Stud. kn
Vrtojba
Leto VI
PRIMORSKI DNEVNIK
GLAS SLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Stev. 20 (1708)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 25. januarja 1951
Cena 15 lir
Po kongresu
ini »KS6™ iist“ smo zadnje rtsrrrio poročali o delu in
twtan°bnega kongresa
tikata enotnih razrednih sin-
UstanoiJt1 Tržaško ozemlje.
Zrečne v--te resnično raz-
je, h Radikalne organizacijo vn'1Xmien* brez dvoma ze-tržošvl71 datum v zgodovini te im Ja .Savskega gibanja, med , - -!,n £7na velik odmev mm lr^sk}mi delavci, zlasti uvidef-l m- ki s0 uvideli in ki in	.vs0 oportunistično
obeh ^ško politiko vodstev takn f^ndikalnih organizacij: stVa pduunformovskega vod-tudi otmh. sindikatov kakor stične Jea/ccicnarne0a šovini-lausi. vodstva rumene De-
^stanonf. ®’ Zato Vomeni mtev resnično razred-tej a-^^kata močan udarec lan, takšni protidelavski po-kahiu h omenjenih sindi-vodstev.
poročilih o poteku korinre Za kongres in o delu Uli t Ir same3a STno zabele-gotmilr ^Se poskuse in dol-obe priprave, ki sta jih (j9 ^taenjeni vodstvi vršili, ij h \ Za vsako ceno prepreči-EflS 'ni kongres Zveze D, ' .Hoteli so mobilizirati men	delavstvo	v	ta	na-
živei- so v tem poskusu doda h• t^usPoh, so storili vse, vHez naPravHi v javnosti vsaj Ib,,.’. da jim je takšna mobi-*“ClJa uspela.
Pran’ .re?uI£at vseh teh prijav ln P°skusov je bil zelo osuf'71- Od vsega je namreč
«o le ' '
nekakštn protest, lavidežno ladjedelnici
,	------- --------, ki
cijj ® , navidezno po delav-
g^ooastpi -
Sv. Marka kominfor-in rumeno — obeh kiko k organizacij na vo-r opravo, naj prepreči u-tunZlt!v, Zveze ERS P°d deta antsko pretvezo, da je in Jtovska agentura itd. itd. mu . Protest poslali lokalne-kgaCasoPisju v objavo. Poleg 8re p° Poseli na sam kon-«aj	dve pismi; eno, ki
delav - 3a Podpisali nekateri p°S[ ,Cl iz Tovarne strojev, so Prinh so Pošti, drugo pa je ki - a tričlanska delegacija, gr( Pisma ni hotela na konje nL^i Prečitati, čeprav jo Vabiu' edstvo še posebej po-obeh° ^ £o stori. Vsebino !<ieTim£ls*7n smo objavili v sta -’1 številki -etašega—Iti
QaAkcik razbijačev delavske-OsjjTftrtda za onemogočenje ne °uitve resnične sindikal-Uei^Oanizacije je torej doži-to P°f>c|ien poraz, ln prav, *e>n , ram° za Potrebno na 2 "testu posebej poudariti. Pa gJ^P^no delo kongresa * na tem mestu v prvi Sindius,e Priznanje in zahvala ru ^ nemu akcijskemu od-dikotZ? obnovo razrednih sin-nauitv‘ k °d svoje usta-Ije 0j.e P?- novembra 1949 da-<iel0 \^VH težko in naporno Dra«c Privijanja ustanovitve triaikp ra-zredne organizacije Je dal delavstva. Ta odbor 3>r<i( Pobudo in dejansko Natego . ^kvstvo posameznih da si je ustanovilo nih sinJ.okovne Z veze razred-Jtofe dikatov ki so poslale jpojr gagate na ustanovni ‘■Ohjf./ in si ustanovile svojo Jietjj eraoijo. . Z ato pomeni Sia^ovitev krono vseh »o d . uspehov Sindikal-Tdunu Skeaa odbora. rt rf itv°' v katerem leži uspeha tržaškega No$- ki si je v nedeljo
i” svoi° pravo borbe-}< P sf ,oln° organizacijo^ pa
•‘Po ill U’ ki so ga delega-ij >(l\ JPu^m razpravljanju ndo vseh najvažnejših r^na s0 življenjskega .k. t , fa naš delavski raz-l - trdimo da je prav trdnem Hft°’ 0 katerem po i qifcp kongresu večina n° kotia? delavstva, ki je de-r°tn i csq spremljala bodisi piskih °Pisiu bodisi potom
‘U^4daaJ' dn"tS nene'V
^katera, ki zasiuajo s.ebei pač mnogo Obrn temeljitejših
in to stališče
nj L*1®1’®demo od teh vpra-* nPP„.„„-	.	.	zasluiij0
pač m neljitej
in '5*i j; kukor jih je mogoče
»t
H
SS‘
V
•hi
1nvm samem članku »tč V 0 Posvetili v na-T Pr o- u bodoče pač mnogo
Oa e,n
0,3e kon hauPbr
te važno stališče, preš zavzel do o-
frni u0vir,- v ' vo kuvcvl ao u-
or1 tržaških sindi-
Sli...........
je hi,l*izaciP Blede ka-“■	10	na	ustanovnem
Sit
nopou®^ Pondnrjeno, da Ham 5°diin u°vljena	Zveza
det' aeiji n„ e sindikalni or-p,.j	Podlagi njihopiH
krpf o, da ner'n J° bo vodilo ne n,ifl Prim/*u° biti na kon-
Po H.Kcije ri„e,rl!1 vse sindikal-^et! pSPr_.°^ene sporazum-
o^ani^rleiilni Sin’
Oa C^ljnje °"n!2acij«mi.
Eft,Se *vzei usti"0 stališče, \^ga Jtnlišč- -01’"' kyigres
ki
mesu", glede odnosov Pes T‘ odnnJjf^bliko . P Suknje
k*hrinjA
cone a
Ita-so da-
ejansko
\„‘-fanskel0OVrstni privetrn nov?reJ*V°sP0''ar?<vn
k^usti ker ” lwlifco iko-C (T st vrin £ f m°0očajo nrSlno „ Jisto ,voin
WiC‘° ™?)0 tradi-
tla£ medZZZ ‘tmeblralstvl »tT* meHo mo? ™: Interesu. spr>dn Ur'denju ‘‘ bl£‘ soobod-
l^bnoSkt PoHtike znn,itno n0' **•> «"«*“■;&»
daje sosedne republike Italije mora biti Trst svoboden v svojem sindikalnem delovanju in ne more sprejeti teze sindikalnega monopola ene ali druge organizacije. Zato se bo Konfederacija ERS proti takšnemu monopolu borila, ker smatra, da vodi v birokratizacijo, h "korporativizmu in v državni sindikalizem.
Stališče, ki ga je Kongres sprejel do pomoči ERP je v te.m, da imajo delavci pravico in dolžnost sodelovati pri pravilni m demokratični uporabi te pomoči, ki ne sme služiti koristim zgolj maloštevilnih skupin meščanov niti se uporabljati za dela, ki niso v splošnem interesu.
Glede delovnih pogodb je ustanovni kongres zavzel stališče, da je treba sklepati te pogodbe popolnoma prostovoljno in da morajo imeti privatni značai ter morajo biti obvezne tudi za tiste delavce, ki niso sodelovali pri njenem sklepanju, ker niso sindikalno organizirani. Pri tem smatra kongres, da je načelo kolektivne pogodbe z značajem kolektivne pogodbe javnega prava sindikalna oblika fašističnega kova.
Nad vse važno je stališče, ki ga je kongres zavzel glede odnosov do italijanskih sindikalnih organizacij, glede tovarniških odborov in svetov v zvezi z upravnimi delavskimi sveti, kakršni so izvoljeni v FLR Jugoslaviji; dalje stališče glede plačevanja sindikalne članarine, ki mora biti prostovoljno itd.
Končno je kongres sklenil, da se bo boril za dejanske zapore nad odpusti, za delovni štirideseturni tedenski urnik, proti demobilizaciji podjetij, za pospešitev nakazil za dela za tržaške ladjedelnice, razne tovarne; za pristaniška dela itd.; za izboljšanje mezd in Plač na podlagi dejstva, da predstavlja 60 000 lir mesečno minimum življenjskih stroškov; za podvojitev sedanje pomoči brezposelnim; za povišanje pokojnin upokojencem; za kontrolo pri nameščanju delovne sile; za rešitev težkega položaja naše delovne mladine; za izdelavo načrta za e-ventualno podržavljenje važnejših industrijskih kompleksov kot so CRDA, ILVA itd.
Kongres si je v nedeljo izvolil.nudi svoje vodstvo, ki bo brez dvopia *tO’jlnrv»°. da se bodo naloge, ki niu jih je kongres zadal čim prej uresničile. Pri tem želimo odboru Zveze ERS p njegovem delu in borbi mnogo uspehov. Predvsem pa bo moralo novo vodstvo r*oriti vse, da se med tržaškim delavstvom ponovno vzbudi njegova razredna zavest in dvigne, it sedanje pasivnosti; da se iz delavskih prst odstrani vsakršen šovinizem ter da se utrdi bratstvo med vsemi delavci ne glede na njihovo narodnost, pa tudi ne glede na njihovo prolitično ali versko preprričanje.
Nov predlog dvanajstih držav
na podlagi zadnjega poročila iz Pekinga
Seja političnega odbora zopet odložena - Izjave predstavnika angleškega zunanjega ministrstva
LAKE SUCCESS, 24. — Dvanajst azijskih in arabskih držav je danes popoldne predložilo političnemu odboru načrt resolucije, s katero zahtevajo sklicanje «pripravljalne konference«, da se objasnijo posamezna stališča, posebno pa stališče pekinške vlade glede rešitve korejskega spora in vprašanj Daljnega vzhoda.
Po zadnjem sestanku političnega odbora Arabske lige javljajo, da se bodo arabske dr- j žave vzdržale glasovanja glede ameriške resolucije, ki zahteva obsodbo Kitajske kot napadalke.
Indijska delegacija v OZN je danes popoldne prejela iz Novega Delhija novo sporočilo, ki dajg nova pojasnila o stališču pekimške vlade glede pobu. de za mirno rešitev spora na Daljnem vzhodu.
Cim je voditelj indijske delegacije Benegal Rau prejel to sporočilo, je povabil predstavnika arabskih in arijskih držav, naj se sestanejo v Lake Successu še pred sejo političnega odbora, da proučijo novi dokument. Domnevajo, da bo Rau verjetno sporočil vsebino novega dokumenta političnemu odboru. Predstavnik indijske delegacije je dejal, da je prejel novo «zelo važno« sporočilo iz Pekinga, ni pa omenil vsebine. Pripomnil je samo, da bo to sporočilo lahko povzročilo «senzacionalen razvoj« v razpravi pred političnim odborom.
Danes je imel indijski visoki komisar v Londonu razgovor z Attleejem, Domnevajo, da je Attleeju izročil prepis sporočila, ki ga je pekinška vlada posl«la Združenim narodom.
LONDON, 24. — Neki predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da je pretekli teden pekinška vlada dala bistveno ista pojasnila diplomatskim predstavnikom Velike Britanije in Indije v zvezi . pickinitvijo sovražnosti na Koreji. Dejal je. da sta angleški in indijski predstavnik dobila pojasnila v sledečem smislu:
1. LR Kitajska predvideva možnost umaknitve prostovoljcev s Koreje istočasno z umikom tujih čet s polotoka;
2. prenehanje sovražnosti bi moralo postati efektivno, čim bi se predstavniki sedmih držav sestali, da začnejo razgovore, ki naj bi dovedli do ureditve vprašanj Daljnega vzhoda. Omenjeni predstavnik je
tudi izjavil, da sta bili vladi Velike Britanije m Indije v stalnem stiku, preden sta napravili omenjeni korak v Re-Kingu.
V političnem odboru se je danes popoldne nadaljevala razprava o kitajski intervenciji na Koreji in še posebej o ameriški resoluciji.
Rolitični odbor ima pred seboj dve sporočili pekinške vlade, ki obrazlcžujeta njeno stališče o morebitnih pogajanjih za prekinitev sovražnosti in rešitev vprašanj Daljnega vzhoda.
indijski delegat Benegal Rau pa ima posebno sporočilo, ki ga je danes prejel od svoje vlade in ki povzema vsebino razgovorov, ki jih je imel indijski poslanik v Pekingu o teh vprašanjih s kitajskim izuna-njim ministrom. Kakor je znano, je o tem sporočilu Benegal Rau danes, poročal predstavnikom 12 azijskih in arabskih držav na tajni konferenci.
Prvi je govoril ekvadorski delegat Quevedo, ki je dejal, da pojasnila pekinške vlade ne o-piavičujejo spremembe ameri-kše resolucije, ki po njegovem mnenju ne onemogoča nadaljnjih pogajanj.
Venezuelski delegat je tudi izjavil, da predlogi kitajske vlade ne prinašajo nobenih novih elementov. Kuomin,tangov delegat je kritiziral pekinške predloge in dejal, da bi bila pri morebitnih pogajanjih sedmih držav njegova vlada izključena. Dejal je tudi, da ne bi nobena konferenca sedmih imela pravice odločati o vprašanju kitajskega predstavništva v OZN.
Ameriški delegat Austin je formalno zavrnil pekinške predloge in dejal, da je zadnje sporočilo iz Pekinga z vseh vidikov pretveza, ki naj bi zmedla OZN in razcepila njene člane. Ugotovili je nato, da to" sporočilo govori o omejeni ustavitvi ognja in je dejal, da to pomeni, da bi bila pogajanja lahko prekinjena vsak trenutek zaradi novega. kmysk_ga ueui. če ne bi pogajanja potekala po njihovi želji.
Glede zahteve pekinške vlade o sprejemu s OZN je Austin izjavil, da to pomeni, da se OZN postavlja ultimatum, t. j. sprejeti kot predstavnika Kitajske republike vlado, ki vrši sedaj napad. Dejal je dalje, da pekinški odgovor pomeni zavrnitev predlogov OZN.
