Št. 148. V Gorici, v.soboto dne 23. decemfcra 1911. feiilaftkratia teiei. in sicer f twek, četrta* in sttota ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana: vse leto . • 15 K S . »> » • 5 99 Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja .Soča" v vseh tobakarnah. »SOČA* ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu JEaŽiftOt L p iariikea it 6nHtffcuskw in dvakrat v letu »ftlii rti ift-knic, panikef it geitiflt iwi\ la imčili km tofftslaie ¦*-rotili« ga u oziram. Tečaj m >Va» M narod, svobodo in napredek!« Dt. K. Lavrtt. Uredništvo ^ i nahaja v Gosposki ulici si. 7 • Gorici v h nadstr. na dilio. Upravrništvo f.e nahaja v Gosposki ulici Št, 7 v I. nadstr. na Jeio v tiskarni. Naročnino in oglase je plakati loco Gorica. Oglasi ia posianlce.se računijd po Petit-vrstah, Ce tiskano 1-krat 15 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12. vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov .odklanjamo vsako odgovornost. Ivan Kavtič v Gorici. ~ Tftlafa* it. *•. - -SI Vabilo na naroftk (> veslih Bz/ičnih praznikih, katerim sledi /a par din nov.* leto. vabimo $i:i cutročho našima Umu. 'S lia sto/ / novim letom v svoj 4i. letit.k. \)(hL* je >c doba. kutiro ;tna /a seboj, 4:,lw p^tna b'H.s /a nWwum\o ljudstvo prot'. uiega mtMg<»!>r-';rt;u! smraŽJi-Km«. h»,ja /a np.Nveto, !k;j,i /,rgos»od»ir-sK.*; os»:t. -v.Oj f naseda i/adstva. V/iuua ljudstva ./ &ej!*e i« t;e/avcdtu»s;;, ves pre-,. te ui i;.i *i.(r;škc:i» it ton» /Jru/eft s S«'^.( . /Jr.i/eff }v / rsjo K>j pp4; strti" pen.m tMs ,?; Ura^ ,ri -Jsnirt naspp.«mkom, ho; t> J i'¦?!,»; f >titlt, ;»rot; kfeftk.tLc;it. V trd- a t! .u ?:;t > uu- It jj proti ki.Tiku a-. l št '* p i razWt fetd l*w. Kaj v.-! 1 l,'\ .-/j :»rvL, ptcjs! ¦,c »cCli-kv' / lw#jc:> M, »'.:«« „u ,n si !ni- na/a; Jo lavrlC' take b-h <*» '' ' 'M,-„ j( ctiiu v J^a trkala i ras L * • & u . HMjitt** tudi rtiiie ?ja- ;,ridtu '15' ».;, t', '. it. »f. , *i ,sko nov prep: r ;J; UO* *{j '.M I, II^VJ bo.,t M« ?>IWI«- i », U >: ,H". r*-' '¦•... nec • i, b / u,v s f- iiak,t:,.'l hv/d t *t. , , !!'..K »t* •:a,i'i.»K.i v.vsu k a ; I % št -t itad n;e k 1»; -, t r /•/ * k naše!?* !f >''ti i«, napi C J, .iS" in. I k-'at- ,r, •. K.i: svy*j de' > us i'-* .« \. Cf. ,5u d -st- !KI- f ;:?'h' Ys: c k- >;l f..sa ' s'.u; .r*- scr.it ! ;a: :.< t "a jr/, >/ i>: p > *ar?vU t:r g,t .1, g*s! S1 •u .{?tjC !j«. s; P" *»?a>a dirja! bi vej s klerikalci čez drn in strn. s pmiočjo svojega časi^isjii zmagujejo klerikalci..... Zato pa je treba na strani naprednja-ki.v \sc večjega zanimanju /a naša listu '.ji vse večje, naroči)*: nego je bila doslei. Nadejatn.) se, da padejo naSc besede r.n rodovitna tla, da ostanejo nam /vesli d- sedanji naročniki, da pa stopi v vrsto k km k* obilo novih! \ to ime \stin naročnikom, /vestiui ki,»> \atcem ' našega lista in bodočim: \i.se'e H »^ične nra/iiike! O zamujeni priliki. • bce *v'tr-> S>at ; časih }\\'" \^P'edfF:ak:: e?k'J» '. Je- OBSTRUKCIJA, KI JI" POZRl.A MIIJJON!-: !^fV^I mitu. NeCkiat -mu /e moiali govoriti o.... /.'..»iuAiii piiliki. U.! k as, da se |>osta\i lemelj in /a-¦,*-i.»v i siidstva /a i/vedbo od vlade na-i v^dane gospovlaiske akcije v prilog i i ,i!ško»firad:sčanske. Šn iko je bili t/tiiišiiesia ui akc.ju, ki je stremila po tako pitnbiu g »sp odstotkov, to je 7!7 milijonov, ostalih 40 odstotkov bi prevzela dežela. Na Moravskem hoče vlada uravnati osem rek in prispevati 60 odstotkov, to ie 44'5 milijonov. Zn Dol. Avstrijo določa vlada iz državnih sredstev .Y)'H milijonov, za ftlczi-j:i 10 milijonov in za uravnavo rek v Cialieiji Še posebej 35 milijonov. Vsi stavbeni stroški se ;'tfej prora-Čunavajo na 4337 mUI}onov,v k tem bi vlada prispevala 310 milijonov, V slabo tolažilec drugim dežeJnm je vlada ob jednem predlagala, naj se /.viša melioracijski zaklad za 4 milijone za dobo 10 let, da bi od tdh 40 mUJojiov dobivale dežele svoje deleže. Kaj naj dobijo?! Vinar m stotisočak severnim deželam! čltotelji! Iz tega se da sklepati, da nI prav nobenega upa več za izvedbo one velike v korist naše dežele napovedane gospodarske akcije. Vlada Je sedaj angažirana na severu * gospodarska akciji' naše dežele Je padla v vodo, Vrgli so Jo obstrukelonlstl v deželnem zlmru gorli» keui letu 1908. Ko Je bl';» napovedana pomoč vlade zu pospeševanje blagostanja v naši deželi, so bile državne blagajne dobro založene In uikratni finančni minister Korytnwriki je "rekel v pns'anskl zbornici; Imamo! toda nad vse Je bila zaveznikom v Pa-jiM'4Jregorčičevi zvezi obstrukelja! »Vbc i nj vrag vzame, če naša ne velja,« In vrag zveze Pajer-Oregorčič Je vkcI..... gospodtirsko pomoč nafti deželi; milijone je odnesel, milijone stane nafto deželo zločinska obstrukelja PuJor-CirogorčICeve /veze v deželnem zhoru! in tak deželni zbor nuj sedaj zopet zboruje! Prosimo, naj naši čitntelji razmišljajo o tem v praznike in naj povedo klerikalcem, kako veliko napovedano, poftu-deno pomoč našemu bednemu kmetu je požrla Pajer-GregorČlčeva obstrukelja v letu 1908. Položaj slovenskih sodnih uslužbencev m naših sodnijah. Že dolgo vrsto let zasledujemo krivice, ki se godijo na naSfli sodnijah sJovenskim pisarniškim uradnikom. Trnjeva Je v resnici njih pot, in nobeno Čudo ni, ako zapuščajo najboljše in najsposobnejše Makstm Gorki. FOMA (iOHDJKJKV. Roman. fOiUe.) NI ::¦< . V. / . \:i zdaj po- r.tcit; se i ia. y v. i ." J!c "t- V :..C . .. ;c g.»vor:: igTi.it. :>.i\V: viiic C C*i> ;: l\rr.:t :*. '• i!-. * s4; r ;wh*J s cajirm l" C>L v :.,c^ v : ,f Nt;m ? i V P ' l\ ;.f,: č.> p "C J ^:-c. : :a^!i:I >c :ia.l njo. da b: «,dp:: rr.! p- •; » - C .'..•c1. j ; .-. r >.::: ;: p '.s!ušai pr; tem > tez\ av. sr s-c-:': iS av:f>. krat'-v > c.ru iV..t: ;C wtii. Na«.:ikriit .', » pail » :;eK i i tak > *>- si; j p » :n:/,l, da j-j zažveuket aia P' - da. ^,:ria s-. ;c / dr/ •::!. dv g".I glavo :;: se srj^a! s pres t ras t:: :.:o. .sh. ,ro br. zL«:r :::i::i p »gtdc.m oče- tovitn. Ig; a: ;-c iiedal s:;ia n lir;p; v o zašepe ta! : Jab. Iko ;. padle » d ni ... Pa poC i. kak; r bi s pušk i us::c!:! .. . a? Dal :.; ky.: jaka v caj . .. • :na k p r.J .lagal Foma. Tud tako ic d>i ^ro .. IV.:ua !^a!a sta .. . Jata ČiŽkCH je letela lad vrtom in napolnjevala zv ikzi -znlrn. veseli: n žv -rgolen jeni. In zopet je obje! zrelo krasoto vrta prazničen molk. Strah še vedno ni bil izginit iz Ignatovih oči. »Gospod Jezus Kristus!« je dejal polglasno te^ se po-križal. »Da-a ... sedaj je prišla, zadnja ara življenja ...« »Ne, ne, očka!« je proseče zasepetai Foma. »Zakaj ne? ... Čaj popjjeva, potem pa pošlji po popa In po kuma ...« linije, da tako: ... Zdd] U de vsak čas zvonilo k jutranjicam ... popa ni in ... taks* nujno tudi ni, morda še odlczc.« In Ignat je začel glasno srebati čaj iz skledice. Treba!o bi mi živeti še eno, še dve ieti ... Ti si :n!ad :n /eh> -e bojim za-te ... Živi častno in trdno ,,, :;e žel: tujega b'aga. a krepko brani svojo lastnino ...« Težk« je govori!; pomo'čal je ter si drgnil Drsi z roko. Ne zaupaj v ljudi ... ne upaj mnogo od njih. Mi vsi /:\::no. da bi jemali, a ne, da bi dajali. O gospod, usmili »e grt.snika! Nekje v dalj: je pade! giobrki glas v jutranjo tišino. lg:sat in "-in ^tn se trikrat prekrižala. Pi» prvem klicu /vs.na se ]v. razlega! drugi in tretji in skoro s> nupoinili /rik zvok: blagi vesti, ki so se dona- šali od vseb strani ' plavni, odmerjeni, glasno kličoči ... Zdui zvon: k iiitraujicam-. je rekel Ignat. prisluškujoč "esm: z.vmnv ... Ali poznaš zv«.tiove.po glasu?« Ne. je c.dgovar! !?oma. -Le poslušaj! ... Ta-!e ... slišiš? ... ki ima takšen I.a«. ta je od sv, Nikolaja, dar Petro Mitriča Vjagina ... a :.s s hripavim glasom zvoni pri Praskjevi Pjatnici ...« P.iiriči valovi zvouenja so pretresali vzduh, ki je bil ž n:im! nasičen tjr se tajali v jasnem sinju neba. Foma je glt-Jal zamišljeno v sčetov cbra/. in zapazil, da gine nemir iz njegovih oči in da se oživljajo ... A mahoma je očetovo lice temsio zarudelo, oči so se razširile in stopile iz jamic, usta so se mu začudeno odprla in iz njih je prišel čuden, sikajoČ glas: »F..i...ahhh...