cvet z zelenjem. Veliko dela ie res z njo, a ludi lahko pokažeš, da nekaj znaš v kuhinji — če seveda zmoreš lak strošek!
Z,
Jagode. (Kompot za zimo). Lepo zrele rdeče jagode mešaj s sladkorjem; vzemi toliko jagod kakor sladkorja. Treba je neprestano mešati dobro uro, da se marmelada zadosti udela. Nato jo spravi v kozarec, dobro zaveži in shrani na zračnem prostoru; najpripravnejši prostor je pač mrzla predsoba, ker je tam največ prepiha. Mnogo izvrstnih marmelad se namreč pokvari po zaduhlih omaricah.	Z.
gospodinjstvo
Za uničenje stenic se je doslej izkazala «Morana» kot najboljše sredstvo. Z malim čopičem se namažejo mesta, kjer so stenice, in lakoj jc po njih. To sredstvo je priporočljivo ludi zalo, ker ima prijeten vonj, ne škoduje nc zdravju, nc lesu, ne posteljnini. Izumila ga je zavedna naša Tržačanka, Marija Skrinjarjeva, pa se za sedaj lahko naroča pri njej v Kotoru, kakor je razvidng iz oglasa na platnicah. Pred vojno so «Mo-rano» naročali zlasti hoteli po raznih naših večjih mestih. Dobiva se v stekleničicah aH ludi na debelo. _
iz našetskrinje.
GORENJCI. (Nadaljevanje).
P o s l. Kakor sem že omenila, je Gorenjec v postnem času, bodisi v štirideset-danskem postu, bodisi druge, od cerkve zapovedane postne dni želo vzdržen, tako glede razveseljevanja kakor tudi glede uživanja jedi in pijače. Da bi se on na primer v postnem času poročil, pa magari naj bi opravil še tako skromno «tiho poroko», do tega ga ne pripraviš nikdar in za noben denar. Odvrni! ti bo: «V postnem času se !<aj takega za kristjana nc spodobi. V postu se ženijo vrabci in mački.»
Pa tudi šumnega godovanja in drugih podobnih zabav se naš človek v postnem času izogne, če le mogoče. Ako so na primer v poslu fantje ponoči na vasi zapeli in za-vriskali, to starejšim ljudem že ni bilo po volji, češ, vsaj sedaj, v svetem postnem času, naj bi dali mir.
Istotaka vzdržnost velja glede jedi. Zlasti strogo pa je bilo to v prejšnjih časih. Moja pokojna mati je često pripovedovala, da za Časa njene mladosti, (pred 70. leti) v vsem štiridesetdanskem postu niti enkrat niso zajutrkovali, razun če je bil kdo bolan. Ves post niso pokusili mesa, ne zabelili jedi z mastjo, nego vedno le s surovim maslom.
Pa tudi poznejše čase se je post zelo strogo držal. Spominjam se, ko sem bila šc otrok, sem nekoč na pepelnico zjutraj hitela h krožniku, na katerem je oslalo še par krač flancata od pustnega dne, hoteč
ga ugrizniti. Toda mati mi je iztrgala flan-cat iz rok ter zavpila razjarjena: «Boš pustila, ali ne veš, da so flancati ocvrti na masti, danes pa je velik post.» — Seveda so se potem sline cedile.
V	dokaz, kako slrogo se je pri nas držal post, naj služi še to-!e: Nekoč sem bila zelo nevarno bolna. Mati mi je prinesla čiste mesne juhe, Da bi se prepričala, če ni morda prevroča, jo je vzela žličico v usta, a ker je bil tisti dan ravno petek, je juho potem — izpljunila.
Zadnja leta je cerkvena oblast post zelo omilila in od tedaj je začel tudi Gorenjcc polagoma opuščati svoje trde postne navade. Strogo se pa vzdrži šc sedaj mesnih jedi naslednje dneve: vse petke v letu, sredo, petek in soboto v kvatrnem lednu, na pepelnico, zadnje tri dni velikega tedna in dan pred Božičem.
V	e 1 i k a n o č. Predzadnjo nedeljo pred Veliko nočjo, to je «Tiho nedeljo» se bere po cerkvah evangelij sv. Janeza: «Judje hočejo Jezusa kamnjati», Jezus pa se jim skrije. V spomin na to cvangeljsko poročilo zakrijejo v cerkvi vse altarje z modrim zagrinialom. Z ozirom na lo ludi pri nas po vseh hišah zakrijejo to nedeljo sv. razpelo z modrim ali črnim zagrinjalcem in ostane tako zakrito do Velike sobote.
Prihodnjo «Cvetno nedeljo» pa že vse boli veselo diši po Veliki noči. Zlasti mladina ima svoje posebno veselje z butarami, katere nese k veliki maši k blagoslovu. Nekateri navežejo na butaro loliko jabolk in pomaranč, da se kar šibi. Odrasli ljudje, in lo posebno ženske, pa neso k blagoslovu oljko-ve veje. (Dalje prih.)
Manica.
književ/па poročila
Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani je izdala:
L. Andrejev: «Črne maske». (Poslovenil Josip Vidmar. Cena Din. 12, vez. Din. 17.) V jako lepem prevodu smo zopet dobili globoko rusko dramo. Ni ga skoro človeka, ki bi ne užival nad lepoto in pretresljivostjo ruskih književnih del; «Črne maske» pa posebno globoko posegajo v dušo in razum glavnega junaka in tudi čitatelja. Zato jih priporočamo zlasti izobraženkam.
L. N. Tolstoj: «K r e u t z e r j e v a s o n at a». (Poslovenil Fr. Pogačnik. Cena Din. 14, vez. Din. 20.) Svetovno znano delo. Študija o zakonu. Kakšen je zakon? Zakaj je toliko gorja v življenju? Kakšen bi moral biti zakon? Celo vrsto vprašanj naniza Tolstoj in jih pojasnjuje v duši svojega idealnega krščanstva.
Sophokles: «Antigone», (Poslovenil C. Golar. Cena Din. 9, vez. Din. 14.) Najstarejše delo slavnega grškega pisatelja, ki je med vsemi pesniki starega veka najgloblje posegel v srce človeka in zakone človeštva.