Nato je Austin izjavil, da bi bila ameriška vlada pripravlje. na proučiti vsako možnost pametne rešitve in se ne bi uprla, že bi kak član OZN želel
Vsebina odgovora
glede konference štirih
Razpravljali naj bi tudi o Avstriji in predvsem o vprašanjih, ki so vzrok sedanje napetosti - Praška izjava ne more biti podlaga za razgovore - Konferenca naj bi bila v Parizu
PARIZ, 24. — Danes so objavili besedilo francoskega odgovora Sovjetski zvezi na njeno zahtevo, da bi se sestali štirje zunanji ministri in razpravljali o nemškem vprašanju. Izvedelo se je tudi, da se angleška in ameriška nota, ki so ju včeraj izročili v Kremlju, prav nič r.e razlikujeta od francoske.
Nota pravi, da je namen francoske vlade zmanjšati sedanjo mednarodno napetost in razpravljati o vseh vprašanjih, ki grozijo miru v svetu, ter je pripravljena odpraviti nasprotja med državami. Pravi, da v tem svojem odgovoru ne bo razpravljala o obtožbah ZSSR, zlasti glede Nemčije, in se bo omejila na temelje, na pbdla-gi katerih bi mogli priti do predlaganih pogajanj.
Da bi moglo priti do tega predlaganega sestanka namestnikov zunanjih ministrov v ugodnem ozračju, meni francoska vlada, da je potrebno zahtevati nekaj pojasnil, da prepreči kakršenkoli nesporazum.
Potem navaja francoska nota del svojega odgovora ZSSR iz note od 22. decembra, ki pravi, da ne more sprejeti sestanka štirih glede nemške razorožitve na podlagi izjav iz Prage. Zahtevala je razpravljanje o Avstriji in Nemčiji ter predvsem o tistih vprašanjih, ki so vzrok za sedanjo napetost hned ZSSR, ZDA, Anglijo in Francijo. Rešitev teh vprašanj bi doprinesla k izboljšanju odnosov med temi državami.
V svojem odgovoru se ~je ZSSR omejila na to — pravi sedanja francoska nota — da se je izrazila pripravljeno razpravljati samo o vprašanjih, ki se tičejo ■ Nemčije, in to ponovno samo na podlagi praške izjave. Zadnja nota ZSSR torej ne pove, če je sovjetska vlada pripravljena razpravljati in pod kakaršnimi pogoji na štiričlanski konferen. ci o vprašanjih, ki jih navaja zadnja francoska nota. Zato bi francoska vlada rada vedela, če je sovjetska vlada soglasna s tem, da bi zunanji ministri o tem razpravljali.
Nato pravi francoska nota, da bi morali namestniki zunanjih ministrov sestaviti samo
dnevni red konference štirih zunanjih ministrov in določiti vrstni red vprašanj. Zastopniki ne bi na tej predkonferenci reševali posameznih vprašanj. Glede kraja, kjer bi prišlo do konference, predlaga francoska vlada, da bi izbrali Pariz.
S tem svojim odgovorom obnavlja francoska vlada svoj predlog od 22. decembra. Upa, da je sovjetska vlada pripravljena razpravljati glede odprave vzrokov sedanje mednarodne napetosti in da se bo izjavila sporazumno s točkami te note. Ko bo sovjetska vlada pokazala, da je s tem sporazumna, bo francoska vlada pripravljena določiti dan pripravljalnega sestanka Po izmenjavi mmenj z vladami Velike Britanije, ZDA in ZSSR.
BEOGRAD, 24. — Danes je prišla v Beograd grška delegacija, ki bo skupno s funkcionarji jugoslovanskih železnic razpravljala o tehničnih vprašanjih za obnovitev železniškega prometa med obema državama.
NEW YORK, 24. — Iz New Yorka pa poročajo, da je privatna organizacija za pomoč Evropi «CARE» najavila bližnjo razdelitev 2300 ton. poljedelskih pridelkov v Jugoslaviji.
Polda četrti
V Cortini
CORTINA, 24 — Danes so otvoril mednarodni smučarski teden v Cortini. Pričel se je s skoki na skakalnici v Zuelu. Skakalnih tekem se je udeležilo 5 Avstrijcev, 5 Fincev, 8 Italijanov, 5 Jugoslovanov in 5 Nemcev. Zmagal je Brutscher Toni (Nemčija), 2. Weiller Sep p (Nemčija), 3. Rayala E-rikki (Finska), 4. POLDA JANEZ (JUGOSLAVIJA), 5. Ku-ronen Olavi (Finska), 6. Poeti-kmnen Mattj (Finska), 7. Kle-isl Sepp (Nemčija), osmo mesto si pa delita Trivella Aldo (Italija) in Dietrich Rudi (Avstrija). Jutri bo tekmovanje v ženskem slalomu, za katero se je javilo 17 tekmovalk iz Avstrije, Francije, Švice, Švedske in Nemčije. V italijanski reprezentanci bodo manjkale Celina Seghi in Maria Grazia Marchelli.
Saboterji in zarotniki
pred sodiščem v Beogradu
BEOGRAD, 24. — Jutri Se bo začela pred beograjskim vojaškim sodiščem razprava proti skupina 17 ljudi, med katerimi je bivši zunanji minisfpr in finančni minister kraljevine Jugoslavije Kosta Kumanudi in bivši minister Velja Popovič, ki so obtoženi zarotf, proti sedanji vladii. V isti skupini so tudi jugoslovanski vojna zločinci, ki so lansko leto prišli skrivaj iz tujine, kamor so bili pobegnili; vrnili so se, da bi izvršili sabotažna dejanja. Med terni j,e tudi general bivše jugoslovanske vojske Stepanovič.
Na zatožni klopi je tudii neka osebnost iz krogoy srbske pravoslavne cerkve.
Posledice plazov
v Avstriji in Švici
DUNAJ, 24. — Po neuradnih poročilih je število žrtev v Avstriji zaradi plazov danes na-rastlo na 142. Uradno poročilo avstrijske vlade pa pravi, da so doslej našli 68 trupel, rešili 62 oseb in še vedno ne vedo za 56 oseb. Po glavnih cestah in železniških progah se danes zopet razvija promet. Danes je odšla iz Celovca na Grossglock-ner reševalna skupina, ki je nesla živež 200 delavcem, katere so plazovi odrezali od ostalega sveta. Ti delavci grade, kot znano, hidrocentralo v višini 2000 m. Zelo je prizadeto znano smučarsko središče Hei-ligenblut, kjer so plazovi porušili hotele in kmetije.
Iz Vorarlberga in Tirola poročajo, da tam še vedno rešujejo številne osebe iz hiš, ki so jih zasuli plazovi. Iz Salzburga poročajo, da tam še vedno nimajo luči in so pretrgane telefonske zveze. Innsbruck je brez vode že od včeraj zjutraj. Poročajo o novih plazovih na Štajerskem, Koroškem irj v o-kolici Salzburga.
Zadnje uradno poročilo iz Švice poroča o 75 žrtvah. Zaenkrat ne predvidevajo nove nevarnosti plazov.
KAIRO, 24, — Na konferenci svetovne poštne zveze, ki je sedaj v Kairu, so razpravljali o vprašanju sprejema delegatov LR Kitajske .Resolucijo, ki zahteva zavrnitev sprejema kitajske delegacije, bodo predložili jutri v glasovanje. Za jutri pričakujejo prihod kitajskih delegatov v Egipt, ki Jih je poštna zveza u-radno povabila, ko je nacionalistična Kitajska bojkotirala konferenco Zveze ki je bila lanskega maja v Montreuxu v Švici.
poslati Pekingu nove pozive. Ce bo na te pozive prižel odgovor, ki bo pokazal možnost pametne rešitve, bo ameriška vlada piinravljena proučiti ga.
Končno je Austin zahteva) od odbora, naj se spomni načela kolektivne varnosti.
Avstralski delegat je podprl ameriško resolucijo in dejal, da
pa se je uprl tej resoluciji in dejal, da ZDA upoštevajo dejstva, da večina političnega odbora ni pripravljena zavrniti pogajanj.
Nizozemski delegat pa je predlagal odložitev razprave zaradi «zelo važnega predloga«, ki ga vsebuje načrt resolucije 12 azijskih držav, ki so ga dali
ta resolucija enostavno pojas- na vpogled članom odbora med njuje vse, kar je pekinški re- sejo. Dejal je, da bi se posa-žim napravil na Koreji, ter ob- mezne delegacije rade posveto-razložuje vse, ,kar bo morala vale s svojimi vladami. Seja je OZN napraviti v primeru, da bila odložena na jutri.
Peking vztraja pri svojem stališču, ter določa na kakšen način bo mogoče rešiti vprašanje s pogajanji, čim bodo pekinške oblasti spremenile svoje stališče. Pripomnil pa je, 1. da bi moral biti odbor za kolektivne ukrepe samo študijska skupina, ki ne bi bila pooblaščena staviti priporočil iti bi vezala vlade. 2. da ne bi smeli določiti nobene sankcije, brez prejšnje odobritve glavne skupščine.
Tudi paragvajski delegat je podprl ameriško resolucijo.
Češkoslovaški delegat Nosek
TOKIO, 24. — Pravosodni minister je prepovedal izdajanje nekega komunističnega časopisa, ki ga obtožujejo, da je prekršil u-kaz glede delovanja proti okupacijskim- oblastem. Minister je odredil tudi aretacijo 22 nameščencev časopisa, med katerimi sta tudi ravnatelj’ in založnik. Zaplenili so 80.000 izvodov časopisa.
Jugoslovanski protest madžarski vladi
BEOGRAD. 24. — Beograjski radio javlja, da je jugoslovansko zunanje ministrstvo izročilo danes madžarskemu predstav niku v Beogradu protestno noto, ker so v ponedeljek madžarske obmejne straže ubile enega jugoslovanskega obmejnega stražnika na ju-goslovan-sko-madžarSki meji pri Dolnji Lendavi.
Kakor je znano, je jugoslovanska vlada predlagala madžarski vladi sestavo mešane komisije, ki naj bi izvedla potrebno preiskavo. Madžarske oblasti niso sprejele tega predloga in so izdavile, da se jim taka komisija ne zdi potrebna.
Ta odklonitev, pravi jugoslovanska nota, dokazuje, da take obmejne incidente povzroča tnadižarska vlada. Na koncu za. hteva nota od madžarske vlade plačilo odškodnine za umorjenega vojaka.
Po Nennijevem kongresu
TOKIO, 24. — Francoski poslanik Dejean se je danes razgovar-jal z Jošido o položaju na Daljnem vzhodu.
Jugoslovanska naročila v tovarni Jtnsaldo
BEOGRAD, 24. — Danes so sklenili sporazum med predstavniki tovarne ANSALDO in jugoslovanskim ministrstvom za zunanjo trgovino. Tovarna bo dobavila 350 traktorjev po 6 ton in pol ter večje število avtobusov na račun reparacij.
Medtem ko so poklicali po odhodu Togliattija tudi ostala dva najvplivnejša člana komin-formističnega italijanskega vodstva — Longa in Secchio — v Moskvo po nove direktive, se je v Bologni končal kongres Nermijeve socialistične stranke. Mi dobro vemo, kdo je Pie-tro Nenni in kakšno vlogo igra njegova stranka v Italiji in njegov list «Avanti». Pietro Nenni zaradi lažjega kamufliranja ne more sicer biti član Komin-forma, vendar pa nekako po «privatm» liniji odhaja večkrat v Prago in v Moskvo, da bi čim laže vršil svojo vlogo. Zato se vsakdo upravičeno vpraša: zakaj se vendar Nenni ne združi s Togliattijem v eni stranki? Odgovor:	Vsekakor je «bolj
demokratnčno» — če v izvršilnem odboru svetovnega kongresa «rmru» sedi neki Nenni, ki eni kominformistsl
Poleg Nennija igra v njegovi kominf ormovski stranki zelo važno vlogo se onorevole Giu-sto Tolloy. On je že večkrat pisal kot goreč kominformist zlasti proti Jugoslaviji, da bi tudi s te strani vrgel lopato blatg. On je nekoč «odkril», da Jugoslaviji Amerikanci pošiljajo z Malte fantastično vojaško pomoč: orožje in material. Glede tržaškega vprašanja, zlasti pg Istrskega okrožja, je tudi on smatral za potrebno ainterve-niratin, in sicer večkrat. Zato je dobro pogledati, kdo je ta Giusto Tolloy.
Tollov je. bivši Mussolinijev fašist in polkovnik njegove vojske, eden izmed tistih vojskovodij, ki so se borili na ukrajinski fronti na čelu legionarjev v črnih srajcah. Najbrž za taJcšne zasluge — kot poroča «Avanti» od 20. decembra 1950 — je dobil za hrabra dela v Albaniji bronasto medaljo ta «socialist» Tolloy. Sedaj je on pokrajinski sekretar in član vodstva federacije soc al stične stranke v Bologni, Njega je pred odlikovanjem poklical poveljnik vojnega področja in mu pripel omenjeno rnedal o — za hrabra de.la na grško al-
Nehrujev poziv prizadetim državam naj mirno rešijo sporna vprašanja
"**r®c*stavI“k* ^r*av nai se sestanejo in naj se razgovarjajo o teh vprašanjih, namesto da drug drugemu govorijo na razdaljo tisoče v kilometrov"
NOVI DELHI, 24. — V svojem govoru po radiu je indijski minister predsednik Nehru pozval zahodne in vzhodne države, naj mimo rešijo korejski spor. Nehru je dejal: «V OZN je bil predložen predlog, naj se LR Kitajska označi za napadalko. Ta predlog, o katerem bodo morda danes razpravljali, ne more vod»U k miru, pač pa lahko pripeli-.. ,do , poostritve sporov in bo lahko celo zaprl vrata za vsakršen poizkus rešitve spora s pogajanji. V nobenem primeru se vrata ne smejo zapreti, kajti če to napravimo, zapremo hkrati vrata za vsako mimo rešitev svetovnih vprašanj«.
