Št. 8. V Gorici, dne 20. januvarija 1899. Tečaj XXIX. Izhaja dvakrat na teden t štirih i/danjlh, in si-jor: vsak torek in petek, jutranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z .gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......gld. 6;-- pol leta....... - *'rft četrt leta . •;,- • • •. » ^u Pocfl..uene številke stanejo 6 Jrr. , NaroCnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici šf- ') v Gorici v .OoriSkl Tiskam* A. Gabrecek vsak dan od « «>e zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od j. tlo 12. are. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. „PIUMOREC" izhaja neodvisno od »Soče. trikrat mesečno in stane vso le"to -g».- 1'20. —-¦ - «Soča» in .Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakami Se h w ar z «• Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčič na tnai della Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje). Uredništvo In odpravništro se nahaja v Gospo3M idici št. 9 v Gorici v H. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11, do 12. tire predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravništvu. * J 4 Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. _____ Oglasi in poslaa&s se račuuijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorico. »GoriSkn TIskarna« A. Gabrščck tiska in zalaga razen «So5e>. iii «Primorca» še „SIovaiieko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. SO kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* so računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog: i ni narodi «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska m zal. Kriza Y deželnem zboru. Za abstinenco slovenskih poslancev je prišla abstinenca na italijanski strani. Ker je odstopil tudi deželni glavar grof Franc Goro n i n i — je nastala v našem deželnem zbora kriza, ki se m o r a rešili, ako sploh hočemo dalje voziti deželni voz, kajti deželni zbor ni sklepčen, ako se udeleže sej tudi vsi .Slovenci z nadškofom vred. Nasprotno pa je bil zbor sklepčen z italijanskimi poslanci in nadškofom. Italijanski poslanci so izostali iz deželnega zbora in podali znano izjavo, katero moramo še nekoliko osvetliti. Italijani so napovedali tiho obstrtikcijo vladnemu predlogu o deželnem šolskem zakonu, kajti izjavili so, da se ne udeleže ni-jedue seje, v kateri bi prišlo to vprašanje na dnevni rod. Oni torej nočejo niti javnega razpravljanja o tem vprašanju. Gospoda na italijanski strani ve dobro, da brez njenih glasov z d a j ni mogoče spraviti onega zakona pod streho, vendar uporablja že ob taki priliki politiko abstinence, ki se preminja v njej ugodnem položaju v — tiho obstrukeijo. Mi smo jako radovedni, ali se vlada zboji le upornosti na strani Italijanov, kater" e doslej vedno božkala in jim razsipala mi ijh: rdim, i.ik odgovor od slovenske str.mi I Kak6 konča ta kriza? Ako ostane na krmilu sedanja vlada, še bolje pa, ako se spremeni v parlamentarno vlado složne desnice, — tedaj se kriza ne reši Slovencem na Škodo. Ali srno preveliki svellogledei ?! Kdo ve da ne! Na Dunaju v visokih krogih pa so razmere jako nestalne; kdor je danes na vrhuncu — jutri nič več ne šteje. Najraje pa se v Avstriji vse spreobrača na škodo Slovanom, a najhuje smo tepeui vselej mi Slovenci in Hrvatje na jugu! Ali naj seobi-slini ta stara pesem tudi ob tej priliki? Kdo ve?! Eno pa je gotovo, in sicer: Goriški Slovenci smo pripravljeni na iinjgor.se! Naj se Je zakade nad nas nnjzlobnišc peklenske sile •— ne upognejo nas! Naj napolnijo ?. nami vse jelnisnice ne uničijo nas! Pride dan, ko bomo vedeli ločiti svoje prijatelje od sovražnikov in plačevali vse po zaslugi! Ni .še sodnji dan! Naši čilalelji pa vidijo zopet in zopet, kako težavno stališče imajo naši poslanci, vidijo lahko še le zdaj najbolj jasno, kakt'» padli so bih napadi v nekih listih, ki so brezpogojno gonili Slovence v deželni zbor. Pisarenje in rogoborenje proti našim poslancem itd. pred letošnjim zasedanjem ostane grd madež na slovenskem imenu, Bes je, da so ga zagrešili posamifcniki, ali žalostno je, da so taki od noša ji sploh mogoči med nami! Govorili in svarili smo dovolj, da so časi resni, da je treba zatajevanja in žrtev, ako hočemo doseči velike cilje, no v odgovor smo dobivali psovke, zaničevanje, zasmehovanje. Naj bi vsaj ti zadnji dogodki odprli oči vsaki zaslepljeni in zapeljani slovenski ovčici, da bo videla, kako složni moramo biti, ako hočemo zmagati svoje zaklele sovražnike, in kako velik narodov škodljivec je listi, ki seje v tako kritičnih časih razpor med brali. DOPISI. I 1/, Gorice. (Kako rešiti vpra- šanje o šolskem zalogu?) — Načrt zakona o šolskem zalogu, predložen goriškemu deželnemu zboru po visoki vladi v BEM-MU& Mmm »» tm< Krittmevib. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK \VALLACE Pwlov. Podravskl. (Drugi zvezek). (Dalje). OSMA KNJIGA. In glejte, ko je bil sam izpostavljen v največjo nevarnost, se je On, brigajofi se jedino za trpljenje bližnjega, dotaknil služab-nikovega ušesa ter ga s tem ozdravi!. Sovražniki in prijatelji so se enako začudili. .Brezdvomno se jim ne da zvezali," tako si je mislil Ben-Hur. Sled tem pa reče Nazarenec, obrnivši se k učencu: »Vtakni svoj meč v nožnico: kajti vsi, kateri za meč prijemajo, bodo z mečem pokončani. Ali mar naj ne pijem keliha, ki ga »ni je dal Oče?" Kaj so značile te besede? Juda, ne razumevSi povsem njih pomena, je razumel samo to, da ne napovedujejo upora. V %jegovo sres je znovič vstopila ne-zaupnost, toda čakat jo dalje. A Kristus, obrni1 Si se k napadnikom, nadaljuje: .Kakor razbojnika ste me prišli lovi; z meči in koli. Vsaki dan sem bil med vam' ter učil v svetišču, pa me niste vjeli. Toda to je vaša ura in moč teme.* Tolpa, otresši se prvega strahu, Ga je obkolila. Konečno se je Ben-Hur zganil. Pogledal je naokrog, da bi pozval one, ki so ga pomilovali, na boj, toda ni jih bilo več med tolpo; ostali so samo rimski pretepači in tolovaji. 