali in da pospeše zaželjeno rešitev. »Giornale d' Italia« zavzema ravno to stališče in napoveduje, da bo vojska postala besnejša vsled močne in previdne akcije popolnoma združenega sporazuma. Več drugih listov vojnih hujskačev nagla* ša važnost ministrskega posveta s posebnim ozirom na simbolično važnost Rima, nekdanjega vladarja sveta in očeta pravice. Potrebni so močnejši, hitrejši in harmonični vojaški napori, ki edino morejo dovesti do miru, ki ni več daleč, posebno ker je mirovni predlog sovražnikov pokazal, da sovražniki ne morejo zmagati in da zato tudi sporazum ne more biti premagan, marveč mu je zmaga zagotovljena. »Corriere della sera« javlja iz Rima: Jasno. določen spored posvetu še ni, uveljavil pa bo močno voljo udeležencev posveta z ozirom na to, kar zahteva položaj na bojišču. Sti-rizveza bo dobila prvič v Rimu generalni štab, ki bo politično in vojaško odločeval. To je neprecenljive važnosti za vrhovno vojno vodstvo štirizveze. Po londonskem in pariškem vzgledu mora tudi Italija pre-osnovatl svojo vlado, štirizveza mora zdaj natančno določiti tisti kos bojne črte, kjer se lahko izvede ojstra ofenziva z največjo verojetnostjo, da se doseže uspeh, ako s« osredotočijo vsa razpoložljiva vojna sredstva. Tak kos bojne črte tvori lahko tudi italijanska meja. Italiji zato ne bo treba čet sosednim državam, marveč jih bodo te poslale na pomoč. Brili wmlo.—Hov! lrail pri Rigi. Močno mostišče Braila, obenem glavno trgovsko mesto Rumunije, so zavezniške čete vzele. Obkolitev trdnjave se je vršila desno in levo od Donave in se je vedno bolj zoževala. Desno od Donave je varovalo vzhodno fronto Braile utrjeno mostišče Mačin, na levi strani pa so bile napravljene mogočne utrdbe na črti Ciu-cea—Romanul—Gurgueti.. Padec Mačina in Jijile je bil najhujši udarec za Brailo, Skozi močvirje so prodrle bolgarske čte do desnega brega Donave in zasedle Ghecet nasproti Braile. Le še okoli 700 m široki struga Donave je ločila Bolgare od sovražnika. Ko je bila prebita tudi črta Romanu!—Gurgueti, je bila usoda Braile zapečatena. Bolgarska armada je Dobrudžo popolnoma osvojila, niti en sovražni vojak ne stoji več na dobruških tleh. Bolgari se pripravljajo za nova podjetja in so že pričeli obstreljevati Galac. Rusko-rumunske sile so od Fundcni do Galaca vržene na severni breg Sercta, južno od reke se drži sovražnih le že v ob-mostju Tresani. Pa tudi tu je postal položaj za Ruse težaven; na severozahodni fronti trdnjave je dosežen Odobesci. Sovražnik, ki se še upira v dolinah Ptitne in Sušile je potisnjen proti nižini Sercta. Zavezniški čete napadajo sedaj neposredno že zapadno in jugozapadno fronto obrnost-ja (utrjeni odsek Milcov). Na južni in vzhodni fronti je branilec vsled dogodkov, ki so se odigrali v središču seretske črte pri Namolozi (Fundeni) osamljen. Močan razbremenilni ruski sunek ni dosegel svojega oatnena. Močno utrjena odseka pri izlivu rek Rimnik in Buzeu so avstrijske in nemške čete osvojile in dosegle Seret. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 5. jan. Uradno: V Doltrujlži prodirajo zavezniki proti Biajli in proi Galacu. Južno in južnovzhodno Laiinula ob Euzeu so predle avstrijske in nemške čete sovražne črle. Ujetih je 1400 mož. Pri Romnicenl so nemški polki z naskokom vzeli več krajev. V gorah severnoza-hodno Odobesci smo vrgli sovražnika iz nekaterih višinskih postojank. Napadi napredujejo pri zaveznikih tudi vzhodno Negrilescl, pri Soveji in pri Harji. Med D orno Vatro in Czokanesci Rusi močno poizvedujejo. Sovražne oddelke smo povsod odbili. Severno od tam pri avstrijskih silah nič važnega. Dunaj, 6. jan. Uradno: Bojoa skupina maršala pl. Mackensena. Naši