Nehru je nato poudaril željo vseh narodov sveta po miru in je dejal, da bi po informacijah indijskega poslanika v Pekingu bila kitajska vlada željna začeti pogajanja za rešitev korejskega vprašanja in drugih vprašanj Daljnega vzhoda. «Prišel je čas«, je pripomnil Nehru, «za predstavnike prizadetih držav, da se sestanejo in razpravljajo o teh vprašanjih, namesto da bi si drug drugemu govorili na razdaljo tisočev kilometrov«.
Nehru je tudi pozval velike zahodne države in združene narode, naj izrabijo to priliko, da dosežejo mir. Na koncu je Nehru izrazil upanje, da bodo to mednarodno krizo prebrodili, kajti, je dodal, «če je ne rešimo mirno in če svet zdrkne vojni nasproti, bo naša generacija žalostno končala svojo nalogo in bo to zelo drago plačala«.
Eisenhowerievi razgovori v Parizu
PARIZ 24. — Danes zjutraj je Eisenhower sprejel nadzornika francoskih sil v Severni Afriki generala Koeniga, nato pa britanskega letalskega maršala Williama EUiota. Kosil je s francoskim ministrom za o-biambo Mochom, nato pa se je sestal z ministrskim predsednikom Elevencm, Jutri zjutraj bo odpotoval na otok Island, obiskal bo Kanado in se bo vrnil v Washington 29. januarja. Prihodnji četrtek bo podal obračun svojega potovanja pred članf obeh ameriških zbornic.
V Washingtonu pravijo, da bo Eisenhower ob svojem prihodu v ZDA nekakšen razsod-
nik med tistimi, ki se potegujejo v ZDA za vojaško akcijp proti Kitajski, in tistimi, ki gledajo predvsem na obrambo Evrope.
Danes so zaplenili y Pfcrizu jutranjo izdajo lista «Humani-te», ker je kljub prepovedi vlade pozival Parižane na protestno demonstracijo. Vendar so ga prodajali v nekaterih pariških okrajih in v okolici. Policija je Pri tem arethala nekaj oseb. Zaplenili so tudi list ((Liberation«.
V Parizu so danes podvzeli izredne ukrepe, ki so praktično preprečili demonstracije proti Eisenhovverju. Po cestah so namestili številne policijske oddelke. Opoldne so zaprli vse postaje podzemeljske železnice v bližini Elizejskih poljan. Prav tako kot «Humanite», ni izšel tudi list «Ce Soir«, ki izhaja popoldne. Poslopje, v katerem tiskajo časopis, so obkrožili številni agenti.
Ze zjutraj so aretirali 25 oseb, ki so. razdajale letake s pozivom Parižanom, naj danes demonstrirajo pred hotelom «Astoria» proti generalu Eisen. hovverju.
Popoldanske demonstracije se je udeležilo približno 5000 ljudi. od katerih je policija 2500 aretirala. Na cestah, ki vodijo v Pariz, je policija aretirala številne demonstrante, ki so hoteli priti v prestolnico na tovornih avtomobilih. Pravijo, da se ni mogla nobena skupina demonstrantov približati hotelu ((Astoria« in da ni bilo posebnih neredov. Ranjen je bil samo en policaj.
List «Ce Soir» je izšel šele nocoj. Ker je precej neredno sestavljen, menijo, da so morali zamenjati precej člankov na prvi strani.
Kljub predvidevanjem ni prišlo do demonstracij v Metzu, Toulonu, Rennesu in Lionu. V Marseillesu je demonstriralo 600 ljudi, od katerih so okrog 50 aretirali.
Danes je bil sestanek francoskega ministrskega sveta, na katerem je zunanji minister Robert Schuman poročal o razpravi v OZN glede korejskega vprašanja. Svet je odobril navodila, ki jih bodo poslali francoskemu zastopniku g Lake Successu Jeanu Shauvelu. Pravijo, da ta navodila temeljijo na dveh temeljih, ki sta značilna za sedanjo francosko politiko: preprečiti razširitev sedanjega konflikta in obdržati solidarnost med zahodnimi salami.
Glasnik vlade je izjavil, da
OSTftVKfl HOLAUDSKE VLABE
Krizo je povzročila ostavka zunanjega ministra Sfikkerja v zvezi z vprašanjem Nove Gvineje - Odstavitev poveljnika glavnega štaba
HAAG, 24. — Danes so urad. no javili, da je nizozemska vlada na svoji včerajšnji seji odstavila generala Kruisa, poveljnika glavnega štaba, ker so na. stala velika nasprotja, kako naj se nizozemska vojska organizh ra. Odstopil je tudi njegov namestnik Calmeyer.
Za novega Poveljnika glavnega štaba je bil imenovan polkovnik Hasselmain. Pooblaščeni krogi izjavljajo, da je bij namen vlade še povečati oborožitveni načrt po odstavitvi poveljnika glavnega štaba.
Medtem Pa Jo nastala v vladi kriza. Zunanji minister Stikker je podal ostavko in zaradi tega je pozneje odstopila vsa vlada. Zunanji minister Stikker pripada liberalni stranki. Odstopil je, ker je voditelj liberalne stranke predložil resolucijo za nezaupnico vladi glede vprašanja Nove Gvineje.
Resolucija očita vladi, da je
bila pripravljena odstopiti od holandske suverenosti nad Novo Gvinejo v korist Indonezije pri pogajanjih, ki so bila v decembru v Haagu. Liberalna resolucija poudarja, da vlada ne bi bila smela popustiti brez prejšnjega posvetovanja v parlamentu. Danes popoldne je parlament resolucijo zavrnil s 66 glasovi proti 26. Proti so glasovali socialisti, katoličani, del historičnih kristjanov in komu. nisti. Ker so vsi člani liberalne skupine, kateri pripada Stikker, glasovali za resolucijo, je Stikker odstopil, čeprav je vlada dobila večino.
Kraljica Julijana je začela posvetovanja za sestavo nove vlade. Stikkerjev odstop bo imel za posledico tudi njegov odstop od predsedniškega mesta OECE, razen če ne bo v novi vladi zopet zunanji minister.
bo Francija glasovala za sedanjo ameriško resolucijo v OZN, vendar bo izrazila svoje posebno mnenje glede nekaterih točk v tej resoluciji.
Zopet letalske akcije nad Korejo
TOKIO, 24. — Neki zavezniški oklepni oddelek je danes zjutraj ponovno zasedel mesto Wonju in prodrl P© cesti do mesta Hoengsona in ga zavzel. To mesto je oddaljeno od Wo-nju 16 kan, ud 38. vzporednika pa 50 km. Pozneje se je oddelek ponovno vrnil v mesto Wo-nju in ga proti večeru, kot je to sedhi že navada, tudi zapustil. Prav tako so delovale izvidnice na zahodnem bojišču, kjer tudi niso mogle najti sovražnika.
Poročilo letalstva poroča, da so veletrdinjave vrgle 200 ’ ton bomb na železniško postajo prj
Kumusanu na sevemovzhodni obali. Mesto Kumusan leži 30 km južno od mandžurske meje. Ameriška reakcijska letala so se srečala nad mestom Anju, 110 kn., južno od mandžurske meje, s 16 do 20 letali tipa «Mig 15». Z njim; se je borilo 16 Hunderjetov približno četrt ure.
Današnje severnokorejsko poročilo je naslednje; ((Ljudska vojska je Skupno s kitajskimi prostovoljci uspešno razvijala na vseh področjih fronte vojaške operacije protj sovražnikovi vojski«.
Velika vročina v Kaliforniji
LOS ANGELES, 24. — V Kaliforniji je nastal velik vročinski val. Včeraj je toplomer kazal v Los Angelesu 28 stopinj v senci, v Hollywoodu 30 stopinj, v Cano-ga Park pa 33 stopinj.
banski meji v aprilu 1941, kot zopet poroča «Avanti«! To pomeni, da je Tbllog najbrž zelo hrabro ubijal Grke in mogoče Še bolj hrabro bežal, ko^ so Grki branili pred fašističnimi razbojniki svojo rodno zemljo in svojo svobodo. In če takrat ne bi bil Hitler pome al duče-ju pač mogoče danes Tollov ne bi mogel ob tisti svečani priliki pred poveljnikom takole izjaviti, ko mu je pripenjal medaljo na njegova kominformi-stična prsa:	_	.
«Nenavadno me pocascuje dejstvo, gospod polkovnik, da sprejemam odlikovanje za vojaško hrabrost iz rok vojaka, ki je tako hraber kakor ste vi. Ne skrivam pred vami svojega globokega razburjenja ob tej priliki, ki me spominja na tako burno in bolestno dobo v zgodovini italijanskega naroda in v moji osebni«.
Tako poroča «Avanti)) in z°tP ne dvomimo, da so te socialistično kominformovske besede v resnici takšne, kakršne jih je izgovoril, ko je prejemal medaljo za zasluge, ki si jih je pridobil za Mussolinije proti svobodi grškega naroda. Toda pri tem je dodal, da je bila tista njegova dolžnost v Grčiji «gren, ka», ki jo je delil z vso mladino z vsem itiilijanskim narodom za časa fašistične zločinske vojne«... Ce ne bi tega dodal bi ne bil hirwvec, kakršen je in priznal, da je bilo zločinsko tisto, kar je delal
Toda medaljo, ki jo je za to svoje zločinsko delovanje dobil, seveda m odklonil — kar bi bilo pač logično! Ne! Ko mu jo je polkovnik pripenjal na prsa je bil tako ginjen, da so mu zablestele v očeh solze.
Te solze so bile v resnici iskrene! Bile so solze pravega fašista, a besede so bile le ogabni oportunizem. Kajti nihče ga ni mogel prisiliti, da vzame tisto bronasto medaljo če smatra, da je ni zaslužil, če je v vojni počel — kriminal.
Prj tem ta fašistični kominformist ni pozabil mimogrede na kcrminformAstično propagando za emir« in obljubil, da se bo boril za to, da italijanska mladina in italijanski narod ne bi ponovno morali prelivati krvi, da anaša hrabra vojska« ne bi biki ponovno porinjena v vojno.
Takšnih Tollogev so izvolili celo vrsto na bolonjskem Nen-nijevem kongresu pred nekaj dnevi. Res pravo jamstvo, da italijanska vojska ne bo morala več počenjati zločinov po Strnem svetu...
BONN, 24. —.Zavezniška visoka komisija je javila, da bo bonska vlada pričela izdajati potne liste s 1. februarjem. Britanski visoki komisar je danes obiskal Adenauerja. Razpravljala sta o ((tekočih vprašanjih«.
5000 žrtev
na Slovi Gvineji
LONDON, 24. — Po zadnjih poročilih z Nove Gvineje, je povzročil izbruh vulkana na gori Lamingitibn 5000 žrtev. Od 34 belcev, ki so bili na tem področju, ni nobenih poročil. Reševalne skupine poročajo, da so trupla žrtev grozno spremenjena. «Zd-i se. kot da bi bili na drugem planetu. Obličje zemlje je spremenjeno in pokrito s pepelom. Odvraten duh po truplih se širi po vsem področju« je izjavil n ek reševalec. Iz vulkana Se še vedno dviga para.
Komentarji o Attleejevem govoru
Acheson odklanja vsak komentar in vztraja na svojem stališču - Zaradi Bevinove bolezni nastaja zopet vprašanje njegovega naslednika
WASHINGTON, 24. — Danes je Acheson izrazil na tiskovni konferenci upanje, da bo zahodni svet ohranil enotnost pri razpravljanju v OZN glede predlogov za premirje na Koreji. Prepričan je tudi, da bodo v OZN obsodili LR Kitajsko zaradi posega na Koreji in s tem sprejeli ameriški predlog. Acheson ni hotel komentirati vesti o nasprotjih med zahodnimi državami glede politike na Dajnem vzhodu, niti se ni hotel izreči glede včerajšnjega Attleejevega govora V spodnji zbornici in niti razpravljati o današnjem Nehru-jevem govoru.
Glede resolucije, ki to je ameriški senat včeraj soglasno sprejel in ki poziva OZN. naj odbije kitajsko zahtevo za sprejem v Združene narode in naj hkrati obsodi LR Kitajsko kot napadalko, je Acheson dejal, da ta resolucija Kongresa pomeni, da je Kongres sporazumen s politiko ameriške vlade. Acheson je tudi povedal, da ni bil predhodno obveščen o Attleejevem govoru. Attlee je, kot znano, zahteval od ZDA večjo potrpežljivost o vprašanju kitajskega napada. Državni tajnik je potrdil, da se ameriška politika glede Formoze ni spremenila po izjavi Trumana od 27. junija. Dejal je tudi, da ni bil obveščen o tem, ali sta glede tega indijska in pekinška vlada zahtevali pojasnila glede Formoze.
Očitke ZSSR Franciji in Angliji, po katerih ima atlantski pakt napadalni značaj, je Acheson označil kot »očitno žalitev« Po njegovem pomeni sklenitev atlantskega pakta skupno obrambno akcijo, ki jo priznava listina Združenih narodov. Acheson je dejal, da nima dru. gega reči glede ((absurdnosti« teh obtožb ZSSR, po katerih bi imel ta pakt napadalni značaj, Po njegovem se ni ZSSR samo uprla sporazumu za nadzorstvo klasične in atomske oborožitve, temveč ie skupno s svojimi sateliti zakasnila in preprečila vsak poskus, da bi našli mirno rešitev korejskega vprašanja in drugih vprašanj Daljnega vzhoda.
Acheson je potem govoril o predlogu v Torquayu glede preferenčnih tarif za Evropo in je dejal, da ta sistem ne bi
pripomogel k evropski enotno-sti. Poudaril pa je pri tem važnost sporazum glede evropskih Plačil in Schumanovega načrta.