0\rog Nazarenca so se motali legijo-nisti Hr Ga vezali z vrvmi. Čez njihove glave pa je sedaj v dimu, sedaj v luči bakeij, migala na Judo sladka postava jetnika. Šel je pokoren, tih, izročen v nemilost sovražnikov, prodan od svojcev. „A vendar, ko bi bil hotel", si je mislil Juda, pomilovalno ga gledaje, „ko bi biUio-tel, bi se bil ubranil. Z jednim dihom bi bil razprašil napadnike. In kakšen je ta kelih, ki Mu ga je poslal Oče? In kdo je bil ta Oče< katerega je ljubil tako vneto?" Čimdalje več tajnosti) je stopilo pred mladeniča. Ko so Nazarenca zvezali, je krenila tolpa nazaj proti mestu. Vojaki so šli spredaj. Ben-Hur je bil nemiren, nezadovoljen sam s seboj, zadnjem zasedanju, je zamotal Še bolj štreno našega poliliškega življenja, nego je že bila. Italijanski »benjaminčki" in razvajenci so vl:di takoj odpovedali pokorščino, ko hitro se je predrznih, predložiti brez njihovega dovoljenja predlog, ki bi bil sicer Furlanoin, a tuli Slovencem v korist. V posebni izjavi do Nj. ekscelence g. namestnika in posredno do Nj. ekscelence grofa Thun-a zatrjujejo, tla ne pridejo več v zbornico, ako pride označen načrt zakona še na dnevni red. Če je že to strašna pluska visoki vladi v obraz, je od druge strani izraz neizmernega zaničevanja in drznega izzivanja slov. ljudstva in slovenskih poslancev, da ne sme priti v našej zbornici niti na dnevni red in v razpravo načrt zakona, ki bi odgovarjal le deloma opravičenim zahtevam goriških Slovencev ! Vse kronovine v Avstriji so že vpeljale lako zvani šolski zalog, povsod skrbi v prvi vrsti dežela in deželni zbor za potrebe ljudskih učiteljev v deželi; pri nas pa jo to že povod italijanskim poslancem, da ne pridejo več, v zbornico, ako se le misel o šolskem zalogu prinese v deželni zbor. To je nečuveuo; v tem postopanju so najlepše zrcali vsa pcriuliiost, ošabna nestrpnost in izzivajoča oholost naših nasprotnikov. Samo iz tega koraka izprevtdi lahko vlada, kako daleč je že prišla v svojo politiko v Pri-morju! Namen voditelja italijanske stranke je jasen : slrohovali je dal deželnega glavarja po brezozirnih radikalcih, slrahovali je hotel knezu-nadškofa, a slrahovali hoče ludi gospoda namestnika in osrednjo vlado po poslancih in naročenih protestih iz Furianije, da bi potem on gospodoval v deželi, visoka vlada pa naj bi še naprej pomagala povc-ličavati sijaj njegove mogočnosti s leni, da bi podpirala na njegov predlog podjetja zelo dvomljive vrednosti z milijoni in stotisočaki! Ako se vlada uda temu terorizmu ter bi si ne upala izvesti niti najpohlevnejše, opravičene zahteve goriških Slovencev, potem mora nastati — ne umeten — ampak naraven upor med Slovenci, kakoršnega ni še videla dežela. Vsak človek mora pripoznati opravičnost vladi nega predloga, kateri je prinesla v zadnjem zasedanju v goriški de- Ta!>., med rabin;, kjer so baklje naj-ja?:iK',V sv,ui!f\ Je šel lesarjev Sin. v iudovi glavi se nakral rodi ti"ki sk?ep. Sklenil je, Ga še enkrat videti ter Ga nekaj vprašali. Slekši raz sebe vrhno obleko, jo je vrgel na zid ter urno zdirjal za oddaljajočim se sprevodom. Tu si je jel delati pot med gnječo, hot»č dospeli na sredo. Polagoma se je pridrenjal k človeku, ki je držal konec vrvi, s katero je bil zvezan jetnik. Nazarenec je šel počasi, z glavo, pobe-šeno na prsi, a roke je imel zvezane na hrbtu, in dolgi lasje so se Mu vsipavali po licu. Zdelo se je, da ni videl tega, kar seje godilo okrog Njega. Spredaj so stopali rabini, pri vsakem koraku nemirno se oziraje po jetniku. Ben-Hur vzame služabniku vrv iz rok. „Učenik, Učenik!" pošepeta na uho Mesiju, »ali me čuješ, Učenik! Zarotim Te za jedno besedo! Povej mi..." Služabnik mu je hotel vzeti vrv. »Povej mi", nadaljuje Juda, »?li prostovoljno greš ž njimi?" Navzočim je jelo biti čudno to mla-denčevo ravnanje. „Kdo si ti?" so ga povpraševali jezno. Ne mene se za to, je on nadaljeval: »Učenik! Tvoj privrženec sem. Povej, želni zbor. Ako vlada nema toliko poguma, da bi se vstavljala drzni zahtevi razvajenih goriških benjaminov, naj ne pride njeni pred-Jog niti v razpravo, potem je izgubila tukaj-vsako veljavo, a potem morajo priti do bc« sede slovenski poslanci in — slov. ljudstvo! Temu navskrižju se vlada lahko izogne tako, da podpira slovenske okraje, tolminski, sežanski in goriško okolico, z onim zneskom, kateri je nameravala dati V pomoč celej deželi. Slovensko ljudstvo bi bilo s tem zadovoljno in slovenski poslanci bi se morda za vselej odrekli pravici, naj se vpelje ludi pri nas dež. šolski zalog. Italijani bi t'-di ne imeli niti najmanjšega povoda za pritožbe, kajti njim bi se vsestransko vstreglo. Vladni načrt, zakona bi izginil iz zbornice goriške, in Furlanoin so ne bi bilo več bati, da jim bodo potrebno prispevati za vzdrževanje slov, ljudskih šol. Sploh pa ljudstvo, kateremu daje vlada milijone za dvomljiva podjetja, letnih 50.000 gl. za prazno železnico, katera vozi iz Tržiča v Cervinjan, sloliso-čako za čisto nepotrebni tramvaj, kateri se na tihem in polagoma že pripravlja, to ljudstvo, ki se jo vladinib dobrot že preobjedlo, nema pravice, da bi zavistno vladi očitalo, zakaj daje Slovencem nekoliko tisočakov na leto v podporo neznosnega šolskega bremena! Opomba u r e d n i š t v a. To bi bilo nekaj, ali bolje na vsak način je, ako imamo zakon, kakor pa če smo odvisni le od podpor, katere bi utegnile v slučajih celo izoslati! Naloga vladi bodi, da prodre s predloženim načrtom zakona, ter da ne kapitalu je na nikak način zopet pred Italijani! Stvar je obče koristi za celo deželo, in Če so drugodi po vseh deželah v.državi taki zakoni, zakaj bi ga ne bilo baš v naši deželi — Italijanom na ljubo ! Iz Kočlnja. — Da ftočinj ni zadnja vas na Slovenskem, priča tudi to, da imamo pri nas celo žensko podružnico sv. Cirila in Metoda, katere nimajo niti naši sosedje Kanal ci, kakor ludi ne marsikateri drugi slovenski trg. Za ustanovitev te podružnice se je posebno trudila naša vrla učiteljica, katera zasluži vse priznanje. Žalostno pa je, da so pri nas tri »gospice", (drugače: tri prosim Te! Ako ti privedeni oboroženo krdelo, ali no zavržeš naše pomoči?" Nazarenec mu ni dal znamenja, da bi mu te besede prišle na ušesa. Ni pokimal z glavo, niti ozrl se ni na mladenča. Iz vsega vedenja je bilo spoznali, kakor bi hotel reči: „Pusli me moji usodi. Zapuščen sem od prijateljev, svel *ne noče poznati. Grem, a sam i.