« •* Takoj na to je padla Ignatova glava na ramo in njegovo težko truplo je počasi zlezlo s stola kakor da ga vleče zemlja oblastno k sebi. Foma se nekaj hipov ni ganil in je molčal, zroč začudeno in prestrašeno v očeta, a potem se je vrgel k Ignatu, dvignil njegovo giavo od tal ter mu pogledal v lice. Bilo je temno, nepremično in širokoodprte oči na njem niso izražale ničesar: niti boli, niti strahu, niti radosti ... Foma je pogledal okrog sebe: kakor poprej, tudi sedaj ni bilo nikogar na vrtu, a glasni razgovor zvonov je še vse plaval po zraku ... Fomlne roke so vztre-petale, izpustil je iz njih očetovo glavo in ta je topo udarila ob zemljo ... Temna, lepka kri se je porodila v tenki struji iz odprtih ust po zasinelem obrazu ... Foma se je udaril z rokami ob prsi in, kleče pred truplom, je zakričal divje in glasno ... Ves se je tresel groze in brezumnih oči je iskal nekoga v ze\i\ x vrta ... Četrto poglavje. Očetova smrt je omotila Fomo in ga napolnila z nekim čudni, t č.:<;voin; v njegovo dušo se je vlila tišina, težka, nepremična tišina, ki je brez odmeva požirala glasove življenja. Okrog njega so mrgoleli razni znaini ljudje; prikazovali so se in izginjali, govorili so mu nekaj in on Jim je odgovarja! napačno, njihove besede niso izzivale v njem nikakšnih predstav in so brez sledu tonile v brezdanjl globini mrtvega molka, ki je polnil njegovo dušo. Ni ' plakat, niti tugoval in mislil ni o ničemur: mračen bi bled, napetih obrvi je pozorno poslušal to tišino, katera je bila pregnala iz njega vsa čustva, ©pustošila njegovo srce in izžemala njegove možgane, kakor" s stiskalnico. Njegovi zavesti je bilo dostopno le zgolj fizfško čustvo teže v vsem telesu in bolj, kot povsod drugod — v prsih; raz-ven tega se mu je še zdelo, da se mrači in, dasrravnO je bilo sobice visoko nn nebu, se mu je videlo vse naokrog temno in mrklo. Mktef sodnitemsi poiščejo drugod boliša . izpitom v žepa in sne prvo razpisano kan- vmes pnsla nesrečna vojska L 1866. Za ^ . celijsko mest0 uradniku, ki je dolgo, mor- njega so'bili le Cehi, Poljaki m Slovenci, da tudi že več let zaman čakal in upaL t proii njemn pa Nemci in Madžari; zato ni Strankam, ki imajo opraviti na sod-niji, posebno m, odvetnikoma je prav do-bfo 2naR0, kakšna velika razlika je med J slovenskimi in fcaKjaiiskhni uradniki. Slovenci so no veHki večini inteligentni, v vsakem oziru sposobne, za vsako delo porabne in zanesljive uradniške moči. I .Zato se jih seveda obremenuje z najtežjim in najbolj odgovornim delom; trpeti me- j rajo radi splošne nesposobnosti in mnogo- . krat naravnost občudovanja vredne lenobe in zanikernpsti marsikaterega itali-. janskega uradnika. Posebno je znana vsem, ki so imeli kdaj opraviti na sodniji, jezikovna ne-zmožnost italijanskih sodnih uslužben- da tudi že več let zaman čakal in upal, da bo konečno imenovan; »ccrtm%atisf* j se mora takoj namestiti, fcifeirftitro je j napravil predpisani izpit in naj si bi bilo | pred njim še toliko sodnih uradnlcov z iz- ' I pitom. j i Da tak človek ni za nobeno rabo na ' sodnijah, ni treba še posebej poudarjati. ! Seveda imajo prednost vsi certifikatisti, tudi oni, ki ne znajo deželnih jezikov. Tak človek dobi n." pr. službo pri sodniji na deželi, ker pa je tam vsled neznanja deželnega jezika neporaben, premesti se ga v mesto k okrdmi, deželni ali sploh višji k ne- ; sodniji, kjer se pač da tudi take ljudi na ' kak način porabiti. proti njemu pa mogel izvršili svojega programa. Na njegovo mesto je prišel Beust, ki je Madžarom vse dovolil in rudi Nemcem bil po f godu. | Cehi, opirajoč so na svoje državljansko pravo, so se držali oktobrske diplome iz L lb60., niso priznavali Smerlmgo-ve februarske ustave in niso poslali svojih poslancev v državni zbor, ki bi po 1 Smeriinga moral biti širji za vse cesarstvo in ožji za avstrijsko polovico. Ker tudi Madžari in Hrvatje se niso hteli udeležiti posvetovanja v širjem zboru, bil je * ta zmerom nepopoln. Ko bi Cehi in Hr- f valje bV.l vstopili, bi ne bilo prišlo tako lahko do» dualizma. cev leta in leta službuje marsikateri med | Certiiikatistu pomaga torej njegova Stovenci-dan na dan ima opraviti s slo- i nesposobnost do boljše, prijetnejše sluz- f Pasivna politika pa cehom m obrodila venskimi strankami in s slovenskimi vlo- be, seveda na škodo naših ljudi! pričakovanega sadu; hoditi so morali ieta ___i wi,«, „ n- «« rJfrflini m okrožni I Sinvensfci stariši oošiliaio z največjimi m teta po trnjevi pote opozicije m pri tem gami, kakor n. pr. na okrajni m okrožni ! sodniji v Gorici, ki imate največ dela le s Slovenci, ker tvorijo le-ti ogromno ve- j čino vsega prebivalstva, ki spada pod to okrožje, toda ti ljudje si niso mogli ali pa si niso hoteli prisvojiti našega jezika niti v toliki meri, da bi mogli le en stavek slovnično pravilno brez pogreška izgo- f voriti. i Ko bi imeli slovenski uradniki le polovico nesposobnosti italijanskih uradni- I kov, pognalo bi se jih bik) že davno iz svetim prostorov, kjer se deli pravica. Vkijub vsem svojim prednostim pred italijanskim kolego lahko čaka Slovenec leta in leta zaman, predno mu je sreča tako mila. da more, oziroma da ga puste avanzirati. To nesrečo za naše domače ljudi povečujejo tudi še takozvani »certifikatisti« t j. odsluženi podčastniki in orožniki, katerim Je zagotovijo« v vsakem oziru prednost pred vsakim drugim uradnikom, in naj si bo ta še tako sposoben in naj si še tako dolgo potrpežljivo čaka, da bi prišel naprej. Podčastnik aH orožnik, ki Je bil U let v vojaški oziroma orožniški službi, nima niti najmanjšega po}n«a o delu na sodniji. . Na njegov^ ieljo mu da komando šestmesečni dopust in ga pošlje — z dotedanjo plačo seveda — na sodni jo v prakso. V teb 6 mesecih »prakticira« od oddelka do oddelka v strah in grozo vseh onih, ki imajo ž njim opraviti, in kdor pozna raznovrstno.delo v vseh različnih oddelkih pri sodniji, bode priznal, da se v tem času komaj za silo povoha, v čem prav za prav obstoja sodnijsko delo, nikakor pa ne toliko nauči, da bi se moglo . v zadostni meri opravljati samostojno predpisano delo. Po končani šestmesečni praksi gre »certifikatist« k Izpitu. In Čudo, česar mnogokrat naš človek, ki že leta in leta na sodniji praktidra,.ne napravi, to se iposreči vedno »certiiikatistu«. Vrne se z Slovenski starimi pošiljajo z največjimi žrtvami svoje otroke v šole, da bi jih dali v državno službo, kjer naj bi si priborili kak boljši košček kruha. Pride pa Italijan, ki je vse prej kot dober državni uradnik, pa še celo •certifikatist«, navadno še celo »»•domačin, ki ni dovršil morda niti Ijud-yMc šole, in Slovenec lahko še dolgo čaka, da pride naprej. Tem iazmeram je treba napraviti \ sskakor v najkrajšem času konec, ker ne bo sicer kmalu dobiti »a sodnijah nobenega dobrega slovenskega uradnika več. Vsak se bo namreč dobro premislil, predno vstopi v sodno službo. Oan na dan vidimo, da zapuščaj sod-nijo vse boljše, mlajše slovenske uradniš-ke moči ter si poiščejo boliša mesta n. pr. v odvetniških pisarnah, kjer se Jih / veseljem sprejema kakor pisarnovodje. C. kr. predsedstvo tukajšnje okrožne sodnlje samo najbolje ve, da izgublja vse boljše, mlade slovenske uradnike, zato pa je nujno potrebno, da se položaj slovenskih sodnih uradnikov zholjša. rudi je dolžnost naših poslancev, da ukrenejo v trni oziru potrebne korake, ker je pač v interesu vseh Slovencev in justiee same, da imamo na sodnijah dobre in v vsakem oziru sposobne uradnike. Razmere na naših sodnijah se morajo tako spremeniti, da se bo upoštevala sposobnost in znanje jezikov; potem bodo tudi boljše moči vstopale v sodno službo. in ne bomo imeli več povoda pritoževati se in zahtevati, da se spoštuje pravica tam, kjer bi morala biti v prvi vrsti doma. m teta po trnjevi poti opozicije m pri trpeli ogromne matcrielne škode- časnikarstva pa je stokalo pod krutim preganjanjem državnih pravilnikov in sodnikov, ki so obsijali urednike na mnogoletno leča in mnugoeisočne denarne globe. In kaj so dosegli Cehi s svojo pasiviteto, ki so j.> uganjali -skoti blizu dvajset let? Prav nič! Končno so L 1HT9. pod Taaffcjem vstopili v tisti državni zbor, ki so ga ves čas. proglašati za nt posta vitega. Vstopili so sicer s protestom, pa to bi bil: tudi I. isfil. lahko storili in s cen prihranit: sebi vse velikanske žrtve, vplivali pa bi bt!i mi datjnji razvoj notranje politike sn na vs> postavodajo. Cehi mi vrt narod, a nesrečni poJi-tikarji. kc preveč računajo s preteklostjo, sedanje dejanske okoliščine pa premalo u prištevajo. In Cehi so tudi nam Sff»venc.:n bih v/ar in sicer po- pravici, kar se tiče njihove vztrajnosti v narodni borb: in gospodarskem napredku, v p:»!itifci pa smo se jim prcvtiC: vdali ter s tem njiru nič tv: koristili, sebi pa škodovali. Celit, oziroma Jed„'rafistič»a strank,« je po volitvah M»7. I. imela več:«o v či*š-škem in moravsktm deželnem /t»t»ru. Na mesto da bi, 'kakor nemške dežele in ga-liški deželni zbor, voli« svoje poslance za uržavni zbor, sklepali so obširne adrese na cesarja, v kateri niso priznavali pravice državnega zbora sklepati po večini glasov. In kaj je storil Beust? Oba zbora sta bila razpuščena in pri novih volitvah je vlada tako pritiskala na veliko posestvo, da so v njem večino dobili ustavoverci in s tem so Cehi bili potisnjeni v manjšino v češkem deželnem zboru m v moravskem se še zdaj v manjšini. (Sedaj so zopet v večini. Ur.) To ie »bil torej naj-lujši taktični pagrešek, katerega so pai zelo zak-ivili tudi fevdalci z grofi Tlsun, Clam itd. na čelu. (Dalje v prilogi) RAZPIS NAGRAD. »Goriška Tiskarna* A, Gabrlček v (iorfci daruje vsem onim, k; pridobe 2 nova naročnika na »Primorca«, ki plačata za celo leto naročnino VNAPREJ in nam poHIei® denar no poštni nakaznici, tri izmed spodaj navednih knjig Slovanske« knjižnice "m sicer: Simon Oregorčtčeve pesmi, Na bojišču, V Petrograd, Strahomir, Mladost. Božična noč. Jastreb centri Hrdlička, Pripovcsti o Petru Velikem, Legicmarji, Kirdžali, a!; pu I :rajno pero (Pulttcčer) v vrednosti .'-¦ kron. Rodoljubi, zaupni!*!! Sedaj /a pra/-nike je jako ugodna prilika, da ra/vijet. podrobno agitacijo med svojimi prijatc!i in /nanci iti ra/širite naš list po vsej de želi in s tem tudi veliko mirvmo lepiJ; kr;jig iz nase zalege. I'prava Primorca . Dr. Josip Vošnjak. (Dalje.) Beust, Cehi in Slovenci. »Belcredi je, še preden so se začeli deželni zbori. 