Državni tajnik je ob koncu dejal, da želijo ZDA sodelovati pri dvigu Jugovzhodne Azije skupno z OZN jn Ccmmonwe-althom. Povedal je, da bodo ameriški predstavniki sodelovali na konferenci Common-wealtha glede gospodarske in socialne pomoči Jugovzhodni Aziji, kj bo 12. februarja.
LONDON, 24. — Ze včeraj ni šel Bevin v svoj urad in je ostal v postelji. Izvedelo se je, da sg je ponovno prehladil pred nekaj tedni. Obolel je na influenci, ki se je pozneje razvila v pljučnico. Zdravniki pravijo, da je njegovo zdravstveno stanje tako resno, da si ga ne upajo prepeljati na kliniko.
S to boleznijo nastaja ponovno vprašanje, kdo bo nadomestil Bevina. To vprašanje Se jP pojavilo že lani, pred tednom Pa se je pričela v angleških listih ostra kampanja proti Be-vinu, češ v taiko resnih časih ne more bolnik voditi angleške zunanje politike, ki zahteva danes ((več kot celega moža«. Sedaj govorijo v Londonu, da velja za neuradnega Bevinovega naslednika sedanji ministrski podpredsednik Herbert Morri. son. Vendar ni znano, če bi ta »parlamentarni strateg« laburistične stranke sprejel to mesto
Drugi, ki b; prišel y poštev, je Chuter Ede, sedanji notranji minister; ta uživa pri Attleeju veliko spoštovanje. Navajajo tudi možnost, da bj Attlee v glavnem sam vršil zunanje posle in vzel za svojega pomočnika Kennetha Youngerja. Kot morebitne namestnike Bevina imenujejo še Mac Neila, Wal-kerja, Shavvserossa in Daltona.
Danes se je sestal izvršilni odbor laburistične stranke, v katerem so Attlee, ministrski podpredsednik Morrison, ob. rambni minister Shinwell in gradbeni minister Dalton. Levica laburistične stranke je namreč zahtevala, da bi v sredo razpravljali v spodnjem domu samo o zunanji politiki. Skrajna levica ima v spodnji zbornici 75 mest. kar pomeni, da predstavlja za laburistično večino veliko nevarnost nezadovoljstvo tolikih poslancev. Ti
grozijo vladi zaradi naslednjih dejstev: Vlada se daje zapletati od ZDA v vedno večja nasprotja s Pekingom. Nadalje se je pričela Anglija oboroževati na ameriško zahtevo. Prav *ako je tudi pristala na oborožitev Za-bodn-p Nemčije. T0 zmanjšuje možnosti sporazuma na morebitni štiričlanski konferenci.
Pravijo, da ie Attlee odgovoril na te kritike:	1.	Anglija
išče skupno s Commonwealthom in Indijo poti, ki bi preprečile razširitev korejskega konflikta; 2. Anglija se ne more ločiti od ZDA, ker jih potrebujeta tako Anglija, kot Evropa; 3, Razlike med laburisti glede oborožitve bi privedle do razpustitve Spodnje zbornice in da novih volitev. Attlee je ob podpori Morrisona ponovno zavrnil misel za koalicijsko vlado v ob-dobju miru.
V ZDA je včerajšnji Attleejev govor zopet oživel stare ameriške obtožb*, proti Angliji zaradi tako imenovanega «prila-gojevanja«. Te kritike se ne ppjavijajo samo v tisku, temveč, kakor se zdi, tudi v vladnih krogih, kjeT siceT še vedno z veliko pozornostjo proučujejo Attleejev govor — in se o njem nočejo izjaviti.
Kritike opazimo tudi v vseh najvažnejših ameriških časopisih, ki veljajo za nekakšen barometer javnega mnenja: v «New York Timesu«, ((Baltimore Sunu«, «St. Louig Post Di-spatch« in drugih.
Glede tega so značilne današnje štiri obtožbe znanega diplomatskega urednika Jamesa Restona:	1.	Anglija	žrtvuje
enotnost med Commonweal-thom, zlasti svojP zveze z Indijo in Ceyl©nom ter svoje gospodarske interese na Malaji jn Hong Kongu — na račun enotnosti vseh zahodnih držav; 2. Anglija misli, da se ne bo nadaljevalo zavezništvo med LR Kitajsko in ZSSR, čeprav so zaenkrat njune ekspanzion,istične težnje enake; 3. Zahodna Evropa misli predvsem na svojo obrambo in se boji, da bj se ameriška pomoč oddaljila od Evrope na račun Azije in 4. Anglija, ki trpi na posledicah dveh svetovnih vojn, se ne more močna politično ’ upreti ru-
dkim imperialističnim težnjam
V Aziji.	J	-
PRIMORSKI DNEVNIK
f	9	DELEGACIJA	osvobodilne	fronte
oAM Uj k	OJ_ E| pri G. F. 0. Marshallu, prosvetnem svetovalcu ZVU
List uGospodarstvos je v svoji zadnji številki objavil uvodnik z gornjim naslovom. Zaradi važnosti članek ponati-skujemo.
Da, samo svoje zahtevamo. Ne prosimo ne brezobrestnih posojil, ne posojil po nizkih obrestih iz kreditov ERP, ki bi bila sicer prav tako dobrodošla našim podjetjem kakor milijardnim koncernom, trustom in holdingom od Združenih jadranskih ladjedelnic (CRDA), ki so v rekah italijanske države, in genove-ške družbe «Italia» do Mar-zottovih hotelov.
Zahtevamo samo, da nam povrnejo premoženje, ki nam je bilo nasilno uničeno za časa nezakonitega fašističnega terorja, ki so ga tolerirale liberalne vlade v Trstu in po Vsej slovenski zemlji na Primorskem. ali pa ((zakonito« ugrabljeno za časa fašistične diktature.
Ne zahtevamo mnogo, ne zahtevamo prav ničesar tujega, niti lire več, kakor nam pripada po najelementarnej-šem pojmovanju odnosov človeka do človeka in po splošno priznanih zakonih, ki urejajo odnose v človeški družbi
Zahtevamo to, ker hočemo dalje graditi na temeljih, ki so jjh naši očetje z muko postavili v teku stoletja, da bi si v lastnem domu uredili sodobnemu človeku spodobno življenje — gospodarsko in kulturno. Zahtevamo to tudi zavoljo samega spoštovanja pravice. Pravici je teba zadostiti in krivico popraviti, sicer nas mora biti strah pred bodočnostjo, strah tudi vseh tistih, ki so odgovorni za bodočnost držav in se danes zbirajo, da bi se zavrovali pred novim nasiljem. Kako naj bi v tem svojem stremljenju uspeli, ko bi hoteli legalizirati storjen0 nasilje?
Požig ((Narodnega doma»,
ljen; v Trstu pa so ga ohranili in prekrstili v nadzorstveni urad («Ufficio di vigilanza«). Nadzorstveni urad pri podružnici italijanske narodne banke (Banca dTtalia) ima pravico preprečiti ustanovitev vsakega kreditnega zavoda — tudi navadne posojilnice — ako se mu zdi, da je ta odveč.
Odveč se mu seveda zdi ustanovitev vsakega slovenskega denarnega zavoda v Trstu, če so hoteli onemogočiti celo obnovitev domače posojilnice v Nabrežini, češ, da je za domače potrebe že preskrbljeno z ustanovitvijo podružnice »Cassa di Risparmio di Trieste» v Sesljanu. Stališče nasproti slovenskim gospodarskim pobudam je pri Uradu za nadzorstvo kredita (Ufficio di vigilanza) v bistvu za las podobno tistemu, ki ga je zavzel guverner Italijanske banke, ko je kot šef Inšpektorata za nadzorstvo za zaščito prihrankov podpisal ukrep proti Tržaški posojilnici v istem času kakor Mussolini.
L. B.
Poročilo tajništva O F o štirlurnem razgovoru o vseh perečih vprašanjih Slovencev cone A
V torek, dne 23. t. m. je sprejel S- F- D. Marshall, prosvetni svetovalec pri ZVU delegacijo Osvobodilne fronte, katero so sestavljali dr. Jože Dekleva, Franc Stoka, dr. Andrej Budal in Drago Pahor.
Med razgovorom, ki je trajal štiri ure, so bile postavljene glavne zahteve Slovencev na političnem, šolskem, prosvetnem in gospodarskem polju.
Posebej je delegacija postavila vprašanje ENAKOPRAVNOSTI SLOVENŠČINE z italijanščino, vprašanje, ki zahteva nujno povoljne rešitve.
Med perečimi SOLSKIMI PROBLEMI je delegacija obravnavala ustanovitev samostojne slovenske šolske u-prave, sistemizacijo učiteljskih in profesorskih mest ter stalno namestitev šolnikov; pri-
znanje diplom visokošolskega, strokovnega in srednješolskega študija, pridobljenih pri učnih zavodih jugoslovanskega področja STO in v Jugoslaviji; zgraditev primernega poslopja za slovenske srednje šole in izpopolnitev organizacije slovenskega šolstva v skladu z ugotovljenimi potrebami.
Med najnujnejšimi KULTURNIMI POTREBAMI Slovencev je delegacija postavila nujnost zgraditve slovenskega kulturnega doma v Trstu kot reparacijo po fašizmu uničenega Narodnega doma, do rešitve tega vprašanja pa je delegacija zahtevala pravico do uporabljanja gledaliških dvoran, ki jih Zavezniška vojaška uprava posredno ali neposredno subvencionira.
Delegacija je končno posta-
NADALJEVAN1E RAZPRAVE O AFERI V ILVA
Predavanje SHPZ
V četrtek 25. t. m. bo ob 2». uri v Ul. Ruggero Manna 29 predavanje univ. prof. Malovrha. Predaval bo o temi (Ekonomski in geografski oris Jugoslavije). Vabljeni vsi!
zakonite lastnine ((Tržaške posojilnice in hranilnice«, požig drugih slovenskih domov, razpustitev odbora Tržaške posojilnice, likvidacija tega denarnega zavoda in drugih predstavlja nasilje. Prav tako predstavlja nasilje prisilna prodaja Narodnega doma. Med Giuntovo bakljo in Mussolinijevim peresom, ki je podpica-lo odlok za likvidacijo Tržaške posojilnice, ni v bistvu nikakšne razlike!
Mar predstavlja ureditev vprašanja povrnitve slovenskega premoženja v Trstu tako težak problem za ZVU, da z njo odlaša tako dolgo? Duce je vendar že šesto leto v grobu in prav toliko let je minilo, odkar so združene demokratične sile strle oborožene sile fašizma in hitlerizma.
Koga je torej še danes strah, razveljaviti dučejev ukaz z dne 3. VIII. 1940 (Gazzetta Uf-ficiale del Reg no dTalia N.o 188 dd. 12. VIII. 1940), s katerim je bil razpuščen zakoniti upravni odbor Tržaške posojilnice in hranilnice in drugi ukaz ^stega Mussolinija z dne 16 VI. 1941. s k-t^rim je zanovedal «pos^bno likvidacijo« tega slovenskega denarne-Ba zavoda? Koga je danes strah razveljaviti ukaz o likvidaciji Trgovsko obrtne zadruge? Mar predsthvn kov dveh svetovnih imperijev?
Ureditev te z'devp je povsem preorosta. Dokazne listine so še vedno v uradnih arhivih in tudi prče žive. Prav nič ne bo t'žko ugotoviti, kako veliko premoženje Trž~žke ivjsojilnice in h^an iniee ie prejela «Ca sa di R 'pnrmio di Trieste« in k'liko premožen'a Trgovsko-obrtne zadruge Banca Popolare Giuliana.
Da se slovenskemu gospodarstvu v Tr tu postavijo količkaj trdni lemelji in zagotovi rbnnva ter s ti m tudi kruh premnogim Slovencem, ki ‘im pot v javne službe ni odprta, je poleg tega tvfba odpraviti vso zakonske omeiitve glede ustanavljanj•> novih denarnih zavodov, ki datiralo še iz fašističnih časov in so na žalost še danes v veUavi ter se uporabljajo pfoti Slovencem
Oba Mussolinijeva ukaza likvidacije Tržaške posojilnice spremljata ustrezna ukaza šefa Inšpektorata za obrambo prihrankov (Ispettorato per !a difesa del risna-mio), ki je bil vpeljan z uka zr>nv-zakolom z <fne 17. julija 1937 v XV. letu fašistične dobe in objavljen v uradnem listu št- 195 dne 23. VIII. 1937.
Ta inšpektorat je bil v Italiji po zlomu fašizma odprav-
Tožilec zamena za omožim za ioi ječe
Zastopnik ILVA pa 12S milijonov za škodo
Včeraj se je nadaljevala razprava proti trinajstim obtožencem, ki so z raznimi manipulacijami oškodovali ILVO za težke milijone. Govoril je državni tožilec, ki je točko za točko ponovno obdelal kopo gradiva, iz katerega se je dalo razvideti, kako so bile zasnovane poneverbe v računovodstvu, o čemer smo delno že poročali. Svojo obtožbo je zaključil s predlogom, naj sodišče obsodi Della Velo na 4 leta in 9 mesecev zapora ter 60 tisoč lir globe, Alessija na 2 leti in 25 tisoč globe, Svetino na 1 leto, 8 mesecev in 20 tisoč lir, Bonifaccia na 2 leti, 4 mesece in 30 tisoč lir, Mianija na 4 leta in 45 tisoč lir, Bertocchija na 3 leta, 8 mesecev in 40 tisoč lir, Monsacčhija na 2 leti, 6 mesecev in 32 tisoč lir, Fondo na 2 leti, 8 mesecev in 35 tisoč lir. Bevka in Venierja je predlagal naj bi oprostili, ker nista zakrivila kaznivega dejanja, Muggio, Bosija in De Cortija pa zaradi pomanjkanja dokazov.