«*4 vem kam, in malo mi je to mar. Pusti me!" Nekoliko rok nakrat pograbi Ben-IIura. Med rabini nastane krič: „To je jeden njegovih! Zvežite ga! V smrt ž njim!" Jeza je deseterokrat pomnožila Judovo moč. Na desno in levo se otepajoč napad-nikov, je planil kar v središče tolpe, pustivši onim, ki so ga hoteli pridržati, v rokah samo cunje. In dirjal je tako nag do zida, kjer je bil pustil vrhno obleko. Ogrnivši jo v naglici, je stekel h »Murnu« in od ondot na čilem Aldebaranu, varen pred proganjalci, odjezdil k šotorom, razpetim ob Gedronu. ,' »Jutri«, je sklenil sam pri sebi, »jutri se moram videti z Nazarencem; ko naju nihče ne bo videl, utegne mi dat? odgovor." In ko si je tako obetal, ni vedel, da so Mesija peljali pred Anaza, kjer bi ga imeli obsoditi še lo noč. roč. graeije), katere so jo pri tem, namesto da bi jo podpirale v njenem prizadevanju, na vso moč ovirale, in katere sedaj na vsak način skušajo uničiti sad njenega truda. Njihovih imen ni vredno tukaj imenovati. Zavedne žene in dekleta pa bodo kljub njihovemu obrekovanju ostale zveste novoustanovljeni podružnici. Tudi naše »Bralno in pevsko društvo" vrlo napreduje. Pred kratkim so se vršile volitve novega odbora. Od neke strani se je zahtevalo od odbornikov, naj društvo opusti »Sočo", toda ti so se morali tej naivni zahtevi smejati in so ob enem pokazali, da se ne dajo strahovati, in da jim je skrb, da se postavi društvo na lastne noge. V bralni sobi leže: cDolenjske novice* in še nekaj po-_.dobnjh listov, kateri nimajo pomena za naše kraje, čemu to? Bolje je, da je manj listov, kateri so pa društvena lastnina, in katere ljudje radi berejo. Veselo znamenje je, da se fantje močno zanimajo za društvo. — Skoraj vsi slovenski listi, še celo *Suden», so poročali, da zidamo poslopje za mlekarnieo. «Mlekarnico» že imamo, a manjkajo nam še krave, ki bi dajale mleko! Ročinjee. Domače in razne novice. »Narodova* polemika. — Tekom zadnjih mesecev imamo Pt..morci z ljubljanskim »Siov. Narodom' rezek časnikarski boj. Toda na vsak pojav v 4Soči* je sledil v .Narodu" strasten izbruh prekipelega žolča na — mojo osebo. Ali sem jaz p:sal v »Sočo" ali kdo drugi, za to se niti ni vprašalo, toliko manj, kaj je bilo pisano, marveč vsula se je loča psovk, zaničevanj in zasmehovanj kar na m o j o glavo. — Tako »polemiko" je izborno ocenila »Edinost". Tudi na neki sestavek v »Soči" v zadnjih dneh, kateri sem i jaz čital šele potem, ko je bila »Soča" tiskana, ki je pri?'! torej iz drugega peresa in ga prej jaz tudi videl nisem, — je sledil v »Narodu" dopis »z Goriškega", ki nima drugega jedra nego lepo kopico psovk, zaničevanj in zasmehovanj na mojo glavo. Da bi bila mera psovanja toliko dovršeneja in da bi »plemeniti" dopisnik toliko bolje dosegel svoj namen, prebosti mojo sicer že utrjeno kožo nasproti osebnim napadom, je privlekel na dan starodavno kmečko-zarobljeno zmerjanje iz mladostne preteklosti, češ: s tem ga pa zadenem v živo 1 Da se dobi med goriškimi Slovenci tako »pleme lit" Človek, je živa istina, saj imam opraviti ž njegovim širokoznanim jezikom že od 1. 1890. — toda žalosten pojav v Slovencih je to, da ugleden slovenski list take podlosti tako radovoljno sprejema, kakor dela to »Narod". — Zloglasna »Stara Soča", za njo sramotnega spomina ,S 1 o g a" in „G o-riSki Vestni k* so iz istega vira prepolni takih izbruhov, kakor omenjeni dopis v »Narodu". Nekoliko časa je dobil zavetja v »Prim. Listu", a zdaj mu je debro Jošel razpor »Soče" z »Narodom", da v tem listu nadaljuje svojo obrt, dasi se doma štuli med »krščanske socijaliste" z edinim namenom : delati zgago med goriškimi Slovenci. Ako hoče »Narod* izvedeti* kako v Gorici sodimo vse te pojave, naj le popraša kjerkoli, iz-vzemši tega starega intriganta in »malo ekscelenco". Dostavljam le še, da me vse dosedanje brcanje ni odpravilo od narodnega dela in n-,e tudi ti najnovejši napadi ne utrudijo. A. G. S težkim srcem se je vrgel na ležišče, toda namesto spanja so ga nadlegovale be-dečega turobne prikazni. Evo kraljestvo židovsko, cilj tolikega truda in želja, kje je bilo? Bolestno je zreti, kako se zračni gradovi naše domišljije razdirajo drug za drugim, toda kadar propadejo vsi nakrat, kakor brodovi na penastem morju, kakor stavbe ob času potresa, — za koliko je to boleslnejše! Ben-Hur je z nejevoljo in z obupom zrl na to razvalino svoje prevare; ker pa je bil občutljive narave, torej so jedne slike zakrivale urno druge v glavi in srcu mladeniča, vsled česar so se izza ten razvalin prikazale vkratkem nove sanje. Namesto sijajne palače na Sionu, je videl tihotno svoje letovižče v Miseneji; namesto odlikovanj in krone, tovarišieo življenja. Nad njunima se je razpenjalo višnjevo italijansko nebo in pod njunimi nogami se je razprostirala najzaljša dežel pod solncem — krajina ob čudo-Uem napolitanskem zalivu.... Bila .V še zanj sreča na svetu, tiha in skromna, toda Bog ve, če ne večja od prve. IX. Pohod na Golgato. ; Drugo jutro, okolo druge dnevne ure, al/,.1« vstavila dva Človeka, prijahajoča sko- Suirtna kosa. V torek so položili k večnemu počitku 82 let starega notarja Friderika Dela Bona. Mož je bil dobro znan tudi Slovencem in je poznal naš jezik prav dobro, kakor je tudi govoril celo vrsto jezi: kov. V svojem uradovanju je bil do skrajnosti natančen, nekam boječ, v vsem svojem življenju pa čudak! Pisarno, stanovanje, spalnico, je imel vse skupaj; živil se je kaj slabo ter jedel le kakošno malenkost na dan, i»i še tisto navadno mrzlo; spal je na zofi. Hodil je v kaki ponošeni obleki po mestu, čeprav je imel domu na razpolago novo. Bi' je tudi nekaj časa mestni starešina ter na sploh znana oseba. Njegov brat je bil škof v Tridentu. Oče pokojnega je bil prišel iz Italije v Gorico t. grofom Thurnom, in ko je ta ustanovi! tu »Monte di Pičla," je bil on prvi ravnatelj temu zavodu. I_______Pogreba__se—jc_ udeležilo veliko občinstva. C. kr. pretura t CforicI. Dočim se je po celi okolici strogo zaukazalo, da se morajo gnojne jame pokriti in hermelično zapreti, da se ljudstvo obvaruje kuge, so na tukajšnji preturi, kjer je nad 100 jetnikov, in kamor prihaja vsaki dan velika množica ljudij i/, mesta in okolice, taki odnošaji, da se mora zgražati tudi najzaduji berač, ker