N a n jem so se zv r s t i l i n a s le d n j i r e f e r a t i : K. I v a n i č k a (B r a t i s l a v a ) , »Posebnost i a n a l iz e s o c ia ln o -e k o n o m s k ih s is tem ov« . — M. B l a ž e k (Brno) , » E k o n o m sk o - g e o g r a f sk a reg io n a l i z a c i ja Češke«. — C. K o h n ( Iow a , ZD A ), »Vloga g e o g r a f a k o t u č i t e l j a v k o ledžu .« — E. H r u š k a ( P r a g a ) , » P ro b lem i za šč i t e in o b l i k o v a n ja ž i v l je n j s k e g a o k o l j a — ra z m e r j e do r e g io n a ln e g e o g r a ­ fije«. — S. I l e š i č (L j u b l j a n a ) , »K om pleksn os t g e o g r a f i j e v u n iv e r z i t e tn i i z o b r a z b i v J u g o ­ s lav i ji« . — U r i b e O r t e g a (Cil e) , »N ove na lo ge o d d e lk o v z a g e o g r a f i jo n a č i l sk ih u n i v e r ­ zah» . II. S c h m i d t (N D R ) , »R az isk av e v reg i jah i n d u s t r i j s k ih a g l o m e r a c i j k o t i z r a z ' s p r e ­ m e m b v geo g ra f i j i« . — L. S t r a s z e w i c z (Lodž), »Poročilo o p r e d lo g ih k o m is i j e M GU za a p l i c i r a n o g e o g r a f i jo za vzgo jo geo g ra fo v « . — O. B a š e v s k y (B ra t i s lav a ) , »G ib a n je p r e b i v a l ­ s tv a in r e g i o n a ln a s t r u k t u r a CSSR«. — A . W r z o s e k ( K ra k o v ) , »Delež g eo g ra fo v v p r o s t o r ­ s k em p l a n i r a n j u r a z l ič n ih n a č in o v i z r a b e tal« . — H . H a r k e (H all e , N D R ) , »Procesi so c ia l i s t i č ­ n e g a r e g i o n a ln e g a p l a n i r a n j a kot n a lo g e iz o b razb e« . M. II ti m 1 k . K ii h 11 1 ( P r a g a ) , »O n e k a t e r ih p r o b le m ih s o c ia ln o - g e o g r a f s k e reg io n a l i z a c i j e v Č ešk i s oc ia l i s t i čn i r ep u b l ik i« . J . P a 11 1 o v (B ra t i s lav a ) , » R eg u lac i ja kot a s p e k t r e g io n a ln ih s is tem ov« . H. N e 11 111 e i s t e r ( H a l l e , N D R ) , » F iz i č n o - g e o g r a f s k a t i n i f i k a c i j a p r o s to r a in a n a l i z a fu n kc i j« . — J. M l a d e k ( B r a t i s la v a ) , » A n a l iza l o k a l iz a c i j s k ih f a k t o r j e v t e k s t i ln e ind u s t r i je« . — Z. M o č k o ( B ra t is lava ) , » R e g io n a l i z a c i j a v in o g r a d n i š tv a « . — I) . B r a b e c ( T r n a v a ) , »Pro b lem i in f o r m a c i j e in s i s tem a v r e g io n a ln i geo g ra f i j i« . — E. S i p k a (B ra t i s lav a ) , »O v p r a š a n j i h tu r i z m a v L ip to v u« . — J. S i l v a n (B r a t i s la v a ) , »P o m em b n o s t g e o g r a f o v p r i reg io n a ln em p la n i r a n ju .« K er ni bilo v p rogram u posvetovan ja n ik je r v n ap re j jasno opredeljeno , k a j so p ravzap rav »inovacije« v geografiji in n jenem univerz ite tnem pouku, so imeli re fera ti, k ak o r smo jih zgora j našteli, močno različen značaj. N eka­ te ri so se d rža li povsem ali predvsem »inovacij« v tehn ik i raz iskovan ja (Paulov, M ladek, B rabec, za fizično geografijo N eum eister), d rugi so poročali o novih po teh h kom pleksnosti geografije v un iverz ite tnem pouku in p ri ap lik ac iji geografije (H ruška, Ilešič, W rzosek), t r e t j i so posvečali n ajveč pažn je vp rašan jem reg ionalizacije (Blažek, Mocko). V sekakor je sim pozij dal m ožnost za koristno izm enjavo m išljen j in ponovno opozoril n a to, da jc tre b a n ad a lje zg ra jev a ti teo re tične in m etodološke poglede na geografijo te r jih u v e ljav lja ti tako v raziskovalnem delu, k ak o r v geografski vzgoji na vseh s topn jah in v ap likac iji geografije. Sum m ary: A Symposium about Innovaions in Geography and the University Instruction at Bratis lava (Slovakia) S. I l e š i č , yougoslav p artic ip an t of the Sym posium held a t B ratislava in A ugust 1971 and organised by the D epartm en t of Econom ic G eography of the U niversity of B ra tislava (Head prof. Ivanička) p