Zastopnik civilne stranke se je postavil na stališče, da pri milijonskih sleparijah ni bilo oškodovano le podjetje, mar-
več predvsem delavstvo tovarne. Obtoženci so s škodljivimi manipulacijami iz golega koristoljubja zašli tako daleč, da se niso bali zastoja v obratu, do česar bi vsekakor lahko prišlo, ako bi njihovo početje ne bilo pravočasno odkrito, zakaj na skladiščih je v resnici ležalo mnogo manj materiala, kakor ga je bilo registriranega v knjigovodstvu. Vodstvo tovarne, ki se je zanašalo na te vpise, bi nenadno lahko ostalo brez potrebne zaloge železa, kaj se je delno enkrat že primerilo in so morali v ta namen uporabiti mnogo dražje kovine.
Z vso ostrostjo je napadel koristolovce, ki so se brez predsodkov m kljub dobrim plačam spuščali v sleparije na škodo svoje okolice. Ze v naprej je izpodbijal utemeljevanja obrambe, ki bo skušala izrabiti dejstvo, da so bili doslej malone vsi obtoženci nekaznovani in neoporočne preteklosti. Imenoval jih je pelo kolono dela in ljudi korupcije, ki skušajo za organiziranim molčečim blokom prikriti sodišču svoje grehe. Ob zaključku je opomnil sodišče naj ne pozabi
SESTANEK KRIŽANSKIH RIBIČEV
Za obrambo sloveoshe obale
na 120Q uslužbencev ILVE, ki bodo brali razsodbo in si na podlagi te ustvarili mnenje o našem sodstvu. Odločno je zahteval, naj sodišče ne prizanaša obtožencem z obsodbo. Kot zastopnik civilne stranke (ILVE) pa je zahteval povrnitev prizadejane škode v višini 128 milijonov lir.
Razprava se nadaljuje. Na vrsto bodo prišli sedaj številni zagovorniki obtožencev.
Predsednik: Zulmin, tožilec: Grubissi. zapisnikar: Neri, zastopnik civilne stranke: adv. Nardi.
Paketna pošta
Oddelek za sprejemanje in oddajanje paketov pri uradu v Ulici Flavir, Gioia javlja, da posluje od 9. do 12. im od 14. do 17. ure.
Pred dnevi so se zbrali na sedežu Osvobodilne fronte kri-žanski ribiči, da se po dolgem času pogovorijo o svojih zadevah. Bil je domač razgovor naših ribičev, ki se čutijo vsak dan bolj ogroženi od vsiljivega tujca. Čeravno niso bili prisotni vsi ribiči, je bilo razpravljanje o ribiških problemih zelo živahno in zanimivo. Na sestanku je bil tudi toy. Franc Stoka, ki je prikazal navzočim dolgo in vztrajno borbo naših
Svečana splovitev
motorne ladje * Afričan v 'lržiču
Včeraj dopoldr.e je bila v Tržiču’ob navzočnosti raznih eksponentov javnega življenja svečana splovitev 11.000 tonske prekooceanske ladje «Africa», ki je bila zgrajena na račun tržaškega LIoyda. Motorno ladjo ((Afričan so pričeli graditi v tržiških ladjedelnicah točno pred dvanajstimi meseci in u-pajo, da bo lahko prav tako čez dvanajst mesecev že pričela z vožnjami. To je že četrta ladja te velikosti, ki je bila zgrajena na račun tržaškega Lloyda Ostale tri ladje so bile že pred časom zgrajene v ladjedelnici Sv. Marka. Kot vse kaže. bodo v kratkem zgradili še tri podobr.e ladje; ne ve se pa, če bodo te zgrajene v tržiških ladjedelnicah ali pa v ladjedelnicah v Trstu.
Nova motorna ladja «AIrica» ima 11.400 ton, dolga je 158.35 m, široka 20.73 m ter je visoka (z mostiščem vred) 11.75 m. Ladjo je opremljena z dvema motorjema CRDA-Fiat ter bo lahko razvila hitrost 20 vozlov na uro
Notranjost ladje bo zelo lepo urejena; ladja bo lahko sprejela 467 potnikov in sicer 123 prvega in 344 drugega razreda. Za potnike prvega razreda Dodo na razpolago kabme z eno ali dvema posteljama, z lastno kopalnico, jedilnico, dnevno sobo, sobo za pisanje in čitanje, otroško sobo, barom tev veliko vežo, v kateri bo trgovina z raznimi izložbami. Turistične kabine bodo imele dve do štiri postelje, prav tako lastno kopalnico in jedilnico.
Ker bo ladja, kot vse kaže, vozila v kraje, kjer je vročina precej visoka, bodo na ladji na. meščene posebne priprave, ki bodo hladile ozračje.
ribičev za svoj obstoj, za svoje pravice jn za čuvanje naše slovenske obale, na kateri so naši pradedje v dolgi dobi nad tisoč let s svojim delom in govorico spojili svoje življenje z našim Jadranom. Domačini so poudarili potrebo jn dolžnost, da se očuvajo naše pravice ob naši obali in na našem morju.
Kakor na drugih področjih tako nam tudi na tem preti nevarnost preplave po naseljencih. Slovenski ribiči to zelo občutijo, zlasti zaradi tega, ker naši nasprotniki uživajo podporo od oblasti, medtem ko se tako tržaška kot nabrežinska uprava skoraj ne zmenita za potrebe naših ribičev.
Tuji ribiči se večkrat vedejo nezakonito, delajo škodo ribolovu, rabijo strelivo, ne spoštujejo običajnih predpisov ribolova in našim ribičem večkrat celo ukradejo mreže in ribe. Nujno je, da proti takim krivicam naši ribiči enotno in energično čimprej nastopijo.
Pereče vprašanje je tudi zgradnja večjega skupnega skladišča za ribiče v križan-skem portiču. Občutna je potreba po združitvi vseh domačih ribičev v enotno organizacijo, nekako ribiško zadrugo.
Na sestanku so sprožili tudi vprašanje, kako naj bi se dosegla za domače ribiče pravica ribarjenja v istrskih vodah. Za rešitev tega vprašanja je bil dpločen neki tovariš, ki bo stopil čimprej v stike z merodajnimi oblastmi. Sprejet je bil tudi predlog, naj bi se na prihodnji sestanek, ki bo v ponedeljek zvečer, povabili tudi ribiči iz Barkovelj, Kontovela in Sesljana. Na tem sestanku bodo še bolj podrobno razpravljali o zgoraj omenjenih vprašanjih, zlasti pa o ribiški zadrugi in skladišču.
Kratka zgodba
o poštenem najditelju
39ietni Bruno Toscano iz Ul. Apiarj 5 je izročil predvčerajšnjim na policijski postaji na Trgu Dalmazia zlato žensko uro, ki jo je nekaj prej našel v bližini Trga Oberdan. Ura je v varstvu omenjenega policijskega urada in vsak čas na razpolago lastniku.
Jz Milj
Seja občinskega sveta
Na sinočnji seji občinskega sveta v Miljah je manjkalo kar 13 občinskih svetovalcev, občinstva pa sploh ni bilo. Verjetno sta bila tega krivo slabo vreme, saj je lilo kot iz škaifa, pa tudi dnevni red nj bj prav nič zanimiv. Po odobritvi zaipisnika zadnje seje, ki ga je prečital občinski tajnik, so občinski svetovalci izvolili nov odlbor občinske podporne ustanove, ki bo dčloval do 1955. V odbor so bili izvoljeni: Robba Neršno, Robba Vasco, Chiinchio Romil-da, Micor Pietro, Robba Nerina, Primožič Ivan, De Luchi Wal-ter, Fontanot Giovanni, Padb-van Ltbero ter Postogna Ame-li ja.
Po izvolitvi odbora je občinski »vet odobril zamenjavo nekega občinskega zemljišča z g. Ubaldinijctn ter nakup 86 tov. m zemljišča po 1150 lir za kv. m od «Opera San Giovanni de’ Paoli«.
Nato je občinski odbornik Prodan predložil v odobritev predlog za ureditev službenega stanja občinskih delavcev, katerih število bodo dvignili cd 41 na 49 zaradi vedno večje potrebe v občinski upravi, zla-stj za popravilo cest. Po daljši diskusiji je bil predlog odoocen.
Nazadnje je župan prečital predlog nove pogodbe med občino in podjetjem SELVEG. O predllogu bodo razpravljali na prihodnji seji, ki bo v sredo ob 20.
vila vprašanje OBNOVITVE SLOVENSKIH GOSPODARSKIH USTANOV, ki jih je fašizem zatrl, kjer pa je to nemogoče, pravijo do odškodnine. Posebej je opozorila na primere Tržaške posojilnice in hranilnice, zadruge z o. j.. Trgovsko - obrtne zadruge in Zadružne zveze.
Gospod Marshall, kateremu je delegacija izročila te zahteve tudi pismeno, je poslušal razloge delegacije z vso pozornostjo in obljubil, da bo Zavezniška vojaška uprava proučila vso problematiko Slovencev na STO.
TAJNIŠTVO OF
Seja 0F /a I. okraj
V sredo 17 t. m. je bila na okrajnem sedežu seja OF za I. okraj, kjer so navzoči razpravljali med drugim tudi o izvršenem delu na posameznih terenih ter o bodočih nalogah, od katerih glavna je sedaj prav gotovo zbiranje zgodovinskega gradiva o narodnoosvobodilni borbi na Tržaškem ozemlju. Tov. Stoka, ki je vodil sestanek, je poudaril pomen zbiranja vseh podatkov iz tega revolucionarnega zgodovinskega obdobja, ki mora biti nanj ponosen vsak pošten demokrat, pa čeprav to obdobje komin-formisti sedaj imenujejo »ver-gognoso passato«.
Razpravljali so nato še o problemih slovenske šole ter o gonji, ki jo šovinisti vodijo proti našim slovenskim šolam. Poudaril so potrebo, da se borba za obrambo pravic slovenskega šolstva na našem ozemlju še bolj okrepi ter da jo podprejo prav vsi Slovenci, ki žive na našem ozemlju, kajti le na ta način bo mogoče preprečiti tukajšnjim šovinistom uresničitev njihovih nakan.
Promet v iffitem eiislaitt
Do konca meseca bodo odplule iz pristanišča sledeče ladje:
25. t. m. Barletta, 26.-28. Tinos, 26.-28: Irma, 26. Cjrjpidoglio, 30. Treviso,	31.-2.U. 1 iti Nomicos,
31.-2.II. Gibbes Lykes, 31.-2.II. To-scanelli in 25.-30. Ernesto S.
V istem času bodo priplule sledeče ladje:
25. Esperia, 30, Otranto, 29, 3.II. Portorose, 28.-3.II. Onda, 28. Vo~ lunteer State, 29, Montello, 28.-31. Monginevro, 30. Eugenio, 28. Paolo Toscanelli in 31. Francesca.
V kratkem bo priplula z Reke jugoslovanska motorna ladja »Titograd«.
II. veliki koncert
Glasbene Matice v Trstu
Na drugem koncertu Glasbene Matice, ki bo v soboto 27. t. m. ob 20, uri v veliki dvorani »Auditoriuma« bo na stopil Mariborski trio v sesta vi violine, violončela in klavirja. Violino bo igrala zna.
A „ C' M
se
na umcimca Nada Jevgjenje-vič • Brandlova, ki je tudi u-metniški vodja tria. Čelist Oton Bajde se uveljavlja sedaj kot pedagog na Glasbeni šoli v Mariboru, kjer je obenem ravnatelj te šole. Pianist dr. Roman Klasinc je tudi dobro znan kot izvrsten pedagog in koncertant. Trio nam bo za-igral v prvem delu sporeda Beethovnovo skladbo op. 71/1 v D-duru, a v drugem delu sporeda A. Dvorakov Dumky -Trio od. 90.
Poleg Mariborskega tria bosta sodelovala še operna pevka mezzosopranistka Elza Kar. lovac, ki bo zapela Vilharjevo Nezakonsko mater in Gotovčevo Mornarjevo ljubav ter operni pevec Samo Smerkolj, ki bo zapel Pavčiča Padale so cvetne sanje in Škerjančevo Vizijo. Karlovčeva bo zapela v drugem delu še Brahmsovo Večno ljubezen in Musorgske-ga Hopak ter Samo Smerkolj Lajovčevo Iskal sem svojih mladih dni in Mesec v izbi.
Ljubitelji glasbe so vabljeni, da dvignejo sporede pri Adria - Express v Ul. Fabio Severo 5 b. Člani Glasbene Matice in dijaki naj dvignejo spcrede v Ul. sv. Frančiška 22 (Pečar). Poskrbite si sporede pravočasno, ker bodo ti veljali za vstop in sedež. Stojišč ni.
KOLEDAR
Qfadaiiice -	-	Ifladia
Četrtek 25. januarja
Pavel. Kosava
Sonce vzide ob 7.36, zatone ob 17.01. Dalžina dneva 9.25. Luna vzide ob 19.32, zatone ob 8.53.
Jutri petek 26. januarja
Polikarp, Vseslast
Bom šel na planince
Bom šel na planince, na strme vrhe, bom slišal od daleč zagorske zvone.
Zagorski zvonovi prav milo pojo, nemara mojo ljubo k pogrebu neso.
Pa če jo nesejo, le naj jo neso, saj dolgo ne bo več, pa pojdem za njo.
Zvoniti bom pusti, kropiti pa ne, kropile jo bodo le moje solze.
SLAVA PADLIMA BORCEMA!
Marijan Škerlavaj
MARIJ ŠKERLAVAJ se je rodil v Trstu 13. 8. 1925; stanoval je v Lonjerju. Stopil je v partizane avgusta meseca 1944. Kot borca Tržaške brigade so ga zajeli 28! 11. 1944 Nemci in odpeljali v Mathau-sen, kjer je umrl 25. 1. 1945.
: x -Vu;
mm - :
S
Pionirji iz centra
Vabimo Vas, da pridete
poslušat zahitnivo pravljico, spremljano s skioptičnimi slikami. Ne pozabite že takoj danes zjutraj spomniti svojo mamico ali očka, da bodo ob 4 popoldne pripovedovali vašo pravljico v Ul. R. Manna 29.
Ne zamudite te lepe prilike in pridite v čim večjem številu. Ne bo vam šol!