take nesnage ni bito niti v anlidiluvijariski dobi. Tudi je poslopje vsak trenutek v nevarnosti, da se podere. V slednji kot se je vgnczdil uaravnost smrtonosni smrad in iz zijavih razpoklin puhti sapa, živa samih strupenih bakcilov. Stranke, ki morajo v teh prostorih čakati, cepajo v omcdlevico. Za jetnike pa je prelura prava »Isle de diable*. Kaj pravi g. Cecconi? In kaj g. cesarski svetnik pro-tofizik dr. Arone Luzzallo? Ali ni skrajni čas, da pride posebna tehuičuo-zdravstvcna komicija na lice mesta pregledal in »študiral." te kanibalske razmere? (Jela okolica do Go-riščeka je vsmrajena in okužena! Nesrečni sosedje! Uradnik, ki no zna slovenski, a hoče biti imenovan za Gorico, je sin bivšega predsednika g. Sbisii, ki hoče bili svetovalsUciii tajnik pod krilom ljubljene mamice v Gorici. Ž njim bi se število Gorifcanov pri tukajšnjih sodnijah pomnožilo tako, da bi kmalu lahko peli unisono »siamo tulti una famiglia!" -™ Mi verno, da g. S bi s a ne zna slovenskega jezika, zalo je v Gorici nemogoč! Ako bo imenovan, ker je baje minister to obljubil laškim poslancem, se pokaže kmalu, da tu ni za rabo! To povemo naprej! Morila pa mu dajo odpust, da bo pisal — dr a m e za la-honske demonstracije v gledališču?! €. kr. uradnik! z italijanskimi ko-kardaud. — Nekje je društvo, kateremu je predednik neki pisarniški c. kr.sodni uradnik. Ta predsednik je imel na Silvestrovo govor, s katerim je močno škilil doli v Italijo. Ta govor je tako navdušil tri njegove c. kr. tovariše, da so si pripeli — i t a-lijanske kokarde na prsi, na ono meslo, kjer bi drugače nosili spominske jubilejne svetinje. — Za danes zamolčimo kraj in imena, a nam je znano vse, ker vemo, da vedo tudi tisti, ki morejo poklicati take ptičke na odgovor. Kadovedni smo namreč, kako bo delovai tudi pri tej priliki znani —Vertuschunsaparat, ki seje takti izborno izkazal n. pr. takrat, ko so c. kr. rradniki razbili cesarskega orla nad to-bakarno! Kako ljubijo resnico. — Po besedah »Karjole" naj bi bil trdil dr. V e r z e g u a s s i, da Slovenci niso nikdar nič stori; i v svojih okrajih za šole, in sedaj naj bi se vse dopolnilo z italijanskim denarjem. »Perehe gli Slavi nou iianno fatto mai niente nei loro dislrelti koma, pri šotorih ob Cedronu, in siopivši s konj vprašala po Huru. Ni bil še vstal po noči, prebiti brez spanja, toda ukazal je, ju takoj spustili k sebi. »Mir z vama, brata!* je dejal, spoznavši svoja zvesta Galilejca. »Sedita, prosim." »Ne", odvrne starejši, »sedaj ui čas za počitek in razgovor. Vstani, Judov sin ter pojdi z nama ! Nazarenee je obsojen v smrt in drevo križa že stoji na Golgati." Ben-Hur ju osupel pogleda. »Drevo križa?" ponovi zbpgau. »Da, vjeli jo Ga nocojšnjo noč ter obsodili v smrt. Ob svitu so Ga postavili pred Pilata. In ta Ga je sodil, toda ni videl na Njem krivice. Trikrat je odklonil njihovo zahtevo, toda, ko so Ga založili za puntarjn, ki hoče poslati kralj židovski, ter grozili, da zatožijo namestnika pred cesarjem, ako lega oprosti, takrat si je umi! Pilat pred ljudstvom roke, rekoč: »Jaz nisem kriv smrti tega pravičnega, vi glejte!" Oni pa so odg -orili, klicaje..." »Kdo?" seže mu Juda nestrpljivo v besedo. »Oni... duhovni in ljudstvo so klicali besno; »Njegova kri naj pride nad nas in nad naše otroke!" (Dalje pride). edora con i denari degli italiani vorrebbero supplire a tutto". Skoro ni verjetno, da bi bil dr. Ver-zegnassi to izustil, ker kot deželnega odbora prisednik in kot ud c. kr. okraj. š. sveta bi moral vendar biti bolj poučen o tem, kar se godi v šolskih zadevah na Goriškem. V zavrnitev te trditve naj za danes na*t.domo le nekatera dejstva. V minulih 20 letih se j e sezidalo sledeče š. hiše, kolikor za gotovo vemo. 1. V tolminskem okraju: V Logu, Cez-Soči, Bovcu (dozidalo), v Kobaridu, Kredu, Breghju, Livku, Dreženci, Tolminu, Volčah, pri Sv. Luciji, Podmelcu, Tribuši, Otaležu, Cerknem, za kar seje potrosilo nad 180.000 goldinarjev. 2. V okraju goriške okolice: V Ročinju, Kanalu (predelalo), Ligu, Gorenjempoljti, Des-klah, Plaveh, Balah, BanjSicah, Lokovcu, Ter-noveni. Dolu, Ajdovščini, Križu, Kamnjah (dozidalo) Oerničah, Oseku, Šempasu, Kroribergu, Ž-ibljah, Šmarjah, Gaberjah, Dornbergu, Pr-vačini, Št. Petni. Št. Andrežu, Sovodnjah, Gaberjah, Vrhu, Opatjemsc lu Podgori, Pevmi, SI. Ferjanu, St. Martinu. Gerov« m, Pndsa-botinti, z.i kar se je potrosilo nad :J.">0.<)00 goldinarjev. '.'. V sežanskem okraju: V Sežani, Škr-bini, Nabrežini, Skopem, V-dikemdolu, I..okvi, Vojščiei, Pli>ko\iri. To maju (dozidalo), Štanjelu, Presto vici itd. Potrosilo s»> je gotovo lim.ooo. V g r a d i š č a u s k e m n k r a j t:. V Gradišču, Gradežu, in Piumicclu. Torej edino v 3 krajih. G. i\r^ Verzcgmi.ssi poreč«-, da st* je zidalo tudi v Tržiču, Ogleju. /igrajo, Muši, Marianu itd. A v teh posleduih krajih so zidale dniičue občine, kater«? odo bi vajo i z okra j. S. z a 1 o j.- a .stalno dolu( e n <• letne najem A čine. Zato plačuje gradi-ščanski okraj za nalemščiiie S. prostomv okoli gld. 20.000 na letiš »ml tem ko vsi dnigi slovenski okraji ne plačujejo niti polovic«' lega ! t ('.<) je dr. Vi rzegnassi v istiui tako govoril, tedaj j«' pač !•) predrznost, kater«' ne ¦"•lremo , • *v označili. '*• n. pa je nam, il.i ta mož je govoril že vi -(irat kaj takega, da som se rodili, kako more sploh tako govorili! Vemo dalje, da italijanskim lUh*iu je dobro vsako oiodje, kadar ne bojujejo proti kaki reci, če tudi je ista se »ako poltena. Žalostno pa je, da listi dobivajo poročila ali navodila od mož, ki bi mor.tli govoriti resnico, a j«! vedoma nočejo govoriti. Toda, s.ij poznate to hiško klikn ! Vsi so si ji duaki«.1 prvega do zadnjega, kadar gredo proti Slovencem, iu dobn» jim pride vse, da le slepijo občinstvo. Pr,»ve pojme o resnici tu pravici so že zdavnaj zakopali med staro šaro. Don Zauet.fi - nv Je poboljšali. Na shodu lahkih župuuov v Ti>f.ii je bit poleg Dlaž.i z Kazditega in dr. VVrzegnassija navzoč tudi dou Z a t,«: t ti. Malo s;* je zakasnil, pravijo italijanski listi, ali prišel je le ob pravem času, da je prisostvoval onemu groznemu protestu. Ni še tako ilolgo, ko sta „Karj<>la* in »Sentinella" očitala douu Zanetliju, «!a «le!a