10. februarja odstopit. Imel je dobro voljo in morda bi se mu bilo posrečilo cesarstvu ohraniti celoto, da nL Majakin je odrejeval vse potrebno za pokop. Hitro in bodro je begal po izbah, trdo stopale s petami svojfh čevljev, oblastno ie kričal nad služabniki in tipal krščencu porami ter ga tolažil: »A ti, fant, zakaj si tako okamene!? Jokaj in lažje ti postane ... Oče je bil star ... trhlega telesa ... Vsem nam je zagotovljena smrt; nihče se ji ne izogne ... Niti torej treba, držati se pred časom kakor mrlič ... Z žalostjo ga ne vzbudiš zopet k življenju in on *ne potrebuje tvoje tuge, zakaj pisano je: »kedar je duša iztrgana iz telesa od strašnih angeljev, pozabi vse sorodnike in znance....... to se pravi, da ti zdaj zanj ničesar več ne pomeniš, najsi že plakaš, ali se smejiš ... A živi naj mislijo o življenju ... Raje jokaj, to je človeško in jako olajšuje srce ...« • Toda tudi te besede se niso dotaknile ničesar niti v Fomini glavi, niti v njegovem srcu. rfa dan pogreba se ie zavedel vsled vztrajnosti Majakma, ki si je bil ves čas marljivo in na svoj posebni način prizadeval, vzbuditi njegovo potrto dušo. Dan pogreba je bil meglen in mračen. V gostem oblaku prahu se je vlekla ,za krsto Ignata Gordjejeva ogromma množica ljudi, kakor črn trak; v njem se je svetlikalo zlato duhovniške obleke in zamolkli šum njihovega - počasnega koraka se je zlival s slovesnim petjem zbora arhijerojskih pevcev. Od zadaj in od od strani so su- - vali fomo; hodil je, ne.da bi videl kaj drugega, nego sivolaso očetovo glavo in otožno petje je turobno odmevalo v njegovih prsih. Majakin, korakaie poleg njega, mu je šepetal vsiljivo in neprenehoma v uho: »Glej, fcoliko ljudstva se gnete... Na tisoče! Sam guverner je prišel spremit tvojega očeta... župan,... skoro ves občinski odbor... in za teboi — ozri se malo! ... gre Sofja Pavlovna ... Mesto je častilo Ignata...« Izprva Foma ni poslušal kumovega šepetanja; a ko je ta omenil Medinsk:). se je nehote obrnil in zagledal guvernerja. Mala kapljica nečesa prijetnega mu je kanila v dušo ob pogledu na tega uglednega moža, ki fe nosit živobojen trak čez ramo in redove na prsih ter korakal za krsto z žalostjo na strogem obrazu. »Blažen pot, ki ga ti. o duša, danes nastopaš...*. je tiho napeval Jakov Tarasovič, mrdaje z nosom in zopet zašepetal krščencu v uho: »Petmosemdeset tisoč rubljev, to ie že vsota, ki daje pravico do takšnega-le pogreba... Ali si slišal, da je Sonjka določila, da se petnajstega položi temeljni kamen ... To pride ravno na dan zadušnice...« Zopet se je obrnil Foma nazaj in njegove oči so se srečale z očmi Medhiske. Ob njenem laskavem pogleda je vzdilmil globoko in hipoma mu je postalo lažje, kakor da mu je padel v dušo vrač solnčni žarek in raztajal nekaj v nji. Obenem se je domislil, da je nespodobna, ozirati se semtertja. Prebujena duša Fome je željno pila slovesno, turobno poezijo zadušnice in ko je zadonel ganljivi klic: Pridite, dajmo mu poslednji poljub!« se je izvilo iz Fo-minih prsi tako glasno, tuleče Hitenje, da se je množica v cerkvi zganila od tega bolestnega krika. Pri tem kriku se je opotekeL Kum ga je tatej prijel za rame in ga porinil h krsti, napevaje precej glasno in z nekako gorečnostjo: »Po4ju-uibite ga, ki je bil le kratico pri nas... poljubi g?, Foma, poljubi... Zakaj izroča se gro-obu, s ka-amnom se pokrije temo se bo-de prese-elil . pokopan bode z mrtvimi...« Foma se je dotaknil očetovega čela z ustnicami ter z!!?on,a ODSta5» stisnil ga k sebi z nežnosžjo sinega grozo odskočil od krste. t vzkltoiB z strahom: »Pazi! Skoro bi me bil podrl,* mu je rekel Maiakn . i (Dalje prih.) polglasno U: te priproste. mirne besede so date Form več opere, nego kumovc roke. ¦¦-Vi k: gledate na-n:c. nemega in mrtvega, objokujte me, bratje in prijatelj:...'- ie prosil Ignat skoz: usta cerkve. A n.-j&jv sin že n: plakat več: očetov obraz je vzbudil v rt;em grozo m ta groza je nekoliko iz-treznila njegov,i dust\ opojeno od otožne muzike cer-kvinega p'ača nad njenim grešnim sinom. Obstopili s« ga znanci ter ga tiražtl: prepričevalno in prijazno; po-sluial l:h je in razume-, ua se smili njim vsim in da jim je nastal drag. A kum mu je šepetat na uho: Olej. kako se :r dohrikaj-.t... mačke vohajo salo.... Te besede s;> bile Fomt neprijetne, a koristile so mu. ker so ga silile, odzvati se jim na ta ali oni način. Na pokopališču, ko so pel: večni spomin.-:, je topei vroče in glasno zarhteS. Kum ga je takoj prijel pod ram«» tn ga odvede! proč od gomile, govoreč mu jezno: 'Kako si tr. brat. mulodušen! AH meni ni žal za njim? Saj sem pozna! zfcgovo pravo vrednost, a ti si m j bil le sin. fe. glej. jaz se ne jočem... Več nego trideset let sva preživela skupaj kot eno srce in ena duša... Koliko sva v tem časa govorila, koliko mislila... Kolik j :gorja sva skupaj izpila.. Mlad si. kaj ti je treba tu-govati? Vse življenje je pjed teboj in bogat bodeš vsakovrstnega prijateljstva. A faz sem star in... danes sem pokopal edinega prijatelja... Zdaj sem, kakor berač... ne bom si več mogel pridobili tovariša za. svojo dušo! - Oias starca je čudno zadrhtel m zaškripal. Njegov obraz se je raztegnil, ustnice so se namrdnile v veliko grimaso, gube na obrazu so se zježile in po niti so tekle goste, drobne solze iz malih oči. Bil je videti tako pre-senljivo beden in prav nič podoben samemu sebi, da ie ter rmofla Msoce" sum 2 ane 26. mmm mi Kranjski deželni zbor, za katerega so Slovenci tako sijajno zmagali, da so si pri-dcblli vse mandate na kmetih in v mestih, je po zgledu Čehov tudi za potrebno spoznal skovati adreso do cesarja. Skii-caval se je na oktobrski diplom iii iz-skei, da bo poslance v državni zbor volil le z nekimi pridržki. Tacaš srno vsi odobravali to postopanje, čeprav je bilo čino ni daleč, dasi se o tem v javnosti nič ne čuje in je pruvaška stranka doslej opo-zicionajiia. A saj poznamo tako papirnato opozicijo drxavnopravnili klerikalcev in kon.su vativcev i nrvaški pravaš, slovenski klerikalec, staročeh, mladočeh, Vse-poljak, črnostenjec, to so le razne »spe-cies« enoistega .»genus«. Res, da je med črnostenjcem in mladočehom razlika, ka- za ns^$rG*^e&e2MsLta^0^^^ A oba sta po za kake zgodovinske pravice." fcer*po njih suuri svojega uveljavljanja in v razmerju nikoli ne moremo doseči slovenske admi- k naprednim smerem svojega naroda re- nistrativne skupine. t akcionarna, — o naših klerikalci!! in hr- Ta ariresa pa je tudi za nas Slovence imela bude nasledke, -Jteust le razpustit« kranjski deželni zbor in pri novih volitvah je vlada prvikrat v boj zoper narodne kandidate gnala vse uradnike in radia je Ljubljana,- (Pride še.) Zasleduj'-i dehvanle 'r* v.k^nc-u dr. VoSnjafca sum :r:? »tSn;!; /e vei :-Jsiav- kov i/. i\ii!%.)x[\i S:'.j:n:n;;v . ;:.Utavk.> ¦. ki v.? bav:j't s p«/it in > /^ :J' »vitt > jakra:- rte ds;H: v \v-ilri-!. Zurn.tiiva ft- ta dihalu zanimive KsjJ.* dr. V >:»iak; rt :!;;*{. Ttul: današnji < Jst^vek je :/ \oir; ik »vrh Spti- ~:i:l,;v , Si'ka rt J >!ie [K K- ;; ircbna č:tate!jem, da *e more prav pr«,v»j.ui do- "trda) phiano p:>!:ttč?;^ ;.»./r->v n.\« d:-. Vos- njaka in drugo, ki bo s5eJ:S'i % •M'.tfi;>!j?:i sestavkih. Moll-iv Seidlitz-prašek t t u r,t t#Eo4lr» trpeto ;kf rtk«*lji«» »redvtv« tt«ro i*>» j>rnliBifht:*ml ta Krenete«*!. Cena orig. ikatlje K2 /A3U1 ¦lilije Fraie. 2|anji ti til u rlliijt llltta. E«!«ttl« •I«i««i> e« it »fcrtt#<4W« »ta r**rf»*»> M*.J»t*# |»vt! tf|ftltyi ta irtfci»;§«;• mk» vrti* OrtK*«l«k.eiite*ft a- Srn fr>«l*j pv mfc f»k*.r»wh i» »utrodmnonh, Ottt »• }*k»r»a *% i. »U, c, ti ir. tfttril uJtitlk, MuJ. TichUfckti 9. Z*l«*» t Ooitci t l*ft*r«i. i. OirottMU. vaških pravaših pa ni, da bi govoril. Tako sestavljena večina bi bana, ki ima že sedaj morda mnogo močnejše stališče, nego domnevajo optimisti, tako utrdila, da bi doba Tomašičevega banovstva Hedervarvjevo kar zasenčila z nasiljem, preganjanjem, koritarstvom, demoraliza-cijo. korupcijo in / neizmerno škodo na-n.Ja na korist Madjarom, Nemcem in Ži-d..:n, ki že se Vij ¦- zlasti v gospodarstvu, jMdobno izsesavajo Hrvate in Srbe, kakur se to godi v Galiciji. A z druge .\:ran: ne smemo po/ubiti, da bi tudi ko-;i! jija, ki je sedaj oslabela ne le vsled vla-d.rcia nasilja in splošno nt/je kulture ua-r*J<:w mase, ampak zelo mnogo tudi zaradi gujiUhc v lastnih vrstah, pridobila s Um iiiii.igo: Dobila bi kot strogo »pozi-ci .u.dua strank:* priliko i/čistiti se, obe-iic:ii r:\ ukr.remuiti se v združenem srbo-i hrvatskem narodu in ob svojem času stre-¦ t; r.:.d]arsk;;-/.idt)vsko-pravaško koalicijo. Taka /tnaga bi bila trajna in bi imela čisto drjg oauen, kakor ona 'kratkotrajna zmaga prej tremi ali petimi leti. Napredne sftank.' Imajo u poslanstvo; biti slabe, i:abf.s: s; m.jči, in potem ?:e le res ua-prcd".o in m^.Jeruo vladati. Organizacijsko d«--1 > in napredna smer pa se i/popolni cd- If V Gorici, dnv 22. 12. 1911 i:e t> ognju dejanske in stvar in kulturne opozicije. 2e~ .» z»f«.