Na svidenje.
Vojko Regent
Danes praznujemo šesto obletnico snvrti tovariša VOJKA REGENTA, ki se je rodit 29. 9. 1914 na Kontovelu. Tov. Vojko je šel v partizane 1943 leta in bil desetar XIX SNOUB eSrečka Kosovela». V borbi na Trnovem je bil hudo ranjen in prepeljan v bolnico «Pavla»; šest dni pozneje pa je umrl.	,
Sklenjeni sporazum za industrijske delavce
pomeni poslabšanje njihovega položaja
OF
V četrtek 25. L m.: seja sektor-
skega odbora OF sektorja VOM, na sedežu Ul. Rug-Manna 29, ob 20. uri; seja sektorskega odbora Sv. Alojz, v običajnem prostoru, ob 20. uri; seja sektorskega odbora Sv. Ana na sedežu ob 20,
V petek 26. t. m.: aktiv OF za
I. okraj, na sedežu Ul. R Manna ob 20. uri; seja odborov I. in II. terena - Skedenj v Skednju na sedežu, ob 20. uri. seja krajevnega odbora OF v Borštu ob 19.30 v običajnem prostoru.
V soboto 27. t. m.: seja sektor-
ja Skedenj v Skednju na sedežu ob 20. uri. seja odbora OF v Stramar-ju ob 19.30 v običajnem prostoru.
DAROVI IN PRISPEVKI
COK ANDREJ iz Lonjerja daruje 2000 lir za Dijaško Matico namesto cvetja na grob pokojnega brata Coka Mihe.
V počastitev spomina pok. Stanka Kukanja daruje STANKO SVAGELJ 500 lir za Dijaško Matico.
RODITELJSKI SESTANEK V DIJAŠKEM DOMU Vabimo vse starše notranjih in zunanjih dijakov na roditeljski sestanek, ki bo v Dijaškem domu v nedeljo 28. januarja ob uri.
Imovina Tržačanov na jugoslovanskem ozemlju
Tržaška trgovska zbornica obvešča, da je treba vse prošnje, ki se tičejo lastnine tukajšnjih prebivalcev na jugoslovanskem ozemlju, poslati na mešano ju-goslovansko-italijansko komisijo v Beogradu opremljene s točnimi dokumenti.
V torek zjutraj so se na Uradu za delo končno zaključila pogajanj’a glede spornega vprašanja industrijskih delavcev. Sicer je bilo predvidevati, da se bo stvar kmalu zaključila, saj je bilo vsem znano, da sta obe sindikalni organizaciji sprejeli kompromisne predlo, ge Urada za delo. Zato novica tudi nj povzročila med tržaškim delavstvom velikega presenečenja.
Kot smo že pisali, je Urad za delo že pred časom dal svoje kompromisne predloge, ki naj bi bili sprejemljivi za delodajalce n delavce. Po dolgih pogajanjih so ^e sindikalni predstavniki jn delodajalci zedinili in tako je prišlo v torek zjutra-j do dokončnega sporazuma, ki ukinja izreden preje-
mek z dne 20. februarja 19501 zbornice menjali svoje stališče
Terribile aretiran
Bivši policijski inšpektor se je hotel vtihotapili iz Italije v Trst; na bloku pri Štivanu pa so ga aretirali
Naši čitatelji se bodo bržkone takoj spomnili na škandalozno zadevo bivšega policijskega inšpektorja Goffreda Ter-ribila, ki je bil 1948. leta nenadno odstavljen s službenega mesta. V resnici še nihče ne ve določno, kaj je Terribile zakrivil in bo javnosti to pojasnilo šele sodišče, kajti včeraj ob 17.15 so bivšega inšpektorja aretirali na bloku pri Devinu, ko se je nameraval v privatnem avtomobilu vtihotapiti v anglo-ameriško cono STO.
Kakor rečeno, nihče ne ve podrobnosti o njegovih prestopkih in težjih grehih, toda namigavanja, govorice in ponavljajoče se vesti v dnevnem časopisju, so dale slutiti, da je Terribile zagrešil številna nečedna dejanja, ki so vredna obsodbe še zlasti zato, ker j® pri policiji opravljal službo poveljnika nravstvenega oddelka («Buon costume«).
Kakor smo imeli priliko zvedeti v onem času, ko je Terribile v svesti si svojih nečednih del pobegnil y Italijo, gredo na njegov račun številne obtožbe, med temi: zavajanje mladoletnih deklet, izsiljevanje, zloraba službene oblasti, krivo pričanje itd.
Kljub temu, da je takrat pobegnil v Italijo ter se 9 tem izmuznil tukajšnjim oblastem, ni mogoče razumeti, kje se je toliko časa skrival, da mu niso mogli do živega. Prav tako je zanimivo naključje, ki je v teku enega tedna privedlo iz Italije na tržaško mejo že drugega pobeglega ptička. Tako Terribile kakor Ucropi-na, o katerem smo poročali predvčerajšnjim, sta se v Italiji vsak po nekaj let uspešno umikala oblastem.
Bivši inšpektor Terribile je sedaj zaprt v tržaških zaporih in bo po formalni proceduri prišel pred tukajšnje sodišče.
Kuhinjska eksplozija
15 letni Giuseppini Cosciani iz Ul. Cereria št. 2, je včeraj popoldne razneslo ekonomični kuhalnik. Pri tem je Giuseppini priletel v glavo kos železa ter ji povzročil nerodno poškodbo. zaradi katere se bo morala zdraviti 5 do 7 dni. Z reševalnim avtomobilom je bila prepeljana v splošno bolnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Dekle ni znalo pojasniti, kako je prišlo do čudne eksplozije.
ter uvaja začasen povišek, katerega • bodo deležni industrijski delavci.
Novi sporazum predvideva izboljšanje položaja za nižje plačane delavce, medtem ko bodo delavci z višjo kvalifikacijo ali specializirani delavci Pri tem Oškodovani. Novi poviški za delavce nad 20 let in za uradnike nad 21 let so sledeči:
URADNIKI II. KAT. moški	Lir	364
ženske	»	296
III. KATEGORIJA «A» moški	Lir	416
ženske	»	364
III. KATEGORIJA «B» moški	Lir	643
ženske	»	514
DELAVCI specializirani delavci Lir
14
28
40
48
kvalificirani delavci specializirani težaki navadni težaki
DELAVKE I. kategorija	Lir	20
II- »	»	30
navadne delavke	»	40
Za tekstilne delavke 'je še druga tabela, po kateri bodo prejele specializirane delavke «A» 16 lir dnevnega poviška specializirane delavke «B» 14 lir dnevnega poviška, tekstilne delavke I. kategorije bodo prejele 22 lir, druge kategorije pa 30 lir dnevnega poviška.
Določbe novega sporauma stopij0 v veljavo s 1. novembrom za Vsa industrijska podjetja, razen tistih, ki imaio manj kot 35 uslužbencev Za te namreč veljajo nove določbe šele od 1. januarja 1951 dalje.
Danes ziutraj se bodo na Uradu za delo ponovno sestali predstavniki Združenja fndu-strijcev ter zastopniki sindikalnih organizacij, da podpišejo nov sporazum.
Kot je iz navedenih tabel razvidno, se noložaj za industrijske delavce ni v mnogočem izboljšal: lahko rečemo, da so ostali še najmanj prizadeti manj plačani industrijski delavci, da pa so zaradi teaa sporazuma bolj prizadeti spec rali. ziranj jn kvalificirani delavci ter višji uradniki. Kako je prišlo do sklenitve sporazuma, je znano že vsem našim čitate-Ijem, saj smo o tem že ronopo Dišali. Glede kompromisnih predlogov Urada za delo so s’ bil; v začetku predstavniki obeh sindikalnih organizacij na jasnem, d a so zu delavstvo "r-sorejemljivi ter so se proti tem tudi odločno izrekli Toda na skupščini, ki ie kmalu -'ato sle-I dila, so predstavniki Delavske
ter sprejeli kompromisni pred-log Urada za delo. Za to njihovo stališče niso vedeli predstavniki Enotnih sindikatov, ki so na skupščini isteaa dne izglasovali prav nasprotno stališče. Cim so pa videli, da so se s tem svojim stališčem zamejili žoltim sindikalistom so ne glede na svoje prvotne ugotovitve, da so predlogi Urada za delo na škodo interesov delavskega razreda, tudi sami spremenili svoje stališče te- ga vskladili s stališčem Delavske zbornice. Tako j» priš]0 do že omenjenega sporazuma, od katerega bodo imelj industrijski delavci prav majhne koristi.
Za 15% zvišane plače uslužbencem Acegata
Tudi sporno vprašanje usluž. bencev ACEGAI je bil0 v torek ugodno rešeno. Obe zainteresirani stranki sta namreč sprejeli kompromisne predloge Urada za delo in prišlo je do sporazuma, ki predvideva sledeče:
1. nove poviške za električarje, tramvajske kontrolorje, uradnike, specializirane jn navadne težake ter pomožne uradnike;
2. izplačilo dodatne vsote v znesku 60 odst. celotne plače z minimumom za družinske P°* glavarje, ki znaša 23.000 lir;
3. vsi uslužbenci, ki imajo 27 službenih let, bodo prejeli povišek v znesku 110 odst., kj bo izplačan v petkratnih presledkih po 2 odst.;
4. ukinitev izplačevanja izrednega poviška, ki je bil določen dne 20.2.1950;
5. sporazum stopi v veljavo s 1. oktobrom 1950.
Iz navednega sporazuma je razvidno, da bodo uslužbenci ACEGAT dobili odslej naprej plače, kj bodo za 15 odst. višje.
Danes, prav gotovo še dopoldne, bodo znani izidi referenduma, ki so ga v teh dneh izvedli uslužbenci javnih ustanov. Referendum je, kot vse kaže, pokazal veliko zanimanje vseh uslužbencev javnih ustanov za rešitev tega problema. Uslužbenci javnih Ustanov se morajo izjaviti za ali Proti splošni stavki, ki naj bi rešila vse pereče probleme.
podjetnikov
Združenje vseh gostinskih podjetnikov v Trstu vabi vse svoje člane, pa tudi ostale gostilničarje, restavraterje itd. na sestanek, ki bo 26. januarja ob 16 v veliki dvorani Trgovskega združenja Ul. S. Nicolo 7. Temu sestanku prisostvujejo lahko samo lastniki restavracij, gostiln in sličnih obratov. Ker bo dnevni red važen, prosi združenje, da pridejo vsi zainteresirani.
Zaprte ulice
Zaradi del pri kanalizaciji bo Ulica Parini zaprta za promet od Trga dell’Ospedale do Ul. Fosco-lo in sicer od 25. t. m. do konca del. Prav tako bodo zaprte: Ul. Crispi v odseku od Ul. s. Zacca-ria in Ul. Nordio, in Ulici Sor-gente in Erbette v odseku od Ul. Tarabocchia, Carducci in S. Mau-rizio in to do konca del.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 10000-10050. papirnati šterling 1800-1840, dolar 762-765, telegrafski dolar 772-774, švicarski frank 178-179, francoski frank 182-185. avstrijski šiling 24-24.50.
SLOVENSKO-----
NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
V petek 26. t. m. ob 20. ud gostovanje v ŠMARJAH s Finžgarjevo dramo
iiJitizvalina
2tL*ljenia»
Vlogo očeta Urha igra Ernest Zega.
Gledališče Verdi
V petek bo premiera Puccini' jeve opere »Tosca«, za aboneii' te reda «A» (parter in lože) .® za abonente reda «B» (galerij* in balkon).
Opero dirigira Anton-ino VotM, V glavnih vlogah: Maria Can>-glia, Galiano Mašini (Cavarad*-si), Rodolfo Azzolini (Scarpia*’ Mario Tommasini (Angelo*1’*’ Eraldo Coda, Eno Mucchiuti.
Zborovodja Adolfo Fanfani; re' žiser Carlo Piccinato.
Otroška prireditev v Borštu
V nedeljo 28. t. m. bo ob U-uri v Borštu kulturni nastoP pionirjev iz Plavij in Lonjerj*-Vabimo vse naj pridejo na P1"1' reditev.
Prosvetni krožek iz Opčin
bo uprizoril v nedeljo **• *• ®' ob 15 v Nabrežini Goljevo š*"1' dejanko
“Petrčkove poslednje sanje"
Vabimo k številni udeležbi. C*' sti izkupiček bo v korist Matice.
Pedagoška knjižnica
Pedagoška knjižnica v Geppa 9 - IV posluje vsak sredo od 16 do 18.
KINO
16.30:	((Maščevalna*’
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo Ul. Bernini 4, Millo Ul. Buonarroti 11, Mizzan Trg Ver.ezia 2, Tamaro-Negri Ul. Dante 7, Harabaglia v Barkov-Ijah in Nikoli v Skednju imajo jtalno nočno službo.
■ I RADIO I ■
JUG0SL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc)
ČETRTEK 25. I. 1951
11.00: Oddaja za istrske pionirje (ital.); 12.00: Edvard Laio: Na-muna, suita za orkester - Mau-rice Ravel:	Španska rapsodija;
12.30: Valčki in mazurke; -12.45: Poročila v italijanščini; 13.00: Na. poved časa - poročila v slov.; 13.15: Operna glasba; 13.45: Našim ženam (ital.); 14.00: Komorna dela Viteslava Novaka; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slovenščirfi.
17.30: Politične aktualnosti (it.); 17.45:	Iz zbirke novih plošč;
18.00: Zdravniška posvetovalnica (ital.); 18.15: Komorna dela čeških skladateljev; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Glasba po željah (ital.); 20.10: Pogovori o jeziku (slov.); 20.30: Komorni zbor iz Trsta, vodi Ubald Vrabec; 21.00: Obzorja 1951: Aljaška (slov ); 21.15: Večerni koncert; 22.00:	Življenje
jugoslovanskih narodov (ital.); 22.15: Lahka in plesna glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.: 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov,-23.15: Serenade; 23.30: Zaključek oddaje.