zavezniki so vzeli včeraj zemeljski pas pri Vacareni in zasedli mesto Brajla. Sovražnik se Je umaknil od izliva Buzeu za Seret. Vzhodno Gnlianca ln pri Romnl-cenl so prodrle čete generala pL Fal-kenhayna močno utrjene črte Rusov in prodirajo proti Seretu. Skupina generalnega polkov« nika nadvojvoda Jožeia. Boji pri Putni in Sušiti trajno napredujejo. Severno od tam smo odbili ruske protisunke. Pri Mt. Faltucanu (I km severno-zahodno Sulte) so avstrijski ln nemški polki zopet z naskoki osvojili več višin. Severnovzhoflno Kirllbabe so naši bataljoni odbili z ognjem več močnih romunskih sunkov. Ujetih je bilo zopet 700 mož. Bojna Črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Od e, in kr. čet se nič ne poroča. Dunaj, 7. jan. Uradno: Bojna skupina maršala plem. Mackensena. Rud so poizkusili včeraj Jugovzho-dno Focsanl ca 25 km široki bojni črti velikopotezni razbremenilni sunek. Le na enem mestu, severno Obilesci, se Jim Je posrečilo, da so pridobili nekaj sa prostoru ,a tudi tu smo kmalu pre-stregli sovražni napad. Poleg težkih krvavih žrtev Je izgubil sovražnik še več sto ujetnikov. Severnozahodno Focsanl Je monakovski osebni polk vzel z naskokom vrh Mgr. OdobescL Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. Jnino krilo avstrijskih ln nemških Bet, ki Jim poveljuje general Gerock, Je pridobivalo čez Golacu ob Putni ln proti Campurile ob Sušiti na prostoru. Avstrijski ln nemški bataljoni generalnega majorja Goldbacha so odbili na obeh straneh Oltoz-ceste v celoti devet sovražnih napadov s težkimi Izgubami za sovražnika. V gozdnih Karpatih sta sneg in mraz omejila boje. Bejna Srta maršala princa Leopolda Bavarskega. Hitro privedene rezerve so preprečile priSdotvinl presenetljivi napad dveh ruskih stotnlj na naše varnostne čete. SIcer pri c. in kr. četah nič važnega. NEMŠKO URADNO POROČILO. Beiiln, 5. jan. Veliki glavni stan: Skupina maršala princa Leo-poldaBavarskega. Med morsko obaljo in Frideriko-vem od časa do časa močan boj s topovi. Danes zgodaj zjutraj so napadli ruski bataljoni dele naših postojank. Boji se še bljejo. Poleg teh je napadel Rus še štirikrat z veliko množino streliva brez uspeha otok, ki smo mu ga bili iztrgali severnozahodno Dvin-•kega. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. Ob Zlati Bistrici je topovski ogenj iivahen. Z velikimi izgubami za sovražnika so se izjalovUi sunki ruskih stotnij in poizvedovanlih čet med Czokanesci ln Dorno Vatro. Napadi nemških ln avstrijskih čet pod poveljstvom generala pehote pl. Gerocka v gorah med vzhodno mejo Erdeljskega in izlivom Sereta so tudi včeraj pridobili važna ozemlja. Več sto ujetnikov so privedli iz priborenih postojank. Vojna skupina maršala p 1. Mackensena. Na gorah severnozahodno Odo-besci je neki witrtemberškl gorski bataljon skupno s hanoverskimi, mekleu-burškimi in bavarskimi lovci vzel t naskokom več utrjenih višinskih postojank, V odseku Romnicul Sarat je vzel zahodnopruskl pešpolk nemškega viteškega reda št. 152 Slobozijo in Rote-»U, Jnino Suzaula so nemške divizije s podeljenimi avstrijskimi bataljoni j prefciJe rusko u.rjeno mostišče pri Brajli. GurBucti in Romannl smo v trdem boju za hiše vzeli. Zmagovalca je ostalo 1400 ujetnikov in 6 s.roj. pušk. Na desnem bregu Donave prodirajo nemške sile proti Brajli in proti Galacu. Berlin, 5. januarja, zvečer, V veliki Vlaški so vzele nemške in bolgarske čete rumunsko glavno trgovsko mesto Brajjlo, Dobrudžo smo popolnoma očistili sovražnika, Berlin, 6. jan. Veliki glavni stan: Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega. Potem ko so se včeraj zjutraj izjaloviti njegovi sunki, je včeraj zjutraj ponovil Rus s