-di n.i Hrvaškem, /a nas K. na v Podgori dne 24., decembra 1911 v Bregantovi dvorani, na kar opozarjamo mladinoljube. Podgora stoji na narodno ek&pomranem kram, -kjer dobivajo Lahi vedno večje moč. Zatorej je naša dolžnost, da pomagamo kolikor se pomagati da, da ohranimo našo mladino pred potujče-vanjem. Iz Solkana. — (Potreba prostornega pokopališča.) -Že-več Časa se čuti pri nas v Solkanu potreba prostornega pokopališča. Sedanje je premajhno. Kaj bi bilo v slučajih kakih nalezljivih ibolezni, če bi ljudje pogostoma umirali. Saj bi jih niti sproti zakopavati ne mogli! — Zatorej se pri nas razpravlja že*več časa vprašanje pokopališčih Dvoje mnenj je. Eni mislijo, da bi bilo potreba opustiti sedanje pokopališče popolnoma ter napraviti novo, in sicer mislijo, da bi bil pravi prostor na »Žabjem kraju«. Vsi drugi pašo tega mnenja, da naj ostane pokopališče, kjer je, sum:> razširi naj se. Okrajni zdravnik je sicer prvotno nekaj ugovarjal temu, da naj bi ostalo pokopališče na starem mestu, ali komisija iz Trstu je izjavila, da ostane pokopališče lahko tam, kjer je bilo doseaaj, samo razširi nai se po potrebi. Reči moremo, da je ljudstvo po večini zadovoljno s tem, da ostane pokopališče na starem prostoru du pa se razširi, kajti z novim bi bilo preveč troškov, morda do UHUKM K. Omajamo .tudi, da je Se dobilo naše županstvo dekret z namestništva, v katerem je rečeno, da lahko ostane pokopališče na starem prostoru 'ter naj se i istega razširi. Nasprotnih je pravzaprav dandanes samo par mož, vsi •drugi so za to. kakor smo rekli, da naj se razširi pokopališče s starega prostora, Tako bo najbolj prav, v mokro zemljo na žabjem kraju nočemo polagati mrličev, ker bi tam plavali kakor na slovečem pokopališču v Gorici županstvo nai se torej pobriga, du se reši ta reč tako. kakor ljudstvo Mi, Ban 'l;»ftiasič in rnagvaronska njegova klika si je stekla r.ove slav t. Masa-tyk. Seti»n-\Vats»i:t iti dru^i paMiciMi svetovnega imena vi ^;»pe: vrJdi reč:, Kakršnih m kmalu \ideti, .:i k: b:|ejo v uhru/ vsakemu j»:; mt •» HU\h;s^.st; vohrev. n s\\»!wJ; p>\pr',c,?:i;.u :lA. Hrvaška v, Ic :.»r-ma[n/ Jožefa :-..r-.-.rc *»v. Mci*»ri.i; v»«: de-janss.: jt ;j?,i up;'.\;.;;H beti.;:**«*'.!; ;uaa:.' . -it* vLsi,kor(»d;:e premike ¦" iiruJnišk-j Kiskt, ki se rekn:::ra ./ ::^i^^.<, rc^ega-t«:,v in korist.)«T>vcev. Avs:r,>:»^cr>ka uk?-rsaritija >^ sme čestitat! na :«k: sestavin;, kakor s» t: rtuuvarvki patri^tie. \e'c:/da;-ski proces / raznim; Accar::;:, Naslič; ::i Tarab.icchijž. vo::*ve. kaker inc !. I*>l*'» :a prej na i)^er>kenr. tprimerjai: N. Jorga. Les dernieres ekc::ons en rlungrie. 191»J .* tn kakršne so b'Je koncem preteklega in začetkom tega i&lv.-i na HrvašKem. • to ni več evropski untcum, to je evropska škandal. Skrblieno b^>, da poizve o tem vsa evropska javnost. Najlepše prt tem je. da se nad Toma-sič-Cha v rakovo ktiko srde Khun-Hc-dervary, Kossutn. Justh e coaipagnia bel-!a; lepo je tudi. da se zgraža -Slovenec--nad onimu kt so mu bili i. 1*50^. .in kasneje tako simpatični. Kes je sicer pozjn, pa zato neodkritosrčen. Nihče ne ve. kaj bo sedaj. Koalicija nima več večine, niti relativne ne; relativno najmočnejša "stranka ie p ra vaška, po naše bi se to reklo: državnoprav- * no-Konservativno-kienkafna: za njo pr:;.'e koalicija srbskih tn hrvatskih naprednih strank: o«tale stranke so reši!e le drobce i (srbski radikaki. osješki centrum), seljač- ! ka stranka je ohranila svoje posestno sta- . nje. Na splošno se more reči, da so poka- j zale hrvaške volitve dosleden pokret v • desno, v reakcijo; viadinovci so pridobili mandate, pravaši enako; do zveze obeh reakcionarnih strank v vladno ve- DOPISI. Iz goriške okolice. Solkan 17. XII. 1911. V soboto zve-Cer s:n.» imeli predavanju Slovenske Ci-tai.uce. Predaval je dr. Dereaiii o nalezlji-\1!j h de/nilt. Predavanje ni bilo tako obi-Siuin--, kakor bi bilo pričakovati radi važ-n.iNti predmeta. Število 8t) poslušalcev je /.,i \i\s kakor je Solkan vsaj ne ravno Častno. Pa na tem ne more posameznik nič i/ptemeniti. l>okler se v ljudstvu ne v />•.!Ji /e!ja in veselje do takih stvari, je \s.ik * sredstvo ueprikladno, kajti le ono predavanje ::na pravi uspeh, h kateremu pr:Je;-) poslušalci sami iz živega zani-trmja. Ub k*.ncn predavanja je predavate'* opozarjal navzoče, naj se zavzamejo /,i zdravstven zakon, po katerem bi se r.v i:-1 tnani prcatižnim in revnim nudila ct::a a!i brezplačna zdravniška postrežba. Taji je obljubil, da pride k nam še večkrat predavat. Naj pride,-mi se ga iz srca %L-c!::no. Iz Podgore. — Božično veselico z r patini vsporedom priredi šolska mladi- predpoldne enega uda in dva namestnika s štiriletno opravilno dobo. B. Cenilni okrai: Pol. okraj »Gorlca-dežela«. Nadomestne volitve v cenflno komisijo za osebno dohodnino v tem ce-nilnem okraju se bodo vršile v uradnih prostorih davčnega oddelka podpisanega c. kr. okrajnega glavarstva (Via Cappuc-cini št. 16, l. nadstropje, soba št. 8). a) Vohlei prvega voHhiega telesa, volijo dne 3. januvarja 1912 od 10—12. ure predpoldne dva uda in enega namestnika in sicer enega uda in enega namestnika s štiriletno ter enega uda z dveletno opravilno dobo. b) volitei drugega volilnega telesa volijo dne 4; ianuvarja 1912 od 10—12. ure predpoldne enega namestnika. c) volilci tretjega volilnega telesa volijo dne S. januvarja 1912 od 9—12, ure predpoldne dva uda in enega namestnika. Opombe; Barva glasovnic le za 1, volilno telo bela, za II, volilno telo rumena in za HI. volilno telo rožnata. Olede načina aktivne in pasivne volilne pravice kakor tudi glede načinu izvrševanja te pravice, *-e opozarjajo volilci im dotične določbe omenjene postave od 25. oktobru 1896 (drž. z. Št. 220) in dotlčnega volilnega predpisa (iPriloga »0« izvrSevahicga predpisa I. od 28. juu. 1897 dr*, /.. št. .35). Posebno se opozarja na sledeče: Volitve se vršijo Izključno z uradnimi glasovnica* ml, katere morajo biti podpisane ali od volilcev ali od onih, ki smejo v smislu določil volitvenega predpisa iste zastopati, V zadnjem slučaju se mora natanko označiti osebo, ki je v to pooblaščena, Glasovnico mora oddati vollloc ali njegov pooblaščenec osebno volilnemu komisarju skupno z volitveiilm poverilom, aH pa poslati po pošti na nJega naslovljeno, Volilni komisar ne sprejme nefrankovanih nll nedostatno frankovauih poftlljatov t volilnimi listki ter Jih bo smatral v smislu 8 M volilnega predpisa nevloženlm, Od c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici, komisije za utbM Milu v porinem pilita okraju. Nadomestne volitve v cenllne komisije za osebno dohodnino v goriškem političnem okraju namesto udov in namestnikov, kateri izstopijo v smislu § 189 postave od 25. oktobra 1896 (dr2. sak. št. 220) koncem leta 1911 se bodo vršile ta-ko-le: A. Cenilni okraj: »Gorlca-tnesto«. — Nadomestne volitve v cenilno komisijo tega eenilnega okraja se bodo vršile v občinski dvorani Corso Giuseppe Verdi št. 29. a) Volilci prvega volilnega telesa volijo 8. Janiivarla 1912 od 10-12 ure predpoldne enega uda s štiriletno opravim.; dobo; b) volilei drugega volilnega telesa ! volijo 9. januvarja 1912 od 10 12 .ure ¦ predpoldne enega uda in enega namcst- ! nika s štiriletno opravilno dobo. j c) volilci tretjega volilnega telesa vo- j Mjo dne 10. januvarja 1912 od 9—12 ure t Družba sv. Cirila in Metoda. Zu Clrll-Mctodov obrambenl sklad so se nadalje priglasili: 950. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v ŠmarJI pri Je'5ah v spomin i dr. J os. Vošnjaka (nabrala in poslala 100 K), 951. posojilnica v Ormožu (poslala 200 K); 952. ženska podružnica v Ribnici (plačala 200 K). Samo za Božič ved tiso«4 komadov volnenega in pralnega blaga prodaja na pol rastonj tvrdka: Hedžet & Koriti Via Scuole 5 GORICA Gorso G. Verdi 3 Stoik* U wi« loiror«! f»tr!t»H« Ml t Tužnim in potrtim srcem nasnaojamo vsem sorodnikom, pr^ateljem in znancem tužno vesl da je uafi nepozabni soprog, oče, stari oče In tast, gosp. FRHH HmELflH, župan, veleposestnik, veletržee itd. v Lokavcu sinoči ob 8. uri zvečer, po kratki in mučni bolezni, v 76. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 24. t. m, ob 4. uri pop. na domače pokopa-, lišče v rodbinsko rakev. Prosi se za tiho sožalje. Rodbina Hmelak, V LOKAVCU, dne 22. decembra 19U. Aiit. Lokar, Vekoslav Loka*-, Rodbina Knavs, Rodbina Pertot. 91 809894 21 Gospod inženir Mihael Vosnjafc je vplačal v spomin umrlega svojega brata g. dr. Jos. Vošnjaka 10 kamnov v znesku 2000 K 2a obrambe«! sklad družbe sv. Cirila in Metoda v LjičtfjanL Vsakoletne obresti se smejo porabui samo za šolstvo v Gorici in cela svota pride po razdelitvi v korist C. M.-šole v Gorici. Iskrena hvala za bogato in lepo božično darilo šolski družbi! ' Za narodno šolo na Ranči so darovale gospice kamlidatinje SV., IH. in I. tečaja kot narodni davek za mesece oktober, november in dec. 1911. — K 14*01 (I. tečaj K !'28, IH. tečaj K 5'66, IV. tečaj K 710.) V nabiralniku pri jelenu se je nabralo K 2'60. Za Narodno šolo na Blanči so poslali po položnicah sledeči gosp.: Mihael Vo-šnak, inženir, Gorica K 10. gospa Mar. Kronegger K I, Bednafik Ivan K 1, nabralo v veseli družbi pri *Petelinčku« K 1*40. 