RAZPRODAJA PIVOVEGA
DROZJA SE NADALJUJE :
V četrtek ne bo razprodaje, ker se razvaža drožje odjemalcem, ki nimajo vprežne živine, na dom.
V petek od št. 141 do 190.
V soboto od št. 191 do 270.
Prihodnji torek se razprodaja nadaljuje.
Rossetti.
George Dolenz.	.
E.vcelsior. 16.00: «Mestni kljoč1*’ C. Gable in Loretta Voung-Nazionale. 16.30: «Indijanska 1JU bimka«, James Stevvart. -Arcobaleno. 15.30: »Jutri je or“; dan«. Film Leonida Moguy. At”1 Maria Pierangeli.
Fenice. 16.00: «Zločin brez gr ha«, Loretta Young.	,
Filodrammatico. 16.00:	((Zlot1'
nec Musolino«. Silvana M*n' gano, A. Nazzari.
09
Alabarda. 15.30: «Poljub mrtv'*’ Virginia Belmont.	a
Armonia. 15.30:	»Zapuščena	"
poročnem potovanju«. C. b
bert-	„rr
Garibaldi. 14.30:	«Krvno	sovr
štvo«, Rihard Dix.
Ideale. 15.30: «Grenki riž«, SHV na Mangano.	.
Impero. 15.30: «Mi ki se ljubim" ’ An Blyth, Farley Granger. Italia. 16.00: «Sanjal sem Par diž«.	-,iri
Kino ob morju. 16.00: hčere«.
Savona. 15.00: «Srnica».
Viale. 10.00 in 11.30: «Trije caO*1 leros«. Wait	Disney.	_.s.
Viale. 16.00:	«Doktor	CycloPs”
Gina Lolobrigida.
Vittorio Veneto. 16.00:	«Z’a
pregraja«, George Raft.
Adua. 15.00: »Gianni in Pinotto ?
HoLlywoodu».
Azzurro. 15.00: »Gilda«, Rita Ba' ivorth.	p.
Belvedere. 16.00: «Zakon je aaS na stvar«, Lana Turner.	m
Marconi, 15.30: «Angeli umaza obrazov«.
Massimo. 16.00: ((Sovraštvo*. Novo cine. 15.30: «Kadeti Iz 0 scogne«.	x,,
Odeon. 16.00: ((Klobučarjev 8* po romanu J. Cronina.
Itadio. 15.30: ((Pogumni mornaiJ^ viitoria. 16.0U:	((Sneguljčica
sedem tatov«, Peppino Ue lippo.
Venezia. «Jastrebi», R. Scott. .
Sv. Vid. 16 30: «VO'i; Sile*’ Nazzari S. Mangano.
ROJSTVA, SMRTI IN POR0*'6
T X'
Dne 24. januarja se je v t stu rodilo 13 otrok, poro1' * bilo 6, umrlo pa je 9 oseb. , POROČILI SO SE:	trg°v
Jakob Forti in gospodinja I* cia Quarantotto, pomorski b takar Josip Taurini in Bianca Bartoli, zidar JC3‘P gelšni in gospodinja Marija Derossi. težak Alojz ler in gospodinja Ana Vl° uradnik Ivan Bianchini in P r dajalka Ana Martelanc, *®v, Eligio Nasi ,n uradnica G’ dana Viezzoli.	-g
UMRLI SO: 83 letni Na^,er. Venturini. 55 letna Anna -var por. Vitassi. 37 letni Ost■ Geromet. Roberto Richter „ 4 mesece, 88 letni Gae Buonanno. 58 letni Alojz maur, 83 letna Antonija por. Berli, 69 letni Evgen . rin, 81 letna Anna Neralm
Negrič.
  nmiNH^i!!^
S cevjo po glavj
Včeraj dopoldne so pripeljali v splošno bolnico 20-letnega Cattarini Ottavia, ki stanuje na Skoljetu 34, z rano na temer.i-nici in lahkim pretresom mož-gan. Cattarln se je poškodoval v rafineriji Aquili, kjer mu je med delom z višine 6 m padla na glavo 2 kg težka cev. Zaradi poškodbe se bo moral zdraviti 12 dni.
MAH OgLAgj
abiturienta slovensK.
SREDNJE SOLE V TRSTU SP
me uredništvo »Primorskega “ nika« (Ul. Montecchl 6-III-) korektorja.	_.
AOEX • izleti
11. februarja bo izlet
Ljubljano, ruio. Rovinl. sv. peter na Kras«
in Dornberk
Prijave sprejema 0° januarja «Adria - ExPreS.« Ul. F. Severo 5 b,
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio PeLlico Ijll. nadst. - lelefon 11-32
gjSiO ŠTUDENTA IZ NADIŽKE DOLINE
ŽUFA \ O H
Nzhodne Benečije
k zadnje številke «Ma-:J?r^a>>’ glasila bene-Slovencev, povzema-pričujoči članek, ki ga Je Peki študent napisal v znodnem nadiiškem na-®CJlt mi ga pa objavi ja-n° V knjižnem jeziku.
Va7n oddOvarjamo v i'^ern faiku, v tistem jeziku, kat*? tVdi vi govorite in o var*1"1 ®5e pot‘rd' 'U, da se go-Vzh^H na^iil krajih, v "naši T%r! Beneški Sloveniji.
J morate razumeti, da sto1	odgovarjamo tul ti-
poslano listu «11 "z0 tulili u Vidmu in ki nJ? fMe**«fltrero Veneto» po-*S*mi 13. t. m. m °/prei oam povemo, da bi s£m>lj spoštovali, če bi bili Piša*’	ie ^1° tist° Pismo
b0Jt° 2 našimi rokami; toda ?o se. da ste Oa vi samo
2%tem n0^emo teči, da vi ne ■ e msat.i- prepričani smo,
*e Pisati; Pis Me, qb
da h.
."i Pismo zvenelo vse dru-
bi prišlo iz vaših 10 Gotovo bi se glasi-
''osdmv e in ne bi pe1,0 sla~ <kni°v gospodarju, ki hlap-JMno pretepa.
huJm° i? napisal lahko samo • en drug; oblastnik, ki ni ijeu ""14 ^raievi kajti vaše žu-mke kakor tudi naše po. kt°hlSt<> trdo delo, katerega , ,ef)a napraviti, da si lahko
gazimo nekaj
V<
polente in
ii%.5te POdpisau ti sto pismo, pomislili, da ste šli n;, . brez kraja, na pot, ki k,^Sa niti ni to pot ljudstva,
Upi.	—
s‘o najveij
(t ?9^jm© pismo od začetka % Sa in
'dano. V začetku pravi; 9Ueste valli si e letto con e interesše e piacere . ..»
e zaupanje?
' aJa in videli boste, kako ,, žagano ~ n
“Ne
j2 nesel jem, in zanimati^. če ne kakšen ob-k( fdjnik alj pa kdo drugi,
Polni i' Izgubiti stolček ali 'e Jasli?
con^!m; " ■ ■ II Governo ha Pojjg erato i bisogni di gueste pbP°lazioni... ed e ve-<&?***>* con Timpianto tuz^ j^nazione elettrica, con kni-. *i, scuole. strade ecc.» tnCa «illuminazione elet-ilfer5#l u Arbeču, na Kalu, v 0r|llt!nu> v Ronacu, v Črnem Kdo je tja napeljal Piot-gj ■ Vlada? Ljudje so
,ru ■ «ami kupiti žico; elek-%
ntu Č 'jr°govc, katere so mo-
okoničiti
so morali 2°	Tudi	’	delovno	sil	o
*a ri«**. Vlada in «Socie-šii ^ . ”ca Friula-na-,> sta pri-j, Jat samo denar.
*®ko atugih občinah je prav Konio.l'i mi-Himo, da je bila Hrejn Prav tako neznatna. ScUoIen r>aPrej: «Acquedotti e ^es ie< vlilda je dala lile '-.vladar ga je samo poso-v cine pa ga bodo mo-.ločenih letnih obro-^dcati.
\	Za	boga,	ne	silite
\ „ r,lJ Kje so te ceste? Sa-
'e*!a
Pa zato,
ernoorška cesta
«tti ^io
aiso
nič dali.
Slin
> *»w 1 ,vsak ideje?
*fe ta h ^
'""n.
e tako hitro poza-
bili na ustavo, ki jo je sprejelo italijansko ljudstvo?
Članek konča z zahvalo, mi se pa šele vprašamo, zakaj še niso zahvalili za davke, ki jih naši ljudje plačujejo.
Gospodje župani! Nič drugega vam ne rečemo, kakor: ODPRITE oči !
Poglejte, kaj se dogaja na Tirolskem in v dolini Aoste. Zakaj, ne bi tudi vi kakor tam. kajšnji župani branili manjšino, da bi prišli na tisto pot, ki bi prinesla blagostanje našemu ljudstvu?
Bodite moški in ‘storite, da bodo občinski tajniki vaši tajniki in ne vaši gospodarji.
Ce ne bo tako, potem je imel prav dr. Karlo Podreka, ki je napisal v svoji knjigi: «... ll sindaco dei nostn Comu«; generalmente e un ga-lantuomo % nng testa di legno ...».
In dalje: «... občinski tajnik je tisti, ki dela in odreja ...».
Nikoli ne pozabite na nauke našega velikega moža dr. Karla Podreka, nikdar ne pozabite na «leseno glavo».
ŠTUDENT IZ NADIZKE DOLINE
Pekovski delavci
dosegli nekatere izboljšave
Kot * že poročali so peki grozili s stavko, če jim delodajalci ne bodo priznali denarnih poviškov. Kljub vsemu pa do stavke ni prišlo. Preprečila jo je seja predstavnikov delodajalcev in predstavnikov pekovskih delavcev, ki sio se v torek ob 11 sestali na sedežu Zveze trgovcev. Eo dolgem in burnem prerekanju g,o se začasno spora, zumeli, da se dajo pekovskim delavcem nekateri poviški.
Na osnovi sporazuma so specializiranim, delavcem povišali prejenike za 105 lir dnevno, izučenim pomočnikom 95 lir itn 60 lir dnevno za prigrizek vajencem.
Sporazum je stopil v veljavo z 22. januarjem. .
Nedvomno je, dla gre zasluga za dosežene izboljšave, predvsem delavcem — pekom, ki so svojo akcijo za povišanje plač privedli d!a take ostrine, da so že pretili s stavko. Njihova zahteva pa j:e bila utemeljena tu. di glede na gospodarske prilike. Njihovi delovni pogoji so dejansko težki in njihove dosedanje plače niti od daleč niso ustrezale današnjim potrebam. Kljub trenutni izboljšavi Pa se bodo še nadalje borili za priznanje svojih zahtev y popolni obliki, kajti trenutni sporazum je pomanjkljiv in ne ustreza delavcem, ker predstavlja samo kompromisno rešitev med obem,a strankama.
IZ SODNIH DYORASr
Okradel je svojo uslužbenko
Med maloštevilnimi obtoženci, ki so prišli včeraj na vrsto je bil tudi 421etni trgovec Rino Dean iz Ul. d’Aosta 91. Proti njemu se je pri sodnih oblasteh pritožila njegova bivša u-sluibenka Marija Nikolavčič, ki je bila zaposlena kot natakarica v Deanovi kavarni Roma. Dean je namreč Nikolav-čičevj izmaknil iz torbice, ki jo je imela zaklenjeno v omari v svoji spalnici, deset tisoč lir. Ko je Nikolavčičeva opazila tatvino niti zdaleč ni slutila, da jo je oropal gospodar. Pred njim se je zjokala in mu potožila svojo nesrečo. Dean se je je tedaj usmilil in ji povedal. da ji je on vzel denar, ter ji zagotovil, da ji ga bo čimprej vrnil. Toda že po nekaj tednih je prodal kavarno in ostal g praznimi žepi. Ko se je Nikolavčičeva po nekaj mesecih zglasila pri njem in ga spomnila na ukradeni denar, jo je Dean grobo nagnal in opsoval ter ji pri tem še zagrozil, da jo zakolje. Včeraj ga je sodnik dr. Balarin spoznal za krivega prve obtožbe in ga obsodil na pet mesecev in deset dni zapora pogojno.
Kromar brez obrtne dovolilnice
Pred časom so finančni straž, niki ustavili v Ločniku potujočega trgovca 461etnega Fride-
rika Kosa, ki se je s kovčkom polnim brivskega mila in drugih brivskih potrebščin napotil v Furlanijo. Ker pa ni imel trgovske obrtnice so mu finanr carji zaplenili blago in ga prijavili sodnim oblastem. Pred sodnikom je Kos včeraj pojasnil, da je bil takrat v pričakovanju obrtnice, za katero je že vložil prošnjo na županstvo in mu jo je to že odobrilo. Na tej podlagi so ga oprostili s formulo, da ni zakrivil kaznivega dejanja.
Zaradi pomanjkanja dokazov so preložili dve razpravi
Nato so odgodili na prihodnji mesec dva sodna postopka, od katerih je bil prvi namenjen proti 251etaemu Bogdanu Cecoviniju iz Ul. Montesanto 67, ki je pred časom kupil v trgovini Karla Krpana «Alpina» dvanajst n a rov čevljev, in. se obvezal, da jih bo plačal v treh mesecih. Pri tem je natvezel, da bi mu Krpan lažje zaupal blago, da je lastnik dveh gostiln v Gorici. Ko pa po treh mesecih ni izpolnil svoje obveze se je Krpan pričel zanj zanimati in kaj kmalu izvedel, da nima Cecovini nobenega imetja. Tedaj ga je zaradi očitnega sleparstva prijavil sodnim o-
blastem. Včeraj je Cecovini pr; razpravi trdil, da je v času, ko je kupil čevlje, bil še dejansko lastnik dveh gostiln, katere je šele potem izgubil. Zaradi nadaljnjih ugotovitev je sodnik razpravo odložil.