resen ts a short rep o rt about the w ork of th is sym posium connected w ih the ac tiv ity of the Com m i­ ssion for the G eography in Education of IGU. Z XXI. KONGRESA ITALIJANSKIH GEOGRAFOV Svetozar I l e š i č P rv i delovni stiki slovenskih geografov z geografi s tržaške univerze, ozirom a n jen e fak u lte te za tu je jez ik e in k u ltu re v Vidmu, o k a te r ih poro ­ čam o v »Kroniki« tega »G eografskega vestnika«, so bistveno prispevali k tem u, da smo b ili n ek a te ri od slovenskih geografov (poleg podpisanega še prof. I. V rišer) povab ljen i k aktivnem u sodelovanju na XXI. kongresu ita lijan sk ih geografov, ki je bil v dneh od 13. do 18. sep tem bra 1971 v m estu V erbania ob Lagu M aggiore. Vabilo je šlo tudi v okv ir zamisli, da bi n a kongresu, k je r je b ila postav ljen a v o sp red je p rob lem atika (ita lijanskih) Alp, sodelovali tud i gostje iz ostalih alpsk ih dežel, razen iz Jugoslav ije tudi iz F rancije , Švice. A v strije in Zli N em čije. T akih gostov je p rišlo okrog 30, razen iz navedenih dežel posam ezniki še iz ZDA in P oljske . Posebno značilna je b ila m očna delegacija iz sred išča sosednjih francosk ih Alp, iz G renobla. Kongres, posvečen, ko t rečeno, predvsem alpski p rob lem atik i, bi se m oral v rš iti že v le tu 1970 in sicer v Boznu (Bolzanu), o rgan iz irati pa bi ga m orali geografi iz Padove, k a r pa je p rep reč ila nenadna sm rt padovskega vodilnega geografa prof. Morandinija. Zato sta kot o rgan iza to r ja vskočila Inštitut za geografijo n a katoliški univerzi v Milanu, ki je organizacijskemu odboru dala predsedn ika (prof. Cesare K a i b e n e) in znaui Geografski inštitut De Agostini iz Novare, ki mu je dal izredno agilnega ta jn ik a (prof. Umberto B o n a p a c e , znanstveni d irek to r tega inštituta). Razen zadn jega dne, ko se je zvrstila dolga vrsta refera tov tudi po sekcijah (za fizično geografijo, za antropogeografijo , za ekonomsko in poli­ tično geografijo ter za zgodovino geografije, zgodovinsko geografijo in di­ daktično geografijo) je kongres delal samo na p lenarn ih sestankih. To delo pa je bilo zelo posrečeno organizirano v obliki štirih osnovnih tem, od ka te r ih je vsako predstav il z osnovnim refera tom eden izmed m la jš ih i ta li jansk ih strokovnjakov, čemur je sledila »okrogla miza« (tanola rotonda) s kratk im i koreferati vnapre j povabljen ih sodelavcev iz vrst i ta l i jansk ih geografov in zunan jih gostov, nato p a splošna diskusija. Tri od štirih p r ip rav l jen ih tem so se u k v a r ja le z alpsko problem atiko, če tr ta pa s splošnimi problemi geograf­ skega raz iskovanja in un iverz ite tnega pouka. P rv a je bila na vrsti tema o n a r a v n i h n e z g o d a h v A l p a h , ki je prav za ita l i janske Alpe zelo aktualna . R eferen t o te j temi je bil G. B. Castiglioni iz Padove, pri »okrogli mizi« pa sta poleg ita l i jansk ih koreferen tov sodelovala tudi prof. H. F ru t ige r iz Švice (Davos) in R. Vivian iz Inštitu ta za alpsko geografijo v Grenoblu. D ruga je bila tem a o a l p s k i h m e s t i h , o k a te r i je imel uvodni refera t prof. G. D em atte is iz Torina, s k o refera ti pa so poleg domačih geografov prispevali tudi II. Bobek z D unaja . J. L. P iveteau iz F ribourga (Švica), G. V eyret Verner iz G renobla in I. Vrišer iz L jubljane. K er prof. Vrišer ni mogel osebno sodelovati na zborovanju, je v zvezi z n jegovim refera tom dal v d iskusiji nekaj pojasnil v zvezi z »alpskimi« mesti v Slo­ veniji podpisani. D iskusi ja se je seveda v r te la p redvsem okrog samega po jm a »alpskega« mesta. T re t ja tem a je imela naslov »Alpske poti v okviru evropskih kom uni­ kacij«. Glavni referen t je bil C. Muscarä (Benetke-Mestre), p r i »okrogli mizi« pa so od gostov sodelovali W. Rutz (Bochum. ZR Nemčija) in B. Janin (Gre­ noble). V diskusiji so se pokazala dokaj različna stališča glede v redno