0. Gleščlč je dodal 60 vin., skupaj 2 K, Kofol Marija iz Čcpovana K 10, tod-bina Bizjak iz Dornberga K 5. -- Hvala vsem! Seja 19. t. m. V tej seji so rešetali prora uti za leto 1912. Poročevalec je bil dr. Pinavčig. Priznali je moral, da so mestne finance slabe. Vzroke zvrača tudi na vojaško oblast, kakor smo to Culi že večkrat. Brez posebne debate so sprejeli proračun, v katerem le še vedno med drugimi nepotrebnimi točkami tudi postavka 10,000 K za laško privatno realno ^mina-zije, Saj so vendar tu paralelke. Proračun za 1912. izkazuje. Izdatkov K 1,379.916. Rednega po-krHJa K 554.563; manjka torej K 825.353. K tem treba prišteti še K 6.600 izrednih izdatkov, manjka torej skupno K «31.953. 1. na direktne realne davke IVh ; 2. na direktne osebne davke 827«, izvzem-ši osebno dohodnino; 3. na davek na vino in mošt 180% ter Mc/o na meso; 4. davščina od piva za vsak hI 3 K 40 v; davščina 40 v za vsak liter prodane žgane pijače; pristojbina za zdravstveni pregled živali od 1 v do K 1*20. Te doklade imajo dati dohodkov 800.000 K. Tako bi ostalo od K 831.953 nepokritih K 31.953; to pa se pokrije iz ostanka leta 1910. s svoto K 30.403, tako da ostane nepokritega le K 1550. Proračun je predložen deželnemu odboru, da ga predloži v sankcijo. Deželni odbor bi Storil prav, da bi malce pregledal ta proračun — ali tam sedi Vu dr. Pinavčig, ki je bil poročevalec v mestnem svetu! Tako so »kriti« blaže*. računi na vse strani. Seja sinoči. Župan je naznanil, da je pokojni g. Oskar Bokslaff zapustil mestu 20.000 K. V kak-namen, se izve po smrti gospe Bok-slaf. ZA SLOVENSKO ŠOLO NA GRClNI. Vložena je bila prošnja za slovensko šole na Grčini v Gorici. Poročal je o tej prošnji dr. Venier. Pravi, da z vlogo hočejo imeti neki prebivalci na Grčini slovensko šolo. Pravi, da je na vlogi nekaj ponarejenih il) podpisov, na to se sMicuje na § 19. splošnega šolskega zakona, ki določa dolžnost občine za zidanje Šol: 1. če se v okolišu ene ure hoje nahaja skozi 5 let 40 za šolo godnih otrok; 2. če je najbližja šola od*| njihovega bivališča oddaljena nad 4 km. Stavbeni odsek magistrata pa je dognal, da samo en deček in ena deklica sta nad 4 km, natančno 4100 m oddaljena od slovenske šole Podtumom. Za vse druge je oddaljenost mnogo manjša, nego jo predpisuje zakon. Skliceval se je tudi na znano razsodbo glede šole Podturnom iz leta 1898. V imenu šolskega odseka predlaga, naj se prošnja za slovenska šolo na Gr-čini odbije. Odbita je soglasno. — Nov »kulturni« Čin so storiU prosvitljeni mestni očetje v mestnem svetu goriškem o Božiču leta Titi! Domače vesti. NAZNANILO NAŠIM ODJEMALCEM. — Razmere nas sfliio, da moramo zahtevati večjo točnost v plačevanju. Kjerkoli odpremo knjige, povsod so zapisani po manjših vsotah težki tisočaki, ki nam jih dolgujejo naši gg. odjemalci. ffo-di tiskarna, zalega tiskovin, založba knjig, »Soča«, »Primorec«, »Veda«, obe trgovini, povsod mrgoli dolžnikov, — in vsi skupaj nam dolgujejo toliko, da bi se naša podjetja vse drugače gibala, ako bi odjemalci v redu plačevali!! Vsakdo misli: »c kaj ta svotfca, že počakajo! Saj ne »tečem: 4e plačam o priliki!« Ali nikdo menda ne pomisli, da ni sam, ki tako modruje, nt tako raste število v stotine in tisoče: in med njhnj je le majhen odstotek takih, mi m zares s težavo odrinili dolino vsoto! — Ogromna večina bi lahko v najkfflfrmt redu plačevala! Kaka dobrota bi to bila za naša podjetja! zato apetajemo danes v tej obliki na vse naše gg. odjemalce, naj bi vsakdo, kdor kaj dolguje, v najkrajšem času pmcai svoj dolg, :;vi*i le svojo dolžnost, a nam tako jako olajša položaj! Pošlljatve na upanje Posebno — DRUŠTVOM! Tu novi Cesto noče prlpoznati starejših dolgov, do plačila ni mogoče priti, — kaj storiti? Najbolje je: društvom oddajati blago le proti gotovemu plačilu. In io hočemo uvesti. Dogaja s« tudi vsak hip, da docela neznane osebe naročajo po dopisnicah knjige, tiskovine in razno blago. — Brez plačila naprej ne maramo več izvrševati takih naročil, niti po povzetju ne! Dosedanje skušnje so nas prisilile, da moramo spremeniti načrt poslovanja. Prosimo dobre prijatelje in znance, da nam gredo na roko in nam omogočilo, da polagoma priučimo tudi vse gg. odjemalce na točnost in red, ki sta podlaga zdravemu napredku. »Goriška tiskarna« A. (iabrsček. Goriški deželni zbor. Kakor čuje-ino, je sklican goriški deželni zbor na dan K ianuvarja 1912., ne da bi se poprej razpisali dopolnilni volitvi. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. Ant. Kustrin. veletržce v Gorici, Je da! 28 kg testenin pekatetc. Neimenovan št. 7 za december 5 K. M. Piesničar, trgovec s premogom, 2 K. Na račun mesečniiie je prišlo 8990 K. Imenovanje. — Okrajni sodnik g. Al. Mašera v Gorici je imenovan za deželno- I sodnega svetnika in predstojnika okrajne I sodnije v Knninu. i Cercle Iranco-illvrien v Gorici. — Ustanoviti se misli v Gorici cercle iranco-illvrien. Dame in gospodje, ki bi bili pripravljeni obiskati ta krožek (2 krat na teden zvečer), naj pridejo v četrtek, 4. jan. 1912. ob (>. uri v »Citalniške« prostore (Trgovski dom), da se pogovorijo. Smrtna kosa. — Umrl je g. Fran Hmelak, župan, veleposestnik in veletržec v Lokavcu, star 76 let. Pokojnik je bil široko znan ugleden mož. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje. Za pritnarija v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov je imenovan dr. Al. Brc-celj. Svojo službo nastopi, kakor čujemo. s I. jan. 1912. Za višjega poštnega oficijala ie imenovan poštni oiicijal Virgil Lussin v Gorici. Za poštne oficljale so imenovani poštni asistenti Anton Battaia, Viljejt! Ziroei in Josip Rudolf v Trstu in Leo Bolim v Puli. Tombola v prid podpornih zakladov NDO. v Trstu. — Na drugem žrebanju dne 21. t. m. so bile izžrebane sledeče številke: 17, 25, 30, 66. Imetelji srečk, ki so zadele izžrebane številke morajo predložiti iste komisiji osebno ali pismeno v priporočenem pismu na naslov predsednika dr. Frana Brucu? nI. Nuova št, 13. H. najkasneje do četrtka dne 2& t. m. ob 7.30 zvečer. Na srečks prijavljene po 7.30 uri zvečer re-čenega dne, se komisija v smislu svoje-časno objavljenih določil ne bo več ozirala. Do sedaj prijavljene srečke so zadele temo in kvaterno; se gre torej za čmkvt-no in tombolo. Za poštne asistente so bili imenovani poštni vežbenifci: Andrej Duša, Josip Po-lak in Ludovik Fajgelj za Pulj. Ferdinand Langhaetmer za Trst, Matej Žnžič za Ro-vmj, Franc Vagaja in Ivan Krobath za Ljubljano in Anton Preinfaik za St. Peter na Kranjskem. »Goriška slovenska nfadina«. — Kot že objavljeno se jutri v nedeljo in pojuira-njem na božič plesne vaje ne bodo vršile. — V torek, na Štefanov dan, dne 26. dec. bo plesna vaja od 4,—SV2 ure zvečer v Trgovskem domu z vojaškim orkestrom. Kakor vsako leto je tudi letos veliko za-n?; nanje za Štefanovo prireditev, odbor je poskrbel, da ustreže s prireditvijo vsem obiskovalcem. Med nebrojnimi valčki bo-d3 na plesnem redu: cvetlična četvorka, beseda ter med raznimi (igariranlrm plesi prvič z vojaškim orkestrom obče priljubljena ¦- črnogcrfca. Ker bode nudila prireditev p!esa!cent kakr;r tud: gledalcem brezdvomrm dovolj razvedrHa in animira ne zabave. kEičemo, naieiaie m; sijaja.-udeležbe: Na svidenje, na Štefanovo v Trgovskem itoma! Odbor -t5. S. M.-. Prct dr. KlL§cr«vifi«r le m c. kr. ::;'i-mfAki porodniški m ženski kliniki ng-»-nivtl slede-.*.. Naravna Franc Jožef->v.t grenčija se je vedno izkazala knt vičn-t in trajno učirtfcunče oJvujaFno sredstv*. Ker s,r ne opažaj?* nikafct nadte/n: stranski pofavi. zasluži »Franc Jožef-ova. vuj-t rurboiiše pri/nanje. Brivec Novak v Gorici naznani a svojim g»j. naročnikom, da k S'w:vn:ca odprta v nedeljo do i. ure pop. V pon-aetjek je brivnva /uprta in v torek je brivnica odprta do t„ ure rx»poldne. Okrožnica vsem ončlnsfclm zastopom dežele. — Oktsom fikrrtinke / dne -*l aprila MJ7. fidb. štev 2**** */7 je hilf* um-ročeir.i žiipanstvu.n, skrbeti /a v.}, da od-kažejo služimitičirn orožnikom v rasti'. krajih, katere jirn ijrožrtiska pfjveljni^tva kt.t /a to vHtičunu počivališča r«i/nanii». stalne pr ».str*re. kjer fabko v>uk cus p*/-čivaja. Ker m* se \?v ra/na županstvu, katera sn d.slr>čvna, da oro/jjrkout fake pr--»-str»re preskrbe, obrnila na de/tfni <-Mru, na] se jim pnjasni, ali m\u\a \<.' priskrbeti brezplačno, ali pa smci«» zahtevati /a to in «)d k«ga kako odškodnin;*, s- na/nanj* občinskim /astnprun, da so sicer županstva prtnriraua skrbeti /a tako tran-ertaf-no nastanjenje op fnikov. Ju se pa Imajo *'.slcd tega. ker v tem o/iru se ni r/danift posebnih postavnih dubčil. ravnati kakor pri ftastanienju vojaštva v smislu t stvarnega /akotta II. fimija I.S70, štev. c>.i tir/. /ak.f t. {., da smejo zahtevati prw*nočeva?-rttco in v morebitnem sfjičaju tudi odškodnino /a dano hrano. (Razsodba upravnega sodišča 20. 6. 1901. štev 42**4. Bad-\vinski 424 A.) Deželni odbor. N. D, O. v Gorki prrredi svoj pftsn: venček dnč b. januvartja 1912. \ hotelu pri jelerui^. Planinski ples v Gorki, — Ooriska podružnica is. P. f*. priredi dne 27. jjna-varija 14>12. plantn.skš ples v Trgovskem Domu. Bralci »Novega časa« vsi »eshci«! Ko bt Soča« tako pisala, to bi bi! ogenj v strehi, a to piše Novi čas* sam! V zadnji številki od dne 22. decembra prinaša: Kaj nam kliče ta nemi steber?