v korist Slovencem, d.i ne zastopa prav italijanskih interesov, da je podkupljen s slovenskim denarjem, ter sla zahtevata opeto-vano, da mora odstopiti. Don Zanetti še je nekoliko časa branil, poletu pa. se ui hotel več oglašali na razne napade, temveč je bil lepo tiho. Odpovedati se ni hotel, Ker /e v«'-, da se s p l a č a hodili u.i Dunaj, pač pa se je poboljšal. S svojimi tovaiisi hodi zopet čez drn in siru, nikjeri ga ne manjka, in tako je moral bili navzoč tudi v Ti>tu na županskemu shodu. Grua suknja ga prav nič ne ovira, da se udeležuje shodov, ki so naperjeni proti pošteni slovanski stvari! Slika iz Kastel«. V Haštelu je navadno prav živahno, posebno pa še ob tržnih dneh. Tacaš prinesejo okoličani v svojih žepih denarje, s katerimi si nakupi;«« raznega blaga. Italijanski Irgovei v llaštehi pa imajo grozovito poželjeuje po slove iism-ii: denarju, in zato vabijo iu vlači;«- wt.)Vi m:«' v svoje prodajalnice. Poznamo neke>M t,ike,:a laškega trgovca, ki je pred kratkim čas«mi prijel na sre«li liaštela slovonsk«- okoli«\iu»' ter jih vlekel v maga/.iu. ga zapri, in jih izpustil se le potem, ko so nakupili b;aga. Tako so priliznjeni in hinavski ti laški tiči, da se kar tope od prili/.njenosti, iu pa obljubljati znajo! »Dobra kupa", »Vam ga damo pol zastonj" itd. Ali Cujte, kaj vse je obljubila •— pred nekaj dnevi je bilo t«) — neka laška trgovka slovenski okoličanki. Ta je šla po [taštelu z namenom, kupiti raznega blaga, a u e pri Italijanu, temveč pri s I o v e n s k e m trgovcu. Kar jo začne vabiti trgovka: IVjte ura sem, pejtt* Lu to, pejte jja pri naš, ano l-c «a kupite pri naš, Vam p;a damo dobra kupa. Vam ga damo kosila, župa, mašu in sejnk! Hes, vabljive, strašno zapeljive so bile te besede, di se jim je okoiičanka prav od srca nasmejala, ali ujeti pa se le ni dala laški zvitosti, temveč je sla naprej ter kupila pri slovenskem trgovcu svoje potrebščine. Slika iz Gorice, mesta z »laškim' značajem! Iz Trsta t Gorico. — Dnč tO. t. m. je bilo od neke slovenske tvrdke na kolodvoru v Trstu oddano pismo s tiskanim naslovom: Slavna Trg o vsko-o b rtna zadruga v Gorici. Pismo je romalo iz Trsta v Veliko Gorico na Hrvaškem in od lam nazaj v Trst, kamor je dospelo 14. t. m. Na tržaški pošti so bili tako »kunstui", da so pismo vrnili tvrdki, čeprav ni bilo na njem nikakega pečata goriške pošte. Pismo je prišlo potem po privatni osobi v Gorico na svoje določeno — mesto ! Jako točno! Pismu st- je godilo tako samo radi tega, ker nosi slovenski naslov. Zadnji čas je pač, da so po poštah v T*ah,i privadijo slovenščine in malo geografije! Sicer pa „•¦, škandalozen dogodek zaslužijo oni uradniki, ki su u.?krivffi, da jih s palico zapode iz službe! Take tjua« epw.jp. inajo v cesarske stužhf* na Primorskem! Ne samo .,un poco", ati«j>*ir nopol-noimi. — Včerajšnji „Corriere* pripoveduje, da pri goriškem dež. odboru bo praznih nekaj mest, in za to roti laško mladino, naj se takoj potrudi ter vloži pravočasno potrebne prošnje. Slovenski prosilci bi morali predložiti dokaze o popolnem znanju laškega jezika, a za Italijane nasprotno se ne smo zahtevati popolnega znanja slovenskega jezika, pač pa je gotovo potrebno, da prosilci znajo tu«li .uri poco «li slov»»nn*. l'ra«lni jezik je ,^«- vedno" edino italijanski, čeprav ga hočejo izpodriniti »caporioui russofiii*. Tako! — ,Se vedno-, pa morila pride čas, ko ne bo več, in zato morajo prosilci izkazali točno /nanje vsega tega, kar se v razpisu takih -luž.eb zahteva ! Javne službe niso zalo, .slovenski prosilci izkažejo boljšo iiporabldvost pred laškimi konkurenti, iu to se lahko zgodi, morajo dobiti tUfe slu-',be Slovenci in n«» ll.iiij.ini ! Prizadeli, na noge! Matdttnitovc pijavk«'. .....Govori!« smo že, kak«'« iuagi-tr.il««\i -lu/abniki >ili;«i lui-f ljudi, d.i morajo p!,i«'e..ili v»'č le-go -« • lolzni. Kvo zoprl kričeč siuč-.r. Ve t-raj je prip«-l;ai hiht Gabri;.'!-čič iz Pr« !»-sja (Anlifiv«.') 't. >. naro. • n \nz drv ii»'kemu Janezu G. v ulit i F««nm«:a, Na tioriščeku g;« zahleval, il.i Vti/uik pravi pelje drv.» v - stražnik kupiti dnig-i skeiiui gimu.fzi.u v 1'a/inu m i»r»U» de. :',.\\t>.ji\ za Goriško-Gradiščan-k«i. Za!.«) pa mj se bili uljil«-A. Miceu protestu/' proti hrvatskemu gimnazijo v Ki/irm m pt.4i d«-2. šoS^Jiinn. zalogu. V svojem protesiu pravi, A.\ l.nd^tvo V Aji-llu mi-.Ii tako. kakor on, >\,i s!ar.;š;it->tvo ne se nahaj.i v cejent številn, da bt mog;*> podati pn/i«-tu«» u^oUuho, ,\\ t« pa s;' oglaša on kot Jo. drpui.itn!4 Miceu se j«* ud.d pritisk*« \?, Gorici.' ».-r posla! t,-rašiii-.tvo v rv!«>li noče pr« t* •!«»'.a',!. Da pa l>.:š A čili! ptip«)!uoina t»e i/.^slasj' ¦, ««> uplivali laški ,kaporijoni* v Giir'ci, «!a o dobili saj nekaj, kar diši po prot-sbs »-! .r.isin-stva ! Sanm Mi«« u je prote-mv.i', ah ,K.5r;ol.t* pravi v>ejf-dim, ila st a r.i ši n s t v <• v A;i'u'u •«• prole fuva'««!! iu tako .-"' ;»• '.¦':¦¦ i.V.a •¦•!,» Fiiflaif..« v prot»«d Si prols dt }, - . ,* dogu ! Ha!!..st.-k; mogotci v •»'•:¦.<¦:/!.,. -i.s i,d;>«rtio dr.sMv.it! sv««;.- budi' Kiiuct snie.i nčlfi pri njh !! .Slovenski .Je/.* na.^iip* f-i>tilki», v -; «» ' pisano Nieg.v«-^ o b p e t d i- > e t i« t ti \ > Št. 71>-tH Gis-.anemu lifiškiga «lru-!w: ¦M pa ir-dnehi Hiljanl jv :. ¦¦ k e m j nastopni »i. g«* v o: v« kah<;!:--: k i Je z' *i p« v !,;.: .>.?!'. v «» r '• K ¦ g Me 1"» d»- a k. a Čfs!a!3»*iEl!I iu kr. Ap» mdi.:.-,l u a . v i s ,. g a , m (i r ui š k «' g a ti r a d a lSttS. št. 1D51 in;.iui!,.i!i sedništvu. da Njegov«! t Veličanstvu ;e blag^noiia l e j s k o a d r r s «» >prvr;; t-,vr "nk.i,\:ti. da se društvu naznani najviš :> ?,.d»va:«i m >ii»-ka/.ano loailno in patnjnbcno mišljen;-.;. <:. kr. okrajno glavarstvo Gorica, dne "«, jaimvarija 1 >*.*•». c. kr. «1 v o rut svetovale«1 liUSIZfn, m. p. V listnici uredništva t ,1». L.' /.adiijt-j *t«*vi ki čltamo : .G. N.: C g. župnik v Soči se je odpovedal župniji. Odpoved pa mora sprejeti in potrditi prevzvišeni. Dosedaj se to najbrže še ni zgodilo, ker ni bilo še uradno objavljeno. Torej nekoliko potrpljenja". To omenjamo radi tega, ker smo se svoj čas v listnici tudi mi navili s tistim gospodom, in ker vemo, da to mnogo njih zanima. Vsa reč se skonča menda v zadovoljstvo stanu, kakor v prid ljudstvu, da se ne širi več tam med njim demoralizovanje. Dostavek.