ten ja posameznih p reka lp sk ih komunikacij , še posebno z i ta l i janske strani, k je r gre m ars ik je za konkurenco med različnimi regionalnimi in lokalnimi interesi. Uvodni re fe ra t k četrti temi o g e o g r a f s k e m r a z i s k o v a n j u i n u n i v e r z i t e t n e m p o u k u je imel prof. C. Valussi iz Vidma. V re ­ feratu je tehtno nakaza l vso problematiko, s ka te ro se s reču je un iverz ite tna geografija v I ta l ij i in ki j e v bistvu ista kot drugod po svetu (na jp r im er­ nejše oblike organizacije raziskovalnega in pedagoškega dela n a univerzah, nove metode v raziskovalnem delu, geografija in aplikacija , geografija in m eddisciplinirano delo, m ednarodno sodelovanje itd.). P r i »okrogli mizi« so sodelovali poleg ita l i jansk ih geografov podpisani s prispevkom o razm erju med univerzitetno, šolsko, popularno in aplikativno geografijo v Sloveniji, R. Rochefort (Lyon) in Jože V elikonja (Seattle, ZDA). D iskus i ja je pokazala, da tudi i ta li janski geografi v vseli teh vp rašan j ih mrzlično iščejo novih ali na jugodnejš ih rešitev. M iš ljen ja so se posebno raz likovala glede bodoče o rganizacije geografije na univerzah, k je r gre za to, ali na j se osnuje jo posebni, široki geografski oddelki ali p a n a j geografija na jd e pot iz dose­ d an j ih zastarelih, močno pod re jen ih organizacijsk ih oblik v širše, meddisci- p l ina rne organizacijske okvire, m orda celo na regionalni osnovi. Imeli smo vtis, da smo se p ri nas čez m ars ika te ro težavo te vrste, s ka te ro se ubada jo i ta li jansk i kolegi, že več ali m an j uspešno pretolkli. To je bilo v diskusiji tudi poudarjeno. V zadoščen je nam je bilo tudi, da je prof. Mori, p redsednik i ta l i janskega K om ite ja za geografijo, ob pripombah, da je m ednarodno sode­ lovanje ita l i jansk ih geografov prešibko, izrecno menil i ta lijansko-slovensko geografsko srečan je v Vidmu ap r i la 1971 (gl. poročilo v »Kroniki« tega »Geografskega vestnika«) kot enega od redk ih uspešnih ko rakov n a te j poti. Poleg večdnevne ek sk u rz ije v ita lijan sk e in šv icarske A lpe v dneh po kongresu , so bile m ed kongresom organ iz irane tri vzporedne enodnevne eksku rz ije , ena v Aosto in do Vel. Sv. B ernarda, d ruga v Valdossolo in na Sim plom ski p re laz te r t r e t ja v Valsesio in na višine M onte Rose. Podpisani se je udeležil zadnje , k je r nam je prof. Bonapaee zelo nazorno p rikazal, kako skuša I ta lija reševati p rob lem e zelo odročne, zaostale a lpske doline, ki se konča v m asivu M onte Rose in skozi k a tero ni m ogla n ik d a r iti k ak ršn a koli m ednarodna čezalpska pot. Imeli smo vtis, da ta m k a jšn ja p rizad ev an ja niso čisto brez uspeha in da bi se m orda tudi mi lahko p ri naših sosedih m arsika j naučili, k ad a r rešujem o naše zaostale alpske doline (Posočje). Zdi se mi, da je bilo naše sodelovanje n a ita lijan sk em kongresu zelo koristno . Od bliže smo spoznali o rganizacijo in delo ita lijan sk ih geografov, ki sta nam n a žalost p rem alo znana, spoznali smo problem e, k i so delom a podobni, delom a pa d rugačni kot p ri nas. V sekakor pa smo ugotovili, da nas lahko sodelovanje z našim i sosedi samo vzajem no oplaja , pom aga p a tudi od­ s tran jev a ti nesporazum e. Resume: Au XXIe Congres de geographes italiens ä Verbania, (septembre 1971). S. I l e š i č (L jubljana) qui a p artic ipe comme un des inv ites e trangers ä ce Congres et y eo llabore ä la »table ronde« su r le su je t »Recherches geographiques e t l’enseignem ent un iversitaire« , p resen te un b re f rap p o rt sur les trav a u x du Congres en soulignant 1’ im portance des discussions qu ’y se sont deroulees ta n t sur les su je ts alp ins (calam ites n a tu re lles dans les Alpes, v illes alpines, voies de com m unication transalp ines) quan t sur les problem es actuelles de la science geographique et de son enseignem ent.