*. kt se ne more drugače rešiti, nego: a m a t m t p r t n 4» s o * e ,A m k o i e u t a p e s u & i m i š t r i r i m P e t e s r e d o V i * X in se bere srednja vrsta od zgoraj doli in zadnja vrsta: »Naročujte, širite Novi čas.: Ko označuje, kaj pomenijo posamezne besede piše k št. 10 (nšl): »živst na tvoj! glavi«. Torej urednik vsom sedanjim in bodočim naročnikom pravi, da žive uši na »tvoji* glavi, so toraj »ušivci«. Leno voščilo za božične praznike in za Novo leto! Čestitamo h krasnemu priimku sedanjih in bodočih naročnikov »Novega časa«! Samo v strategične namene! — V gosposki zbornici je govoril v četrtek Ooess o kanalih, ki se irnajc zgraditi v severnih deželah ter pobil trditev, da bi bili ti kanali kompenzacija za planinske železnice. Ooess je rekel, da so bile zgrajene planinske železnice samo iz strate-gičnih ozircv. — Včasih trdijo celo, da bi bile narejene tudi iz naklonjenosti do Slovencev! — No, iz strategičnih ozirov se gradijo tudi ceste, mostovi, vodovodi Ltd. — Naj jm le gradijo, saj jih potrebujemo posebno v naši deželi! Občni zbor Slovenske čitalnice v Solkanu ho dne 31. decembra 1911. ob 3. uri popoldne v dvorani gosp. Ant, Mozetiča. Dnevni red: *I. Predsednikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Bfagaj-ivjkovo poročilo. 4. Fregiednikovo poročilo. 5. Knjižničarjevo poročilo. 6. Razni ; red!ogi. 7. Volitev predsednika, H odbor-: ;kov, 2 odbernic, 4 namestnikov in -preglednikov. K obilni udeležbi vabi uliu-di. > odbor. Za zgradbo ljudskih hI*. Okro/nica deželnega udb.mi: Novodobne zivljenske razmere nalaga! > javnim upravam tudi nove do!/n »sti v pospeševanje ljudskega gospodarskega blagostanja. Take naf.ge imajo v prvi vrsti občinske uprik%v. kr jim je ze /, občinskim redom naročeno, da morajo ukrepati vse, kar je ;:¦ rrehjLo v var-»tv » javite higijtme in morate, kakor tu-S: v olajševanje »bistva. Tej naUgt zamorejo občinski /astom f\tib'>tic zadostili, ako nrSkrbc revnej-s:m občas.otu lastne hiše, zgrajene z naj-%lZ'i\'.u lurčertjern, ampak tako, da odgo-r«arjaji» vsem /aliteva.n medeni*' liigtie-r e; čl:.vcka st aiorc le na ta način prive /ittl k J.mutčemu i.gnjisču. ako se mu d,» ::» ognjfsčc v i/ktjuČtto last. Ne drug nr.rncnt je. kj pripontča ure-•¦rvCetiic te misli, trt sLer prilika, da se liujstv* navad; vatčiti in ctvadi pijanče-¦.arfa, kjer k" ta grda ra/urJa ra/širjena. Ako s.* IjiiJstv * moralno in '.!ospo-slarsko p'*v/diij»i*. nnajo .-d tega tudi javni /ato^t dejanski*, nepreračunljive kor;sti, kajt? patent 'se /lu/.ajo bolntšks tr^»sk{, tr«». sks t a v/dr^evanjc uncibolitib. za pote->u';x. t/gcianec. invalide in pr;siine de- Deželni /astep je / ustanov itvtio dc-/tlnerfa občinsko - kreditnega /uvr;da ;'i»/jt.'';i! »mčmskHii napravam /graUb.t ljudskih hiš ne da bi jim bilo treba prevzemat: v/sokiri bremen ;u troskov. Oow-;ne b: iti:>raft* >poznatj svojo doi-/n :st in brez odloga pričet; z zgradbo ljudskih hiš tako, kakor n. pr. Rouke in druge občine v Furlanijt. (O tem smo že opftovano govorili v Samoupravi.) i>eze!fsi (t!>2msho-krcd;tni /avod dule cbčinam v U lumun denarna sredstva po .'rajug..dnejšr!t p'tg.:>jfh. Tud: zjvoJ /'a p »speševanje obrti v zar-ii.mo še. da nanaerav^. p^agre-iogična komisija v tlradtscu r-v>ddleva!f izdana-»rJpGrc v. sv,?5i;t sredstev v po^pe5evan3•., pričnjočega sfa:s*ena. I»2 let stara žena. - •» \ Logu na Kovikeni je umrla ».Mihcičevka«.. stara 102 leti. Svoja zadnja let;i je ostala sami*. Kn s«n je bik še! v Ameriko, drugi v Nemčijo služit si krun. Zadnji 2 let: je le i!ežda. I? VrJovioa nam pišejo glede na lažniv d--pis v 4'!i%t*rjiew;\imt kjer-^e zale-tavajc v ?upai«a, da zavlačevanja glede J'.7.f:ev na klerikalnih ian-;,h?! Tudi mm* klerikalci nič j, tkat ali teb ¦*va*n:> da s»» iw>i! Iz Si. Ferfana sni i d»bit< d,i;>is k| rta:u >i:ka v' resničnih barvah znanem *lovi!.!ga krščanskega učitelja Likarja, Wak;i y-%'\ m kak > ne frihli stdaj za to, da i«i /mahali pri a*ČJn*kih volitvah kleri-f.a'»;. Ju bi *m d-»bil slu/b; občinskega Mj.iika, P * tej *c »i« sHiie vvde, potem bi *e :r;»i«Čil.j- &t. teiiano:! Drugi d'}-P.* v* bav. s klerikalci, kaka \n>,A\i.* oUoli ,»g,i:rat /a v.iUve; pa se 'iaj:;';. Ja ne lio-.Up vsak Jan p.i krčmah in j>:» hisali agi-tiut, Prav:;;., da imajo /v v*"« rsni, pa ven.hr U\l'.i k ^!bv4raLe:»¦ p?» !:?šj!i! ¦ Yč j.*i m sra:n. »Prmtov oljno gasilno društvo v Podbfdtt pv.u\l< \wM!*tc* '.!;'.!• <>. iantarr.i «em S*.. Tri Mv!-t* '¦)» ' ,\ nrf zvečer v pr -turih rt'Ntavra.-;c L:r;iw (prš po-<;»;?J V\;>-frt.:l; I. ^a!**;gra: ¦Ra/irescti-u-. ». Sal:;.v; prV ;r: ¦¦ Martin i« r*',ograi ¦ i S;n v , >re«kuri;i*. P««- vsnrclu P>e*». fncJ k'.;na r;a; ;;'H>a>>a Tr^-lS? I/:i gfov»va-nu se na/nan: !tri;a pr;rnerri't :-jčh:> o pnl-r..tč:.. OSavivnLe i >b: vsak vie'c/.es:ec pri i !aga::t;. Ker je čSt: dttftoJck ramciiicu /a nabav.* p*itrebrrcgi> gas!'rte^a ^r.rdUs, •*e i>rt-p'a;:?a Hva!e7r.-.* spreretnafi. K ;»W-ni uJ/t/b! vab: -ijbrfr. f>omac« Nago >po$tevati v prvi vrsti ;e J;',:,.'-r v»ake Javvdn- *I»\e«ske hfAp. .? ;vv -v *e!*.*''\ čt8 t', ..i »:?.ač*/ l''tu; > i;:tJ.j ?u'V:.\. >*!.' "c /.» sr,i'a /a dr:s-^::??; ,r: • v pa v.; toe'-' K*'^e. <» k:*':?;S.*; kavn: ftr;m^>r je /«ar:-». da :e f-J ?: > re^ d*vrače Magu te vrste. /?!ai"» pa fc '"l nš, *l;J\ d.t j-c nafh;!?^ kavni prldatek. Xats» fe d:"">::r.st vsake zavedne v'.'venske g"»-sp.\l:::.;,.% da kupuje *s*:rt.> Kt!tnsk.> kavm> primes. Odprti lekariri. V pra/nikc p*-dne, to |e v nedelj: k pnnzdcijek in torek. bosta odprti v O-jrki lekarni Cristofulett:-Kurner. V teh dvelt lekarnah bo tudi po-imčna ^hfhx v času od 24. do 31. t. m. Prihodnja številka »Soče« :/;,!e v četrtek 2S. t, m. Opozarjamo slav. občinstvo na ;:ise-rat tvrdke Pregrad & Černetrč. Redni občil zbor telovadnega društva Sokol v Gorici se bode vršil v četrtek dne 4. januarja 1912. ob 8*30 uri zvečer v prest:>ri;i hotela ?ri Zlatem jelenu s sledečim dnevnim redom: nagovor staroste, pcrnčlb načeinika. tajnfta. blagajnika, volitev oibsni, volitev odseka za zgradba Sokclskcjca doma. vclitev veselicnega q !-seka, sprememba pravil, slučajnosti. Na zdarl Odbor. Škrbina. — Odsek dornbe- !lkcga »Sokola« v Skrbint priredi v nedf hie 11. februarja 1912. veselico z igro . t-a-jem. Vspored objavi se pravočasno. Steza narodnih djiištav. Kmetsko izobraževalno diaištvo v Lokovcu naznanja, da se vrši.letni občni••'•¦ zbor dne 31. decembra t. i. v društvenih.-prostorih ob'1. uri popoldan. Slovenska Čitalnica v Vrtojbi sklicuje svoj redni občni zbor za leto 1912. dne ,. .31. decembra*'t. 1. v društvenih -prosto-ruTSb t3*, un"popoldne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika: 2. Črtanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. Poročilo tajnika; 4. Poročilo knjižničarja; 5. Poro-čilo blagajnika; 6. Volitev novega odho- ' ra; 7. Razni "predlogi. Ako ne bo občni zbor -Sj X uri sklepčen, se vrši pol ure j pozneje drugi nbčni zbor. ki bo sklepčen j ob vsakem številu navzočih udov. Vabi j se vse -- člane in nečlane — ki jim je*mar izobrazba in napredek domače vasi, da se gotov j udeleže občnega zbora. Odbor. Politični pregled. Državni zbor bo zopet sklican dne 27. .iebruarja. Kot prva točka piide na dnevni red prve seje razprava o poročilih dravinjskega odseka, o kartelih in meSetar-ski trgovini. Nato se bo vršilo prvo branje brambnega zakona« nakar pride na visio novela k vodooestuemu zakonu. Med parlamentarnimi počitnicami bo /bnovala cela vrsta parlamentarnih odsekov. Tako bo sklican k zborovanju dne 1(». januarja odsek za socijalno zborovanje, odsek /a živinsko kugo dne 17. januarja; finančni odsek bo sklican teden dni pred zasedanjem parlamenta ter bo imel seie vsak dan. kavno tako bo teden dni pted zasedanjem parlamenta sklican tudi proračunski odsek. Gosposka zbornica je sprejela vse zakonsko predloge, ki jih je obdelala poslanska /horuicu, med njimi zakonski itačrt o državnem pospeševanju stanovanjske oskrbe, potem /akouski načrt o davčnih ugodnostih /a nove stavbe malih stanovanj in o davčnih in priMojbinskili ug.idimstih za splošno konstituiranje stavbinske družbe. Zgradba utrdeb ob južni meji. lfci-;;::i Konrad pl. Mot/eiidorf je sel, ker je /jiagal nad njim iimanji minister Aeren-;,;, ki je b:l pioti obsežnunu utrjevanju ;ii/ne meje proti Italiji, kakoršno je zastopal Konrad pl. liotzendorf. Ali kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, se vendar le napravijo vse nameravane utrdbe po iivein načrtu. Moravski deželni zbor je sklican na sred} 27. ;. »:. Sklenjen je med Čehi in Nvoici dogovor, da reši deželni zbor proračun. Pčitelj: dobijo od 1. jan. I91i. dra-gipfsko dokladn. Na Balkanu. - Bi;!garski listi /ahte-\ a; k naj se glede na ponavljajoče se kr-vave d godke v Macedoniji sklene med Wtisij.» :u Avstro-Ogrsko nova pogodba. k kateri naj se pritegne tudi Bolgarijo. Maroška pogodba odobrena v francoskem parlamentu. Dolgo so razprav-iaH v tranenski poslanski zbornici o znani p gudbi, ki jo je sklenila Francija z Nemčijo. JaurtS je govoril 5 ur. Pogodba je b:!a odobrena s 393 proti My glasovom. Belgija. — Poslanska zbornica v Bruslja je določila za prihodnje leto vojaškega kontingenta 42.800 mož. Mesto Antvencn dobi močne utrdbe, tako je f;;jvedal zbornici vojni