—Služba župnika v Soči je že razpisana in s tem je to vprašanje rešeno brez dopisov v »Soči*, katerih gradivo smo poslali knezu in nadškofu v presojo in rešitev brez javnega razpravljanja. slovanske knjižnice1 je izšel snopič 82 - 83. Prinaša korotansko povest ,M l a- d o s l", češki spisala Gabr. Preissova, poslov. A. DermOta. Naročniki dobe knjižico jutri. _____ Radodarni doneski. Za .Šolski dom"; Prejelo naše upravnišlvo: Zamorec pri »Altemsu" prv/H glJ. l*ol. — Gg. liizjukn™ '* Dornberga namesto ,„Avoicina voščila gld. V— Žganov zamorec v Kobaridu požrl gld. 2-—" Štcf. Kerkoč, Lokavec gld. ".J*— G. Evgeniia Vifiiuiin nabrala pri krstu Bogom''5* Miku/a pri Sv. Luciji gld. 10-15. Tomaž Blažič iz Reke, daroval »Id, UV— Pevski /bor .Skala* v šlovrencu pri Neblen na dan Novega leta" gld. 3-2» — Gotard PuuMir, župnik v Mirim gld. 10*— iJri sestavljanju t'govora preiti starešinskim volitvam'v'š<.'ii;pasu nabral človek hr«-z. nog od St. Mihelccv in Špacapanov, Bimbota in Ose-č.utov gM. 1*50 V krčmi g. Ant. TW-pina v IVidgun nabralo se ;e med prijatelji ,Solj.k(-;M duu.a" i»M. 1-15 Olga Kovači-»vwi \dnbiiu pri igri ,Kriz 51»»";* g!d. :i*:}l, Lden- „«• zgubil palt-r Si-r\ i t i u ¦?. Kuo Uo.no pa > daroval gn*p. okr. glavar, La-b.trnar. liudež Ftam\ kaplan v H-nčah gl.i. 1- ¦ Pri ndho.hiUi «'ili:i»-ga g. ti,";t<;j,i tri-r.izti-dnir«' v *'.< rkm-m V po/rl zamnrer la-n;..:nii' 4":itiiiii'i ** gM. S" (J. .los-. Dadalič i/, V'.-..' gl.i. 1- /...im.rr« v licčinju pri M.ijv {¦».ji pozi! gM. t' Skupaj gld, i*-».I. \\*-/-m u\~o upravni-ko ; D, • >.!'Lmki, •.».;k.i 1 k:«uo. Nabral; mdol^jbui -Sa- r^.ni v K-naln po !,'vo'-.S\i >rip ai.t du- VI. ?. k\ gM 1^50. - >Mjp,r, /'.d. 11« .Vi. Društvene vesti. ,-,si!ntsrc" t (;«irirJ / ««k.i d tuliva uplnati* blugudfija- :; •• l;«uh,. m za to ?, ic\%f!«i(»'in*ptJ?.4r,a;;,f,;H t«» novo pevAo drti*ko! Razgled po svetu. las državnega gcljor*. Nemška op«>-i.'tc»;a je priče! t tako} pni d.m v zasidatru z obsJrukiijO. Ob>trukf ijorusli govor.- in govore, vuhlevajo glasovanja po imenih,, da '*• zavlačujejo redno delovanje. Za tak predlog « glasovanju po imenih zadostuje 50 glasov, m te dobe obstmkcijonisli vedno lahko, če tudi se vse znane nemške opozicijomdne stranke ne strinjajo z obstrukeijo, kakoršuo zahtevajo bas nemški nacijonalci, nemška napredna stranka in Schonererjeva skupinica. V- nagodbenem odseku n. pr. so Nemci bidt takoj začeli z obstrukcijo. Najprej so se na dolgo in Široko pritoževali, da niso dobili pravočasno povabil za sejo, potem pa je vstal znani Lecher ter je govoril o na-godbi do konca seje, rekoč, da prihodnjič nadaljuje. Obslrukcija Se živi in hoče nadaljevati svoje delo. Zato je prav očitno, da državni zbor s temi življi, ki sedaj v njem ovirajo I poslovanje, ni mogoče več izhajali, in nič drugega ne preostane, kot zaključili drž. zbor. ,Dio Information" pravi: »Drž. zbor se je zopet sešel in obstrukcija se je zopet začela, in sicer v najprimitivnejši obliki s predlogi o glasovanju po imenih. Morda je prav, da je tako prišlo, kajti s tem se onemogoča zavlačevanje kenečne odločbe. Ako ] kaj obžaljtijemo lia tej reči, je k večjemu to, clrtgrof TJ**M»~ni imel že takoj prvi dan cesarskega pooblastila, za,.''učiti drž. zbor. Vsaki nadaljiii dan, na kateri se pusti skupaj ta parlament, je pregrešek na državi". O državnem zboru pravi »Die Information" prav značilno : »Avstrijska zbornica ni samo, kakor rečeno, revna zbornica, temveč tudi nerodna zbornica, večina jo nerodna večina in predsedniško je nerodno predsedniško. V teb okoliščinah ni nikukih predpogojev, da bi zmagali ubslrukcijo. Neverjetno, da skoro ncmngoFe je to. da bi ta \Kiria spravila do veljave svojo voljo nasproti manjšini*. Ali ima prav V! Ol.stnikHjii v državnemu zboru. — Nemške .-tranke nadaljujejo ub.-diukrijo, a izumili' so nov načMi. Dr.CJros^ je 1«.». t. m", /ab-teviil prensi-i/ibo 'zapisnika zadnje st-jo in si« je o n;»/govem predlogu moralo imenoma glasovati. Totem so »mri zahtevali, da se i;iur.i>) v-i nujni pndlogi in \sv inti-rpela-i:je do^liium pivčilali. kar dos|i»j ni bila M.iv.ida. To »'lian,,, j,- lrajal«i dolg..'. Ob pol peli uri pop. j.. b.Ia seja po velikanskem viiiar;n z.ik^uiVna. Soeijalni di'iuokratje so oi.>t!iik(i;oiii>le -iluo napadali, m tej radi l'n«g!.rV\a pivdinga gl.-.lr- č..M»i^keg.» kolka. II i«-g i« r ,:e bil pi.-dl.jg I: ',. likovni odsek naj v JI- tn-.ib ponna o odpravi časni^ki-ga kolka. J., puroilio naj prid«' na dnevni red prihodih- *>y. 11 .i s5 /.y n s k. i ;«¦ sirarno in o„Mii-\do podajal rn-iir-ke obslillkfijoiiisle, o'/,,t;tr .;!:). d-. ' ompnimilujejo paiium-nt, d.; ¦'• ¦ vladi Niiim u-luge /. ubstrukcijo ;;; „s pnpi. s\rv:> pot k idtM'.!nlizmu. d N..M.. i - hrup, nemški junaki ,¦.«» že I -Is.,-.'! ]¦--!•. .t bati ^> ^ bil.).' da pride dn j p».-v.g.! pvr:.p.i. ; Vbtd in delnica. .Siov. ki-č. ' . '.i'-.ia' ,;•' v .»vuji .s.-ji zahtevala o.I na-ions*iva, naj nemudoma i/po>|jiij.' ud vlade j odgo\nr li.i -lavljelie zahteve. <)|) jednem j "• nar*».*iši načelm-Uu, naj pri vladi odločno j d.l.t n,-, '.o, da -e -.premeni sistem popnlim- j ln.i, pO ' imo na _,Ugl|. ] i'.Uiu paliannnlarne komisije deMiiee j -o v '.vo,! ><-i p,u,i..";:ih, <\a /a d. -nico je | iM.Vii/mv"", .imi -e k.t,-e ..nli.i.inio n.i^proli I vi.i.i: it« ii;aii,';m. Si.ieiiilo pa !•<• ;e z.alile- l \Ji od vla.ie. naj >don, kar potrebno, da se | po.a-ni razmer:!- o,, d njo in de.snii o. i Italijani Iti Neinei. „Nru.» IV. I Piv^e* ;e ..],|„/i|., „„„,.;, ,|a bi se glede na I ,-i .S.m;« pi»lo/. \j v ilr/.ivnem zboru in na ? '.p:<-k v »itzivi morah zdmžit: Italijani in j N< v.ei. kieniii dvM/.VrZo Jiroli s]nV.in^i;emu I !}.;]»• iu t ,1'aMili** pozdravi;.: lo m:-e| ler l pn.-ovar i it.ib an-ki po-:.m< imi, naj putl I ,;<.to*s:j;i pogoji !.|op,;o v ZVeiu- 7. Neii.ei. \ Sa;!'i-Ji:o, ua.i -<• jdružijo! Slovanske | v/ate{iii!u»t: !ie >ieji-,o ! IV.tv, d-» so skupaj, j obrarm.imo X n.oid bkratu, k«k ina^uatske zbornic«'. ¦ Nameni mirovne konfereii«'«'. — Bu-ki zuti.m.i m;ui«t»-r grof Jbiravjvv je razposlal evropskim \!adan: nedavno okrožnico, v kateri izraža /eljo, naj bi .se doseglo .