svežimi silami svoje napade po ljuii pripravi s topovi med obaljo in cesto Miiava-Riga. Vzhodno Aa je prodrl čez zamrzneno močvirje v širini enega bataljona v našo postojanko, na vseh dragih točkah smo ga odbili. Med protlsunki smo ujeli 900 mož in zaplenili več strojnih pušk. Napadi manjših ruskih čet na številnih mestih bojne črle ob Dvini in severno Madziolskega jezera niso uspeli. Bojna črta generalnega pol-polkovnikanadvojvodeJožefa. V južnem delu gozdnih Karpatov močno streljanje. Avstrijske čete so odbile severnovzhodno Kirllbabe ruske bataljone. Južno doline Trotusul so bavarski in avstrijski polki z naskokom vzeU obsežne sovražne obrambne utrdbe med Cotumbo in Mt. Faltucanuom. Poleg težkih krvavih izgub Je sovražnik izgubil nad 300 ujetnikov. Med Mgr. Casinului ln dolino Sušita smo vzeli več opiraUšč. Nemška krdela so po očiščenju višinskih postojank prodirala jugovzhodno Soveje ob dolinah proti severovzhodu. Bojna skupina maršala pl. Mackensena. Po učinkujoči pripravi z ognjem so naskočUe pod poveljstvom generalnega poročnika Kuehne divizije generalnega poročnika Schmidta von Kno-belsdorf (Henrik) und von Oetingen močno utrjene z žičnimi ograjami in s krilnimi utrdbami zavarovano postojanko Rnsov od Sartarua do Rimnice-nia; vzele so kraje in prodrle čez močvirni odsek reke proti Seretu. Sovražnik drži tam nekaj krajev, iz katerih zaman izvaja protinapade. V teh bojih se je odlikoval devinski rezervni pešpolk št. 25. Ojačeni armadnl zbor generalnega poročnika grofa pl. Schmettow Olane-asca Je jugovzhodno od tam vzel Ola-neasco, Gnlianco in Maseineni. Prednje čete so prišle do Sereta. Pred donavsko armado generala pehote Ko-scha je sovražnik jnžno Sereta opustil nadaljni odpor južno Sereta ponoči od i. na 5. in se je žrtvujoč močne zadnje čete umaknil na severni breg. V Brajlo so vdrli z zahoda nemški in bolgarski jezdeci, z vzhoda čez Donavo pa nemška in bolgarska pehota. Važno rumunsko trgovinsko mesto so nahaja torej v rokah zaveznikov. V Dobrudži je 3. bolgarska armada, ki ji pripadajo bolgarske in turške čete, svojo nalogo pod vodstvom generala Nerezov hitro in popolnoma rešila. V deželi ni nobenega ruskega ali romunskega vojaka več. Nameravane nove oneracije so uvedene; Galac ob-streliujemo. Berlin, 6. jan. zvečer. Uradno: Boji jugozahodno Rige so se Iztekli ugodno za nas. Južno Focsanl in v odseku Milcovu so se boji poojstrill. V Brajli je Rus, predno je popustil mesto, večino rumunskih tvornic uničil. Berlin, 7. jan. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Rusi so tudi včeraj v Mitavskem odseku močno napadali, a nanadl so se izjalovili z velikimi izgubami za sovražnika. število ujetnikov se jo povišalo na 1300. Pri Kisielinu (zahodno Lučka) je presenetila neka nemška patrulja neko rusko poljsko stražo in jo ujeto privedla nazaj. Izjalovil se je poizkus ruskih stotnlj, da bi jugozahodno Stanlslavova uničili neko našo stražo. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. V zasneženih gozdnih Karpatih so v oistrem mrazu delovale le patrulje in padli so osamljeni streli. i Med dolinama Oiioz in Putna smo vzeli Rusom in Romunom več opiraUšč in jih potiskali dalje pro 1 planotL Močni protlsunki svežih sil nam niso Iztrgali pridobljenih taL u Bojoa črta maršala pl. M a c k e u s e n a. Monakovski osebni pešpolk je z naskokom vzel vrh Mgr. OdobescL Med Focsani in Fundeni je izvedel ; Rus na 25 km dolgi bojni črti velik ! razbremenilni napad. Le proti Obilesti je pridobil nekaj prostora. Ob žilavi odporni sili nemških čet se je na vseh drugih točkah zrušil z velikimi Izgubami za sovražnika naval. Ujeli smo ves slo mož. Berlin, 7. jan. zvečer. Uradno: Na vzhodni bojni črti so se tudi danes bojevali jugozahodno Rige. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Solija, 5. januarja. Uradno se poroča: V Dobrudži se umikajo Rusi, ki so bili premagani pri Macinu in pri Jijilu, proti Braili. Bolgarske ln nemške čete so jih zaslsdovale do desnega brega Donave in zasedle vas Gecet, ki leži nasproti Braili. Sovražnik se je poizkušal na levem bregu v severozahodnem kotu Dobrudže držati pri Vacareni in pri koti 162. Kljub temu je bil sovražnik tudi tam pod ljutim pritiskom naših hrabrih pešpolkov št. 35 in 36 z uspešno podporo topništva potisnjen v tesen pas ob cesti, ki vodi v Galac. Ujetih je 1300 mož. Pri Isacei in obeh straneh topovski ogenj. Sovražni monitorji so obstreljevali Tmceo. Sofija, 6. jan. Uradno: V Dobrudži S3 prekoračile bolgarske ln nemške čete, ki zasledujejo sovražnika zahodno Mačina, Donavo nasproti Brajli in so zasedle imenovano mesto, v katero je vkorakala tudi nemška konjeniča. Naše proti Vacareni nastopajoče čete so premagale rusko levo krilo in so zasedle v severozahodnem kotu Dobrudže vso celino skupno z višino Boijak-kota 86; Ruse so vrgle na levi breg Donave proti Galacu. UjeU smo zopet 21 častnikov in 200 mož in zanlenili 7 strojnih pušk. Tako je danes cela Dobrndža do donavske delte popolnoma očiščena sovražnika in osvojena od rumunskega jarma. Obupni nanorl Rusov v drugI polovici meseca decembra, da bl držali severno Dobrudžo, so se izjalovili pod mogočnim pritiskom bolgarskih, nemških in turških čet. Zdaj slavi prebivalstvo Dobrudže navdušeno svoje zaželjeno osvo-bojenje. Ofenziva v Dobrudži se je pričela proti Rusom 15. decembra na črd Čav-lu—Topalu ob Donavi. Naš hrabri pešpolk št. 53 je vdrl 18. decembra v Baba-dag. Zvezne čete so trčile 19. decembra zopet na sovražnika, ki se je ustalil v mogočno utrjeni črti Babadag—Turko-aca ob Donavi. Tretja kozaška divizija je izvedla napad na naše levo krilo, a naša kavalerijska divizija, ki je bila ojačena s pehoto in s topovi, jo je krvavo vrgla. Sovražnika smo 20. m. m. na celi bojni črti napadli. Četrta pre-slavska divizija je vtisnila sovražno bojno črto v odseku Balabancea kota 283 severno črne. Sovražni poizkus napredovati z desnim krilom ob Donavi, smo preprečili. Sovražnik je podvzel 21. protinapad na četrto preslavsko divizijo, a smo ga krvavo odbili. Dva napada Rusov na našo s pehoto ln s topništvom ojačeno konjeniško divizijo smo krvavo odbili in prisilili Ruse, da so se morali na celi bojni črti umakniti. Naše čete so 23. m. m. zasedle Tulceo. Rusi so se umaknili v postojanko mostišča pri Mačinu, kjer so zasedli črto kota 90— kota 161—koia 496—greben Tailor južno mesta Isaccea. Dne 24. m. m. so vrgle naše čete sovražno središče in levo krilo in so zasedle mesto Isaccea. Sovražnik, ki je umaknil svoje levo krilo zahodno mesta Isaccea, se je obupno branil. Naše prodiranje je zadelo v tej gozdni, izredno ne ravni pokrajini brez potov na velike težave. Topove smo zelo težko razvrstiUL Sovražnik je izvajal trdovratne protinapade na naša krdela, a smo ga povsod krvavo odbili. Dne 30, m. m, je prebila četrta divizija središče sovražne postojanke, izpadla je iz se-vernovzhodnih delov gozda in se je obrnila proti koli 197. Sovražnik je zasedel močno utrjeno z žičnimi ograjami zavarovano postojanko kola 90—kota 161—kola 364—kota 197—Lunkavica. Naše čete so zasedle 31. m. m. višino 161, nemške pa višino 90. Rusi so izvedli protinapad, a smo jih odbili. Naše čete so zasedle 1. januarja koto 197 in Lun-kavico. Sovražnik se je umaknil v svojo zadnjo, dobro utrjeno postojanko Ma-čln—Jljlla—kota 108. Hrabri pešpolk št. 35 je zasedel 2. t. m. višino 