minister. Detegacite. Letošnje pobožično delegacijsko zasedanje bo trajalo samo en dan. Pne iS. decembra se snidejo delega-c:|e, da se konstituirajo, in dne 29. decembra se b;j potem vršila edina seja, da delegacije votirajo začasni proračun. Draginjska doklada državnim uradni-kcm. — Včeraj se je vršil ministrski svet, v katerem se je vršilo posvetovanje o draginjski dokladi državnim uradnikom. Tozadevna naredba izide začetkom meseca januvarja in dobi vsak uradnik po svojem činovnem razredu 50 do 130 K dra-gii-jske doklade. Deželni zbor istrski. — Korespc«-denčni biro javlja včerajšnjega dne: Danes se je vršilo v namestništveni palači ped predsedstvom namestnika princa Hchenlohe posvetovanje med zastopniki obeh strank v istrskem deželnem zboru. Razpravljali so na razsežno o mcdalite-tah za sklicanje deželnega zbora istrskega in o vseh vprašanjih kompromisa med Italijani in Hrvati (ozir. Slovenci). Te kon- ferenj&so-se udeležili: dr. Rizzi, deželni glavar istrski, dr. Laginja, namestnik, dr. ^i^M,Lre$8eLn|k kluba veoka in prof. Spincič, predsednik kluiba manjšine v deželnem zboru, vsaki s tremi somišljeniki. F\o večurnem razpravljanju je bila konfe-i'^nca..o.dgodjena in se bo nadaljevala dne p.UJin. , ¦' ;. / , Mestni svet tržaški ~ Sinoči so raz-pravljali^-zfctevi -naknadiiega kredita v znesku 195.000 K za poglavje »voda, ceste in steze«. Svet. Arch je ostro kritiko-val eksekutivo, ki je brez dovoljenja mestnega sveta za tako ogromno svoto prekoračila proračun. Č,: se toliko trosi brez dovoljenja mestnega sveta in toliko prekorači proračun, čemu se potem dela proračune in čemu je mestni svet, čt se ekse-kutivn."n'e ozira na njega sklepe? Stavi predlog, da se izreče eksekutivi obžalovanje na takem postopanju. Svet. dr. Wilfan je izjavil, da se pri-Uružuje tudi on ostri obtožbi eksekutive izrecni/po svet. Archu. A prej kakor mestni s.vetizreka grajo eksekutivi, bi mbral stiJii spoštovati svoje lastne bilance, Če pa prihaja finančna komisija pred mestni svet s predlogi, kakor je eden danes na dnevnem redu, kjer se predlaga naknadni kiedit v znesku 850,000 K za zgradujo nove italijanske srednje šole, potem tudi ekstftmiva ne zasluži tako ostre obsodbe tega mestnega sveta. Pri glasovanja je bil seveda zahtevani kredit sprejet z glasovi večine in sprejeta'je bila tudi po svet. Arcliu predlagana graja. Predbg za 850.000 K je seveda sprejet. „ Sprejet je bil predlog .svet, BVatosa, da *se od 1. Januarija PJ|J'dnine občinskih delavcev, ki imajo moški minimum 2 K In maksimum 3'«0 K ter Ženske minimum 85 stot. in maksimum i'fi6 K poviša /a 10 do l.Vi. Dalje je bil sprejet predlog, du bo občina sama plačevala ves trnšek m zavarovanje proti nezgodum in bolniško blagajno, V ta namen se dotlfino postavko proračuna pri poglavju »javna dobrodelnost- poviša za znesek 10.000 K. Vojna med Torčijo m Italijo. Pristanišče SoHum. Odstopitev Solluma Angliji je pretek tna stvar, in sicer po dogovoru z Italijo. Kupna cena za odstopitev pristanišča se bo plačala v obliki nove ureditve ita-lijansko-aiigleškega razmerja. Menijo, da bo Anglija, ker italijanski vladi nič kaj več ne uga!*i predolga, predraga vojna, od katere v bodoče mnogo ne pričakuje, potpa-gala Italiji, da sklene mir s Turčijo. Anglija priznava za Kirenejko turško stali-šč*\ reši Sollum. da ne pride v posest Turkov, s tem, da ga spoji z ozemljem pod egipčansko vlado in si bo pridobila tudi zahvalo od strani Turkov z mirovnim posredovanjem. S tem pa pridobi Anglija v resnici jako dragoceno točko ob obali, odkoder se more jako oslabiti italijanski Tobruk. Tudi Francija je vporabila italijansko- turško Vojno, da samostojno reši neko staro sporno vprašanje. Francija je namreč vojaško zasedla oazi DSanci in Siluan, ki ste južno od Tripotisa med Tri-poiitanijo in Čadovskim jezerom in ki so jih dolgo smatrali za del trtpolitanskega ozemlja. Obe-ti dve oazi sicer nista mio-go vredni, vendar pa pridobite mnogo s tem;'da tvorite zve^b med Tunisom in TrirfcJtitamjo na eni strani, ter Tripolita-ntjo- in Čadskim jezerom na drugi strani. Iz Carigrada se poroča, da zahteva turška vlada oja-čenje čet ob albanskem obrežju, ker je prepričana, da pride v slučaju, če prično Italijani tamkaj z operacijami tudi do albanske vstaje. Položaj v Albaniji je že sedaj zelo kritičen, ker se neprestano opaža nevarno gibanje albanskih in bolgarskih čet.; Okoli Derne. Na planoti okoli Derne je bil velik spopad. Boj je trajal polagoma cel dan. 26 iitotnij in mnoge'-' topništva so imeli Italijani v boju. Zgube so znatne. | Bir-Tobras. Bila še je bitka pri Bir-Tobrasu. Kolona polkovnika Fara je celih 10 ur po puščavi blodila. Sovražnik je streljal izza peščeni*! gričev (dime). Italijani so bili zelo utrujeni. Turki so napadli Lahe uprav z^blazifostlo. Polkovnik je moral dati povelje, da se laške čete razvrste v četve-rokotu, da se je navala Turkov ubranil. V sredi četverokota so stali poveljniki. Turki so Lahe od treh strani napadali; Lahi so se jujiaško iborili, Polkovniik je kouečno poslal enega poročnika v Ain-Zaro po pomoč. Poročnik je pot, ki so jo prej vojaki zgrešili in deset ur hodili, v eni uri prejezdil. Ob 3. zjutraj se je moral polkovnik Fara umakniti, ker pomoči ni bilo. Padlo je na obeh straneh precej vojakov. Razne vesti, 6 redarjev ranjenih v Trstu, — Alfonz in Ferdiu..nd Gril sta sovražila nekega uradnika tvrdke Wiessenfeld, mislila sta, da je zapeljal njuno sestro, Včeraj dop. sta po velikem kraku ŠJa k omenjeni tvrd-ki ter hotela govoriti z onim unvdnikom. Gospodar NVcissenfeld je rekel, d 'tu ni primeren kraj za pogovore. Alfonz Uril je na to dal zaušnico gospodarju, Ta Je reagiral; obrala se je inno&iui in prišel jo redar po Orli«. Šel Je ž njim. Ferdinand Je sledil. Na Inšpektoratu sta 'začela oba 'brata razsajati in razbijati in sta se vrgla ua redarje. 6 redarjev se Jo borilo z njima in vseh (> Je nekaj ranjenih. --- Ko sta-Grlla prespala »mačka«, sta rekla, dn se rte spominjalo na nič, Predrzen poskus tatvino v Trstu. -V zalogo tvrdke L, rlans na Oorsu 8t, l sta hotela udretl dva lopova. Ali zasačili so Ju redarji in aretirali. P,ri njih so indiji več tatinskega orodja, NewJork In London. — NewJork Inui ^ milijone 7ob,8M prebivalcev, London Jlli ima 4 milijone m.%\, Indijski tnaharajH razžalll angleHkogn kralja. — Angleški kralj Jurij V. ae Je dal kronati v Indiji, Hajne slavnostl so bile to; vsega sijaja, ki Je bil razvit povodom kronanja, si niti ne moremo predstavljati, Indijski knezi'so prihajali ter se poklanjull carju indijskemu. Trikrat se Je vsak priklonil, izrekel udanost in odšel. Vsi so bili bogato napravljeni, v blesku in sijaju. Šotno knez Gackvar ali ma4iaraja iz Baroda je prišel k slavnostun navadno napravljen. Carskemu prestolu se je piibliižal, pa ne preveč udano, poklonil se je le enkrat, potem pa obrnil hrbet cesaru indijskemu in stopil k vrsti knezov in dostojanstvenikov ter se ironično nasmejal. Vsi so ga začudeno gledali. Zahtevalo se je od njega pojasnila. Rekel je, da,ni vedel za cerimonijel. Jurij V, je zahteval od njega pismeno udanost Veliki Britaniji ter izjavo, da ni poznal ".eremonijela — no, maliaraja iz 'Haroda ostane jeden največjih nasprotnikov Angleške in pokrajina Baroda je središče revolucionarne agitacije. Zeppelfnovl zrakoplovi v vojni. — V »Matinu« izjavlja podpredsednik francoskega aerokluba, grof de Vaulx, ki Je bil napravil videt s Zeppelinovim zrakoplovom, da so ti zrakoplovi jako pripravni za rekognosciratije ter da morejo biti jako nevarni kot orožje za napad. *— Zeppe-linovi zrakoplovi morejo nosti s seboj tU soč kilogramov eksplozivne materije ter pluti brez odmora več tisoč kilometrov. Prvi dan mobilizacije bi se mogli Zeppe-lini prikazati na Francoskem, uničiti mostove, železnice in utrdbe ter' vzbuditi paniko po mestih. Ker Zeppelini plovejo v višini 2000 m s hitrostjo 76 km ha uro, lahko uidejo vsajci nevarnosti. Kal se vse pripeti na pošti. — Nekemu dunajskemu listu poroča neki Seliger, kako je skušal pošto. Na Dunaju je dal na pošto dopisnico, na katero je namesto naslova nalepil sliko svoje matere v Lincu. Na drugi strani je 'bila slika dela .mesta Linca. Eno hišo je začrtal ter pripisal na-me.sto naslova: »Tej gospej v tem mestu«. Dopisnica je prišla v istlni na označeni naslov. Pošta sicer ni bila dolžna, oddati te dopisnice, vendar je pa napravila to uslugo. Dalje na 7. strani Tovarne sukna naznanjajo, da se dobe vsi oni krasni uzorci sukna za možke obleke, kakor tudi za damske kostume in površne jopice Douible face pri znani tvrdki Pregrad 6: Černelič v Gorici. 0 6577 8 37 Velika božična razstava v spodnji dvorani kakor v trgovini ..Trg. Doma V Korso Franca Josipa so brez dvoma danes najlepše trgnvinc ¦it goriškega mesta* Gornja slika kaže en del „Trgovsk. Doma/', velikanske trgovine z modnim in nmnufaktunJm blagom, ki slovi ne le samo po mestu temveč po deželi in tudi izven dežele, ker je ena največjih izber najrazličnejšega blaga, za to priporočava vsem domoljubom, da se poslužuje v svojo lastno korist le take trgovine, ki nudi velikansko izbero, kajti le ta se lahko ceno kupi v-* vse vrste blago za ženske in možke obleke. — Ogromna zaloga nudi lahko izbero in lahki nakup. Za obilen obisk se priporočava Pregrad & Černetič »trgcuski Dom". Mali oglasi. | ¦aj*uji\ fftttt|btu itatt «• t ti. int 2« HU* •bi*t»«jii ti rttta* s« vttfct •§»#• J vin ! Bt|iwn?rM*«|tt ttmtrmjt u tffmm tn *§ttilk* ! MftkliiiifiB* »Ana * t»r»niiiH vhfnJ.