-porazumljenji* v na.slednjih tork-.h : Države naj se mej seboj zavežejo, iU za določeno dobo ne bodo pomnož.ie armade iu mornarice ler tudi ne zvijale vojnega proračuna, marveč da ga bodo skuhale v bodoče zmanjševati. Prepove naj se uvedba novih vrst orožja ali razslreljivih snovij, ki so silneje kakor dosedanje. Vpnraba razslrelivnih snovij v slučaju vojske naj se kolikor mogoče omeji, prepovedane naj bodo pa popolnoma tor-pedovke ali jednaki stroji v bitkah na morju. Pri vojskah na morju naj se vporabljajo določila genevske pogodbe iz I. 1864 in nev-tralizuje brodovje, ki je v slučaju poraza hočejo rešiti premagani. V veljavi naj se načelo posredovanja in razsojevanja v vseli slučajih, koder je lo nujno potrebno in primerno. Konference naj se ne• vrSe v glavnem mestu kake veselile, ker bi lam razni politični interesi slabo vplivali na dela konfe- rence. — To so nekako navodila, ki jih daje llusija ostalim državam. Zemske ostanke Krištofa Kolumba so prepeljali 18. t. m. s Kube v domovino — bpanijo, ter jih položili v Sevili k večnemu počitku v španski zemlji, ker Kuba ne bo več španska. Razgled po slovanskem svetu. Italijanska predrznost. — Na protestnem shodu v Trstu dne 18. dec. 1898. je neki italijanski podanik Jul. Rizzola kričal: „V i v a Y It a 1 i a !" S tem krikom je prišel v navsbrižje s § 355 kaz. z. in 16. t. m. je bila ra.li tega obravnava pred tržaškim deželnim sodiščem. Dobil je globe gld. 35. Italijanskim podanikom v Trstu se dobro godi, veliko bolje kot domačinom, zato pa so tako predrzni, da si upajo kričali proti državi, katera jih redi. Kako lažejo. — »Piccolo* je res mojster v laganju. Tako je na primer poročal, da ž n p a n občine P o m j a n, '>. dec. v Gradcu, iu si. r Celjska I .Domovina" je povedala dne 13. t. m., da I t;>la .zmaga pravice" je !*; — pesek v oči! Piše; »Ta vest in dopis v »Slov. Nar.", | v katerih se trdi, da je boj za ravnoprav-nost našega jezika pri istem nadsodišču že končan, odklanjala naravnost nadaljevanje i oja ; tendenca dopisnika je j;»sna : p o m i-rili iu razorožiti narod nasproti krivičnemu nastopanju graškega iiadsodišča! Izreka dopisnik le potrebo, >U se še „nckalcri nedostatki" odpravijo in sicer: I. da so obravnava okliče v slovenskem jeziku, ± da se pri islej poroča v slovenskem ježku iu I 3. da se razsodba proglasi v slo ven- I >kem j<-ziku. Povdarjali je bilo treba še eden »ne-do.stalek", da se namreč tudi zapisnik, ki j se je pri oni obravnavi le deloma zapisal j v slovenskem jeziku, zanaprej zapiše v celoti v tem jeziku. Na ta »nedostatek" je dopisnik pozabil. Sedaj imamo vse »nedostalke* I pred seboj, ker po našem skromnem mnenju I drugih ni; in če bi bili »vsi ti nedostatki odpravljeni'', smemo še le z gotovostjo reči, j da se je slovensko obravnavalo. Kaj smo torej dosegli prav za prav? j Nič.! Da smejo slovenske stranke spregovoriti pri graškem nadsodišču v svojem ma- I ternem- jeziku, — to je tisti »lepi vspeli", kateri dopisnik opeva; in s tem je ravno-pravnost dosežena, je ,; ravica zmagala", ler imamo sedaj »slovensko obravnavo" pri graškem nadsodišču ! Pač žalostno ! Ako se obravnava oklicu je, ako se poroča, ako se razsodba proglaša v nemškem, in le zapisnik deloma, glede tega kar slovenska stranka predlaga, zapisuje v slovenskem jeziku, — pač ne moremo reči drugače, nego s težkim srcem vzdihniti, da seje »slovenska obravnava" vršila v nemškem jeziku! Kajti slovenski stranki dovolilo se je le spregovoriti V njenem jeziku. In če se je poleg tega obljubilo po končani obravnavi, da se stranki priobči pismena razsodba tudi v slovenskem jeziku, s tem še ni rečeno, da je ta izdaja avtentična; saj take iz nemškega na slovenski jezik prevedene razsodbe dobivamo tudi od najvišega sodišča z 828-— 5. Kleparsko delo „ ,. » 796-30 6. Dobava železa , » » 3.176-80 7. Dobava kamenine » » » 312*70 8. Mizarsko delo » * > 4.247-80 9. Ključavničarsko delo „ „ 1.874*50 10. Steklarcko dolo . » . 619*12 11. Pleskcrsko delo » „ » 485*— 12. napfMe za^kurjavo B „ „ 1*430*— 13. n » ventilacijo , „ 204*— 14. Slikarsko delo , » . 410*— 15. Tapetarsko delo n n » 161-60 16. Mehanično delo „ » „ 182*— 17. Za nadpisne table n „ H 107*-- Skupaj gld. 50.178-62 Stavbeni načrt in proračun stroškov, splošni in posebni stavbinski poboji so razloženi v občinski pisarni na vpogled ter se bode stavba na podlagi istih oddala. Ponudbe naj se torej raztezajo na vsa dela tega razpis?. V varnost vzdržanjp ponudbe ima se taisti pridejati varščina v znesku 2500 gld. v gotovini hranilnih knjižicah aH pripravnih vrednostnih papirjih, ki se računajo po kurzni vrednosti, vendar ne nad nominalno vrednostjo. V ponudbi se ima navesti v številki in besedah ponudeni znesek oziroma popust na proračunjenih zneskih. S kolekom 50 kr. kolekovane zapečatene pismene ponudbe imajo zadržati ime in priimek, bivališče in dan ponudnikov ter izrecno zagotovilo, da pozna ponudnik vse določbe stavbinske oddaje in da se zaveže za slučaj izdražbanja iste natančno izpolnjevali in da prizna tudi pravico kraj nega šolskega sveta do izgovorjenih konvencijonalnih kazni. Tako urejene pismene ponudbe naj se označijo od zunaj na zavitku poleg naslova kot »ponudba za šolsko stavbo". Ponudbe se imajo poslati zadnjič do 5. svečana 1899. na podpisani krojni šolski svet, kateri si pridržuje pravico, odloČiti se za eno ali drugo vloženih ponudb. Krajni šolski svet v Postojni dne 5. januvarija 1899. Citrarji vdobe 4 komade in katalog zastonj pri J. Neunkirchner, Gorkan, Češko. jLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka (nasproti nunski cerkvi) 3, priporoča preč. duhovSčini in siavncmu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cL) tiskarno ctk na perilo. (P. cl.) Naznanilo. Podpisano »Društvo za prodajo umetnih gnojil in kemičnih izdelkov za trtorojo v Gorici" v ulici Contavale štv. 2 blizu kavarne Selnvarz, sprejema podpise za nabavo naslednjih izdelkov: I. Čisti angleški bakreni vitrijol 99% gld. 24-80 za 100 KI. H. Najfineje zmleto žveplo, več vrst gld. 7 za 100 KI. III. Čilski solitar 95% solitra gld. 11 za 100 