108, dne 3. t, m. je prebila čelrta preslavska divizija sovražno postojanko pri Jijili in osvojila navedeni kraj po trdovratnem pouličnem boju na nož. Naše čete in »vezne nemške In turške čeie so vkorakalo 4. t. m. v Macin. Desno rusko krilo se je umaknilo v Brajlo, levo krilo se je še branilo pri Vacareni, a sta ga naša arabra oešpolka št, 35 ln 33 vrula. Dne 4. t. m. je bil sovražnik iz celo Dobrudže pregnan. Od 14. decembra do danes smo ujeli v Dobrudži 37 častnikov ln 6080 mož, zaplenili smo 18 topov, 35 st;o>nih pušk ln veliko drugega vojnega blaga. Boj za Brajlo. Berlin, 6. jan. (K, u.) Uradno: Bitka za južni breg spodnjega Sereta se je po ljutem borenju na 50 km dolgi bojni črti odločila zaveznikom v korist. Rusi so bili premagani in so izgubili svojo močno utrjeno opirališče na južnem bregu Sereta, kjer so, kakor je poročalo časopisje sporazuma, nameravali pričeti svojo ofenzivo. V širini 13 km so zavezniki, izvzemši nekaj vasi pri Fundene, prodrli do močvirnih nižin in do brega spodnjega Sereta. Krvave izgube premaganih ruskih rojev bo težke. Plen se še ni mogel natančno dognati, ker se boii še nadaljujejo. Ker sta odlično sodelovali donavska in dobruška. armada, so zavezniki premagali najvažnejše rumunsko trgovsko mesto. Natančno, v enem mesecu so prekoračile čete zaveznikov približno 200 km dolgo črto iz But karešta v Brajlo med neprestanimi boji. S svojimi pristaniškimi naoravami, skladišči in drugimi napravami tvori donavsko mesto z le 5000 prebivalci zaveznikom važno strategično opirališče. Donavske ladje vozijo lahko iz srca Nemčije do Braj-le; popolnoma ie preorečena rusko-rumun-ska plovba po Donavi. Najskrajnejše vzhodno opirališče rusko-rumunske postojanke ob Seretu, Galac, se že nahaja v ognju naših topov. Proti središču postojanke ob Seretu pri Fundene zvezne čete zmagovito naoa^ajo, nemške in avstrijske čete na ro-beh Karpatov ob meji vsaki dan silovitejše groze najskrajnejše vzhodno opirališče se-retske postojanke pri Focsani, Rusko uradno poročilo, Petrograd, 4. jan, Zapadno bojišče: Oddelek Avstrijcev, okoli 200 mož, je skušal jugovzhodno od Brzezanov zasesti nek izpostavljen jerek, ki ga je naš ogenj pregnal zooet v njegove strelske jarke. Ruski poizvedovalni oddelek je pri Stanisla-vovu napadel sovražno stražo. Del avstrijskih vojpkov ie bil pobit z bajoneti, drugi so bili uieti .Na povratku je naše poizve-dovalce od zadai napadel močan sovra?ni oddelek. Naše čete pa so pognale Avstrijce v beg in se vrnile v dobrem stanu v svoje jarke. Poizkus sovražnika, da bi po noči pri Haliču prekorači! Bistrico, se je izjalovil. Rumunsko bojišče: Naše čete so po artilierrski pripravi napadle višine južno od Botoku in vdrle v sovražne po-stoi*nke, čeprav se je sovražnik trdovratno bran'1. UgrabMe so 600 ujetnikov in zaplenile 8 topov in 6 strojnih pušk. Sest trdovratnih sovražnih napadov na naše strelske iarke v dolini Tatroh je bilo s težkimi izgubami za sovražnika odbifh. Na celi črti od Focsani do Donave obojestranski ogeni. VDobrudži smo z nenadnim napadom uničili bolgarsko stražo. Zjutraj je sovražnik naD?>deI Macin. Bil ie pognan nazaj. Tekom dneva je sovrpžnik obnovil svoje naoade in pognal nazaj naše čete, ki so se pričel umikati proti Brajli, Sovražne naoade na višine VThodno od Vacareni, 15 vrst vzhodno od Brajle, smo odbili. Desetdnevni boj za Macin. Solija, 5, januarja, Macin, kjer se jc bil desetdnevni liut boi, smo zavzeli, ko je sovražnik zapustil bojišče, ker se je prepričal, da je njegova odporna sila zlomljena in da bi tudi, če bi boje nadaljeval, Braile ne mogel rešiti. Rumimska armada umaknjena z bojišča, Bern, 6. januarja. Petrogra