-un. «uitu Milllflnl 57BB ti* m-'«'*'"mirnim.»»m IttštVH. Slnnski štvtiia ^r^;..... I*d<*hij»* tilhri vi-pisarjev. Viničarji so naskočili lokale nekaterih vinskft trgovcev in vse razbili. Sprijen so se tudi ?. orožniki. Med nemškimi in češkimi socialnimi demokrati. - V X. akraju na rJunaju so imelj češki socialni demokratje shod. Prišli so tudi nemški soc. denukratfe m sicer nagajat, Ku je poročevalec zaCL'I go-v :ri:i češko, >o zagnali hru:>. Potem s*» ve d. domenili, da hfS gavm i! čii govornik če- I jjjj Sko, drugi neitsko. ktl ko v* nemški rdeč- I »"**¦ kari? začel; češki govor, v» /ugnal; hrup i ajfcl govor, s:» /agnal; lirup in nastal¦> Je prerekanje m pretep. Cehi so slednji ndn&e rleče > bratce* ven vrgli. Prav so .star*!!. ¦- Stara režnja, da bi* iSv. imeli mmt' /,rc. JV:ri .kr;it\* s! >-venske sftJruge sa:»v> /a pri^v^ek. Vt2 v svojem Jeziku j^norhš h; »r vm/;! Kr-n taki s« laiki stidfttifi! $tove«\k: * ».druiJ fe le pod pet»> Nemcu. ln I .altu S Rin lepa tavr-rpraviKist |e v v:.::aJm* Jt* r.-.-kra^j;! Anarhisti? \' jtrf:..*'i r.j Česke:a so vlom- r v k'»rwi*w* Jrtrštv*. \*alvhik društva ?c brl anr. ;'I-""i. iT.?*'!, 'i^tškc^a namcstn:k.i nr«t\i. ,U vi r^pjrj1 J'tm w-piir^ke č"te rra Cvšf-cm tt"* Ju v> ,a\i--hfcti. Varstvena znamka:„SUlro' liDifflfiflt. Capiici Anker ?aifl- je povsod pripoaiaie kot najboljše i sredstvo proti »rehlajcnjo iti Za ceno [•SO vin., K 1*40 in 2— se dobi po JpfSieTTe^arnah. """ttrb nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je .ptshiževati le originalnih steklenic v čkatljab z nago varstveno znamko „si- iroft", ker le tako je zagotovljeno, da ja izdelek pravi It. K1CBTERJEVA LEKARNA tn „iiat— IflTP'1 v rrifll . Zoboztaiški in zotiotehniški atelje Dr. I. Eržen ooRica Jos. Verdi tekaliSCe Steo. 3?. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate kroue, ; zlate mostove, zobe na kaucukove plošče, j uravnavanje krivo ^toječib zob. Plomb* j vsake vrsle. • Ordlnlra « suoiem ateliein i od 9. &r« dop. do 5. ure pop. Lekarna Cristofolitti Lii?i!!i!JL Trtilno (Uokliluo) Jetrno olje. Posebno trttUUo proti pranim bokv Aim tt »plolat telemt ilabotU. Iivlrnu steklenica tega olja naravno mene barve po K140, bele barve K a Tnktno lelemito Jetrno olje. Katut «ivi ulja je smilimo |)iipmi>6» n m ilfCioin. ki ni> «(«r- Tnttii jetrno olje s« ftleinln jodecem. 8 t..m ..lj.>m 'k.. i.».l»vljo v kratbom «^>u a gotov«htJo \m krnim lH»li»zai, ilocni ot«»ki, golfi«. »uilokrvnuit i M. »W. =s=s«sk=s Can« en© it*klenic^Jc i krono 40 vinarjev. ^—~ ™ •TOMI Olj«, katrnja narotan itrtttu la HorrtfU«, nrelieo se vodno v nojem kem. Uboritorijt, fredao te nipolaljo lteileniei, lato aamorem Umrttf svnlim II odjemalcem glede Clitot« tn stalne sposobnosti ta ndrsvljenjc Crifttofolettl)«va pljafin |s kina In ialuia. Najboljll pripomoček prt zdravljenju s trsktm oljem, In« steklenic« stane I krono 60 vinarjev. - je otvoril krojaško delavnico v in se priporoča, si. občinstvu. ««S-SPS«S«S«^^ Houci trgovina i Ukm\ o Pinter & Lencrd 0 Gorici 0 Rašf-tlju it 9. Velika /ologa železa, cementu, kuhinjske povode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosttov, peči, stedil-in vseh v to stroko idajočih predmetov. Hmjr- Cene zmerne, p$tore?ba solidna, prijazna In domaČa. Cenj občinstvu se toplo priporočata m__________________________Pjttr a toiiriL ^ Ivan Kravos w Kom it.II. GflXiMm Konwtt.il sedlarsko delavnica in KHlogn m,-litnih lionJHklh v\m% m lahko nI i p« tožko vofcajo; dftljp ima v tsnlogl ruKliftue konjake poirob* SMiip, potovnlne potrobftftlnft knkor: kov* i!n«o, torbic«, »lenarnlco, llHtnlce Itd. - iRvriittJa in »prejem« v (»upravo rh/110iirt kolftHeljno in :-—.- k(Lljfl •—T-ssss Poprnuila se lzui5u]e)o točno. kipar* Cene smerne. i Inoin Mdhidu i I ' i I Podgora pri Gorici | priporoča vsem m krčmmjom v I j Porigori, (joricl in (»koliei bvojo 9 DO^o tovarno I Sifonov in pokak I Poitrefba m dom. I Kloveiiei, krčtnnrji! Vaša narodna w 9 dolžnost je du podpirale domačo j|[ 9 — obrt! — Najlepša in največja izber daril za Božič in Novo leto ter razni okraski za božično drevesce — se dobe — m v knjigarni H. GabrŠČek vTrgoskem domu * in v Gosposki ulici št 7. 4576 Nanut & Bregant auforizouana staobena tordka $ (gorici ulica Adelaide Ristori štev, 5 se priporočala p, n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, poračune in kolavdacije po najnižjih cenah. „CROATIA" /»»varovalu* zadruga v Zasrebn - edini domači zavarovalni zavod. - Oitaaarljea* leU 18*4. Centrala ti^JiŠX$J&& Podružnica v TRSTU, Via del Lavatoio Štev. 1. II. nadstropje. Telefon It. 2594. Glavna zastopMva: Ljubljana, Novisad, Osjck, Reka in Sarajevo. Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji zavarovanja sledeče vrste: I. Na.življenje: 1. Zavarovanj«) glavnic xa aluiaj doimjenja in amrtl; 2. zavarovanje dote; 3. »»varovanje življenake rente. II. Proti škodi po požaru: I. Zavarovanje ig-radu (Mi, «;onnwlaraWh ftoHlopij, tnvern). 9. /»avarovanjo premirnin (pnlilnlva, proda* jnlnlakeK« tilaga, Koapodaritkih atrojtv, a. SSavarovanje poJJHklh pridelkov <«ta, aenn itd III. Zavarovanje steklenih šip. Zadnilno imetje w h oddelkov znaka K 4,816.06811 i Od trna teiPttljn« glavnic« . . . . „ M0.000 00 Dolurilek letne pwmijt» n pristojbinami „ 1,811.718M Isjtl#w« «llkoanin» ...... ,n 4,888.288*44 H|KiwAnl jn»nr»td'»V»lt«i in akvixiterji *.» «|ir«>jiiwj« , ji(kJ ugodnimi poboji. Natniidneje. infonnaeije ilnje Podružnica »Croatiae* Trst, Via del Lavatoio It, I, II. nadstr. Zastopnik za Gorico in okolico: PETER GRUDEN & Comp. ff GORICI. Hiša z gostilno v eni najbolj živahnih ulic v Ljubljani s hlevom in šupo, z vrtom za goste in vrtom za zelenjavo se rodi bolezni proda. Pod hišo je 20 m dolga in 4 m visoka klet. Hiša je pripravna tudi za vsako drugo obrt in je še 16 let prosta davka. Poizve se: PrlSOJa« nI. it S. rgieLodpraviio Kašelj hrapavost, katar, zasliženost, krčni in oslovski kašelj s UST Kaiserjeoimi -------prsnimi karamelami — — % znamko 3 jelke. RfjRfi nota»ko potrjeuih priznanj od raznih zflravnikov UUUU i« r-rivateikov, katori jamčijo za dober uspeh. Bonbon- so Jako lahko zanlitai in okusni. Zavojčki so po 20 alt 40 vin., doze po 65 vin. * Dobiva se v lekarnah pri G. Cristofolotti, c. kr. dvorni dobavitelj, L. GKnbioh, C. B. Pontoni, Ruggiero Kurner A. de Gironcoli, v mirodilnici A. Mazzoli, v kkaruah: Jurij Hns v Vipavi, L. Kurschen v Ajeto ia Maks Kozo\ver v AjdovSouu'. Dobro krepili za želita slabost in za oneT ki so se prebladfli ali preaajeli ali» nakopali z zaatitjem stoik, ca preDa« tei- kifc. prevročih aH premrzlih jedi. neprijetnosti t fetodco. kakor katar, kr«e, bolečine. napihnjenosi ftd je dr. Engel-nov „BALDRlANUM". Baldrianam" se izkaže ori takih ¦eprijetiHMtih. d**kkr b'ho še razvile, kot cV&r« le- lorKno vino z izvrstnim vnpehrai ia zabnuijnje tudi slabe pidedice. kakor nervozitetO, nespečnost, omotico, stisko Itd. Vsled njegovih sestavin, ki so eaooško tok» * atattnrtftainu kapljji»ij»U'tn«' napntvf za ž;iy;*' it; niMarsk«* deiavnti'«'. Letl<*HiWh, i>r«.s2 Sprejme se sluga za bji|iric v Jrimli« im". Prednost imajo oni, ki so že bili v kaki trgovini. Predstaviti se je v knjigarni. Jiikrt zanimiv." 7.;ifctwu in p«rii^«-rt 0 O PALMA n bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA POBPETN1KI najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam, Ako nosimo palma, nimamo s tem niti uinaria več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje [toka z moderao Higijeno. ki izhitjn v^iik pdrk, Wv >t.t«f iviu letni* le 1*80 K. '/ulilevajtc j«i povsod! Narisi ta ia imrirajtt i njem! nasiov: HaMveaai tednik. A. v«i. Berini Gorica, Šolska ulica St. 2. velika zaloga = = oljkinega olja prve vrste • pr»wJaj<> na drobno in »lelmlo. frnU\g u 4rakao: Krta M. 1C4 112, 'JS:m. i-38. in, i-8), iaa, . %k% M lici pv 72 tU. -- Na debalo eaoa ugodna. -— PoAilja pottain« proata na dom. Posodo ae ptiAČ* kupcu do j'0|«olue vporabe olja; po vporebi m ^V aaaifoi s polao. Prav! vlnakl kla in navaden* Zaloga Cene zmerne. Emulzija trskinega (antnap) olja dietetičen pripomoček izvrstnega okusa, j »ko priporočljivo ?:.i slabotne rakitične, .^kroftiiozite in v tusii z-t*,slale o!rok*>. 1 steklenica stane K t%>(). t>se)Hr, VAŽNO; Emulzija m pripravlja vsak tf tit i t? i-rittutg« in »vetega tr*kin«a« "^ ristno trskino olje ravnokar dospelo 1 steklenica K I-—. Trskino železnato olje \ steklenica K 120. Zgorajnavedeno prodaja in pripravlja z največjo skrbnostjo : Nova lekarna pri ljudskem vrtu Gorica, @orso Giuscpp« ^«rJi 13« Podružnica ^Ljubljanske kreditne banke* v GORICI — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — Vloge na knjižice o&rastuje pa 41,'!,, ilan i tekočin raloaa pa danian. r - Delnlflca gtemiea K 8,000.000. - - Centrala H LJMMjgllL - Be>emii »Uad lf 800.000. - ;;' ¦ ¦ — PODRUŽNICE« Celovec. Gorica.- Sarajevo, Split, Trat ,,.: . ¦ - 19