KI. IV. Mineralni superfosfat (prah za suhe senožeti 11—14% gld. 3*50 za 100 KI. V. Kisli žvepJenski kali 95% čistote gld. 12-~ za 100 KI. Cene se razumejo franko iz naše zaloge v ulici Contavale štv. 2, blizu kavarne «chwarz. Podpise sprejema se vsaki dan od 8 zjutraj do večera. Pogoji: Ker vemo, da je zdaj čas, v katerem vsaki posestnik nima denarja na razpolaganje se ne zahtevajo predplačila. Bakreni vitrijol in žveplo se bode oddajalo meseca aprila; v zalogi je že čilski solitar, mineralni superfosfat (prah za suhe senožeti) in kisli žveplenski kali. V Gorici, meseca januvarija 1899. D?uitvo za prodajo umetnih gnojil in kemičnih izdelkov za trtorejo v Gorici. V ulici Contavale štv. 2, blizu kavarne Selnvarz. Edna soba ali dve s pohištvom se dajo v najem s 1. marcem. Na razpolago je tudi kuhinja. Več se izve v ulici Morelli štv. 5. Pri gospej baronici Thoe-mel v Pevmi dobivajo se v veliki množini in po jako nizkih cenah kolči Me Riparia Portalis. LJeF~ Svoji k svojim! Priporočam veleslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Paternollijeve knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani 68—3 Anton Pucelj. Ivan Premrou trgovec z jedilnim blagom v ulici Par car štev. 10 (v Podlurnu) v Gorici. Priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v Gorici itr z dežele. Obljubuje točno in hitro postrežbo. Valentin Ferjančič, sedlar in jermenar v Gorici v Vrtni ulici v h. n. grafa Tfiyrna naznanja slav. islirii-itvn, •la kot sedlarski in jermenarskl obrtnik 9 ^_ v Gorici jBj izdeluje vsakovrstne konjske vprege in oprave bodisi za elegantno in težko vožnja kakor •Si tudi priproste vprege, katrie so v rabi pri «<*|>. kmetovalrih v okolici in vsej de/eli; t"Jj prodaja in izdeluje vsakovrstne priproste in elegantne jahalne priprav« za meščanstvo ¦ ¦] in uniformo. Tina zbirko potovalnih priprav, namreč kovn^ov, torbic; vse!« f2l potrebščin za pse; biro itd. Sprejema vsako naročilo in {»opravo od najpriprostej- rS "(,f,r!l m ?,aJm,(1J('"a- V *v,)j' zalogi ima vse v to stroko spadajoče izdelke, da lahko [||] poslrcže zvsitn bodisi kmeta kakor tudi gospoda, pi naj^inernihi ceni ločno in z vso fSj natančnostjo. - - Ker se čuje -;ias med občinstvom, da moja delavnica izgleda preele- L*/J irnutno, da bi postregla priproste^a krnela, zagotavljam slednjič, da sem pripravljen \m\ vsak čas postreči vsakega, m« jrledo na stan, najuljmlneje in pošteno, tako, da vsak |Sl odjemalec zadovoljen zapusti mojo delavnico, kar me bo najbolj priporočalo. Krojaški mojster Franc Čufer v Gorici ulica Sv. Antona Šiv. 1. izdeluje vsakovrstne obleko za utožke po meri, bodisi fine ali priproste. Priporočil se * v o jim rojakom v (i oviri in mi deželi, posebno pa častiti duhovščini, učiteljem in učencem ljudskih in srednjih šol ter ontalemu občinstvu za obila naroeila. Umetno gnojilo „Kopros" pripravljeno od Jak. Henrika Huber, kemika v Trstu. yp4^ Zaloga in prodaja "*9& 0©©©©©©©©©©©©©©©0©G0< X Prva slovenska trgovina z železnem Jsf v Gorici © Koi\jedic <& Zegec ^n (prej (J. Darbo) 0 IP^. pred nadškoiijo št. 5. «*^g| fifr Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega JfJ štajerskega železa, železne, clnkaste, pocinjene in medene plo« ^n ščevine, orodja za razne obrti in pohiinega, itedilna ognjišča, Jt peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe. \jj Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse Ji naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga z* Gorico In okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Hussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni cwii. Jurij Mose v Gorici trgovec z manufakturnim (krojnim) blagom v- Raštelu Št. 7-8 Ima bogato preskrbljeno zaiu». «ol nenih, svilnatih In bombažastih sno-vij za vsaki letni čas ter perila In platna iz samega lana za gospoda In kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi niko, učitelje, uradnike Itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev. 102 Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica it. 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste . Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubuje točno tu hitro postrežbo. P. Drašček tpgovee z jedilnim blagom y Stolni ulici št, 'i. v Cforlei priporoča s«' p. n. slovenskemu občinstvu v (•i Gorici in i dežele. Prodaja k&vino prlmeso iz tovarne ARNOLD & GUTMANN z Ounaja. Zaloga iveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. Domača .slovenska g<».stilna 3f«an "^at«U*c v Trstu v ulici Solitario Št. 12 toči dobro, črno in belo vipavsko. Istrsko in okoličansko vino. Daja 530 tudi vino na debelo kretnar-jom iti družinam po znižani ceni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna, Za mnogobrojnt obisk se priporoča udani Fran Valetlč, krčmar. SAMIH %. MIM V Girici — Nunska ulica 14-16 ~ V Eirici Proilajalnica in edina mehanična poprav Ijalniea fj šivalnih strojev. Brez konkurence! V /.aiogi se nahaja nad HMi >ivalnili strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi .stroji za šivilje se vdobe od yld. [ii naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese. Peter Princič, zadružni krčmar vinarskega in sadjarskega društva v Gorici v ulici Sv. Klare Stv. 7, toči izvrstna vina te zadruge in ima vedno dobro kuhinjo, katera postreže goste z mrzlimi in gorkimi jedili v vsakem času dneva. Priporoča se svojim rojakom v mestu in na deželi za mnogobrojen obisk. Obljubuje točno postrežbo in j:iko ceno. OGLAS. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-letnera praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdelovatnicah utež olvoril v Semeniškt uliei štev. 8 lastno za1 ipr> z Izdalovalnlco tehtnic raznovrstnih *itt«mov In viilna, v kateri izvrSujcm vsa naročila, ki spadajo " te stroko, kar najhitreje in po najnižji ceui. ttefereuoe o izvršenem delu more dati slavno županstvo v Št. Andreiu, kjer seui izdelal občinsko tehtnico. Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, Sivok- stroje in slične reči. Imam glavno zalogo kolaa prvih amarl-kanskih sistemov, katera so priposnana najboljša. — Vedno pripravljen na izvrfttev se belež udani K A KOL K0HBL, 20—2 v SemeniSki ulici Številka 8