Odložili so tudi priziv gostilničarke Ščuka vdove Zore Vida iz Ul. Duca d’Aosta 35. ki so jo pred časom zaradi obtožbe, da je prodajala prekislo vino, obsodili na plačilo 10.000 lir globe. Gostilničarka je trdila, da so se organi higienskega u-rada, ki so pregledali njeno vino, pri preiskavi zmotili in na tej podlagi zahtevala oprostitev. Tudi proti njej bodo pošto, pali, ko bodo preskrbeli točnej-še dokaze.
KINO V STANDREZU
V nedeljo 28. januarja bodo v kinodvorani Lutman v Stan-drežu predvajali češki film «Sirena», ki je dobil prvo nagrado na filmskem festivalu v Benetkah. Prva predstava ob 16.30.
Zavarovalnina
za nesreče na delu
Zveza trgovcev za goriško pokrajino vabi vse včlanjene tvrdke, ki imajo svoje nameščence zavarovane proti nesrečam na delu. naj čimprej predložijo zavarovalnici (Istituto Nazionale Assicurazioni Infor-tuni sul Lavoro) potrdila o izplačilih nameščencem v preteklem letu 1950.
NaMa za Živila prosle cone
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem trgovcem in, lastnikom javnih obratov. ki imajo nakazila za živila proste cone. ki jih izdaja Trgovska zbornica, da ista veljajo samo ra mesec, v katerem so bila izdana, če ni drugače navedeno na nakazilu samem.
Aretacija
Goriška sodnija je včeraj izdala zaporno poyelje za 451et-nega Oliva Obita iz UL Tunisi 31, ki je bil pred časom' obsojen zaradi pijančevanja. Organi javne varnosti so ga včeraj izročili upravi zaporov v Ul. Barzellini, kjer bo presedel mesec dni.
Huda nesreča
v Jadranskih ladjedelnicah v Tržiču
V Združenih Jadranskih ladjedelnicah v Tržiču (CRDA) sg je pripetila težja nesreča, katere žrtev je postal 23-letnj Dionizij Orso iz Tržiča. Nesreča se je pripetila medtem ko. je skušal obdelati kos le% na stružnici. Dioniziju je namreč iz neznanih vzrdkov potegnilo desno roko med kolesje, kjer mu je zmečkalo drugi, tretji, četrti in peti prst. Delovni tovariši so ponesrečencu takoj priskočili ng pomoč in mu roko obvezali, od tam pa so ga prepeljali v civilno tržišfco bolnico.
Kdo ne brani interesov Slovencev v Italiji
V zadnji številki «Demokracije» beremo na zadnji strani med ostalimi vestmi iz Goriškega tudii sledeče besede: «Cas bi bil tudi, da bi se beograjska vlada enkrat zavzela za našo manjšino v Italiji... Ali Pa jim- gre tudi sedaj samo za oblast, pri čemer pozabljajo na •nas, kakor so nas pozabili vsaj zaščititi na mirovni konferenci, medtem ko so dobro zaščitili svoje brate na Tirolskem Avstrijci, v dolini Aosta pa Francozi?!»
Pisec tega članica verjetno pozablja, da so ((titovj komunistični diplomilti): -na dovolj zgovoren in prepričljiv način branili pravice vseh primorskih Slovencev in dosegli ob pomoči prebivalstva, ki je soglasno zahtevalo priključitev k Jugoslaviji, osvoboditev o gromnega dela zasužnjenih
Slovencev izpod tujčeve pete. Prav gotovo je bila'ta zaščita naših narodnostnih interesov edinstvena in je sploh ne moremo primerjati z o>no, ki so jo vodili Avstrijci in Francozi za svoje manjšine. Na žalost pa moramo ugotoviti, da bi bila zaščita veliko popolnejša, če bi nekateri ljudje dati več podpore zaščitni akciji stitovim komunističnim, diplomatoma, predvsem pa če bi se malo bolj ozirali na želje prebivalstva.
Ali je morda tako pisanje smdtrati za odgovor na poziv, ki ga je naš dnevnik naslovil vsem pošteno mislečim Slovencem v zamejstvu zg temeljito obrambo naših narodnostnih pravic?
Z naše strani smo napravili |
vse, ko je bilo treba braniti svobodo Slovenca, kakršen je. dr. Avgust Sfiligoj. Pri tem nas ni motilo njegovo politično prepričanje, ker imamo vedno pred seboj splošne slovenske koristi. Pametno, pred. vsem. Pg koristno naši slovenski stvari bi bilo, če bi tudi na drugem bregu kazali več razumevanja in prenehali s kroničnim blatenjem ljudi, ki vedno dokazujejo neodjenljivo razumevanje zg potrebe slovenstva v zamejstvu- Vsako izražanje dvomov nad tem dejstvom je popolnoma neutemeljeno in poleg vsega zlonamerno.
Goriški župan sporoča, da je na občinski razglasni deski do 26. januarja na vpogled seznam obveznih dajatev za turizem, ki jih bodo morali zasebniki plačati občini in katere bo delno uporabila tudi Pokrajinska turistična ustanova.
Omenjeni seznam si interesenti lahko ogledajo V uradnih urah.
KINO
VERDI, 17: «Hotel Berlin«, I. Massey.
VITTORIA, 17:	«Močr.«jše	od
sovraštva«, E. Flynn in A. Schmit.
CENTRALE, 17: «Sled za morilcem«, J. Castle. MODERNO, 17: «Karavana ciganov«, J. Parker.
EDEN, 17: «Naloga Kozakov«, D. Hobey.
Kaj moramo o	delovni knjižici
Zadnji Uradni list Istrskega I po prebivališču delavca ali na-okrožnega LO je prinesel med ' meščenca. Navedena uprava in
acu je bila izpeljana ker jo je
T% ,n®*Ca, matAjurska, ma-
i.td.?
■ "i0j>.SaTno dokončalo! Kaj
___
Pričeli so jih graditi, T*1 kiL'Tav*^ 50 samo kak-e9a «f’Uetei' poti ali pa niti h ti'
8a (ie’!eL<ie,cc',>’ kum r® naite' .
U,Gov^btso0ni-. ll Prefetto e
c^cran n<J li conoscovo e cer-
di soddisfarlh.
“‘Jo j;
jih, toda če ne bi
Brl9<? vMatajurja», bj jih 41,
,l5ti #„aa še niste razumeli? 1 ?a	inierventh)	služijo
0ando'
konkretnega
w .* -, noi desideriamo che Pa ne dovolite, - r'n‘- krščanski demoni ** “i vsak človek lahko
drugim nekaj zelo važnih odredb, kakor o sklepanju pogodb v gospodarstvu, odredbo o ustanovitvi in prenehanju delovnih razmerij ter odredbo o delovnih knjižicah. Za danes se želimo ustaviti pri odredbi o delovnih knjižicah.
Vsakemu delavcu in nameščencu se izda delovna knjižica kot dokaz o tem, da je resnično delavec odnosno nameščenec, zaradi pregleda njegovega delovnega razmerja, kakor tudi za dokaz pravic iz delovnega razmerja, iz socialnega zavarovanja in pravic iz preskrbe z živili in industrijskimi predmeti.
Razen delavcev določenih kategorij, sme imeti delavec oziroma nameščenec samo eno delovno knjižico. To mora ob vstopu v službo predložiti delodajalcu. Delavec (nameščenec), ki prvič vstopi v delovno razmerje ali pa nima delovne knjižice, mora predložiti potrdilo uprave za delovno silo pri Izvršilnem odboru okrajnega LO, da do tedaj ni imel delovne knjižice. Pri tem je važno, da je naravnost prepovedano sprejeti na delo delavca (nameščenca) brez delovne knjižice oziroma potrdila, da do tedaj ni imel delovne knjižice.
Dokler je delavec (nameščenec) v delovnem razmerju, se hrani delovna knjižica pri delodajalcu. Ko to razmerje preneha, je delodajalec dolžan vrniti delovno knjižico delavcu (nameščencu) ter vpisati vanjo dan in način prenehanja delovnega razmerja. Delovna knjižica obsega:	priimek	in	druge
osebne podatke, šolsko izobrazbo poklic, stroko, podatke o času, ki sta jih delavec ali nameščenec prebila na delu in podatke o iznajditeljstvu, udar-ništvu, odlikovanjih pohvalah in nagradah pri delu Delovna knjižica se izda praviloma za
pet let-
Delovne knjižice izdaja in zamenjuje uprava za delovno silo pri Izvršilnih odborih okrajnih LO. ki je pristojna po kraju delavčeve (nameščen-čeve) zaposlitve. Tista uprava, ki ni pristojna po delavčevem (name čenčevem) prebivališču, mora izvod prijave z glavnimi podatki, ki jo je prejela od delodajalca, poslati upravi za de-lovno silo Izvršilnega odbora i
poverjeništvo za delo Istrskega okrožnega LO vodita evidenco o delovnih knjižicah, ki so izdane v njihovem okraju oziroma v vsem Istrskem okrožju.
Odredba predpisuje kazni za kršitev teh predpisov tako za delodajalce, podjetja kot tudi za delavce oziroma nameščence. Tako se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din direktor podjet-ja in druga odgovorna oseba kakor tudi drug delodajalec, če ne predloži pristojni upia.vi za delovno silp v določenem roku prijave z glavnimi podatki za izdajanje delovne knjižice: ali če v prijavo vpiše dejstva, za katere je vedel ali bi mogel vedeti, da so netočna. Ce ne vpiše v delovno knjižico v določenem roku podatkov, ki bj. jih moral vpisati ali pa jih vpiše netočno, predvsem podatke o prenehanju delovnega razmerja. Ce delavcu ali nameščencu ne izda v določenem roku potrdila,
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - lelefon 70
Slovensko narodno gledališče
je gostovalo v Kopru
KAJ NAM TOV EDO ZDRAVNIŠKI NADPREGLEDI
da je delovna knjižica v hranbi pri delodajalcu ali če vpiše v potrdilu netočne podatke; in končno če uniči delovno knjižico ali Po prenehanju delovnega razmerja delavcu (nameščencu) ne vrne delovne knjižice.
Z denarno kaznijo od 3000 do 10.000 din se kaznuje podjetje, direktor podjetja in druga odgovorna oseba kakor tudi drug delodajalec, če sprejme na delo delavca (nameščenca) brez delovne knjižice oziroma brez potrdila, da do tedaj ni imel delovne knjižice.
Z denarno kaznijo od 100 do 50Q0 din ali s kaznijo poboljševalnega dela do enega meseca se kaznuje delavec oziroma nameščenec, če v določenem ali danem roku ne predloži podatkov ali listin, potrebnih za izdajo delovne knjižice; če sporoči ali pove delodajalcu neresnične podatke o dejstvih, ki lahko vplivajo na ustanovitev, trajanje ali prenehanje delovnega razmerja, predvsem pa na pridobitev pravic, za katere je delovno razmerje temelj ali pogoj; če uniži delovno knjižico; če po končanem delovnem razmerju ne vrne delodajalcu potrdila, da je delovna knjižica v hranbi pri delodajalcu.
Za izvedbo upravnega kazenskega postopka je pristojen Iz-
Zavod za socialno zavarovanje pobira prispevke od delodajalcev za zavarovanje delavcev in uslužbencev ter članov njihovih družin. Ti prispevki služijo za zavarovanje zoper bolezen, nezgode, onemoglost in starost. Iz prispevka, ki se plačuje za bolniško panogo, in ki znaša 8% od zavarovančevega zaslužka, mora plačevati socialno zavarovanje sledeče važnejše dajatve v denarju in naravi:	hranarino, porodnino,
podporo družinam z več otroki, otroško opremo, dojnino, pogrebnino, potne stroške zavarovancev, oskrbo v bolnicah, zdravljenje v ambulatorijih, zdravilišča in kopališča, rentgenske preglede, babiško pomoč, zobno nego itd.
Z denarjem, ki bi ostal neuporabljen, se gradijo ali kakorkoli postavljajo novi objekti, ki služijo dvigu zdravstvene ravni ter izboljšujejo zdravstvene razmere zavarovancev.
Naj višjo postavko v bolniškem zavarovanju tvorijo hra-narine. Za te je bilo v letu 1949 uporabljenih 33% pobranih prispevkov bolniškega zavarovanja (pri tem mislimo izključno na bolniško panogo in ne na nezgodno in pokojninsko). Za zdravila je bilo uporabljenih 19% in za oskrbo v bolnicah 23% od omenjenih prispevkov.
okrajnega LO, ki je pristojna I vršilni odbor
točnih podatkov, ker bilanca za to gospodarsko leto še ni sestavljena.
Denar, ki ga ne potrošimo v namene, kakor smo omenili zgoraj, bo uporabljen za investicije, to je za dvig zdravstvene službe sploh. V tem dopisu smo hoteli povedati samo to, da gre ves denar, ki se malomarno potrosi za neupravičeno hranarino, zdravila in podobno, v škodo investicijam, ki so kakor rečeno namenjene splošnemu izboljšanju zdravstvene službe. Zato ima borba proti namišljenim bolnikom za posledico ne samo dvig delovne discipline in storilnosti dela, anv pak ima tudi za posledico omo-gočenje Zavodu za socialno zavarovanje, da investira denarna sredistva v nove zdravstvene objekte.
Poverjeništvo za zdravstvo, ki je dejansko odgovorno za izvajanje zdravstvene službe v okrožju, organizira v sporazumu z Zavodom za socialno zavarovanje občasne zdravniške nadpreglede. Namen teh nad-predgledov je ta, da ugotovijo kakšno je zdravstveno stanje zavarovancev v posameznih zdravniških okoliših ter da izločijo iz staleža bolnikov tiste zavarovance, ki nimajo med bolniki kaj iskati.
Tu navajamo nekaj uspehov takšnih zdravniških nadpregle-
Število uradno izločenih se je pozneje često zmanjšalo, ker se je ugotovilo, da se nekateri zavarovanci niso odzvali vabilu na nadpregled iz upravičenih razlogov.
Te številke najbolj nazorno povedo, kje se skriva del neizkoriščene delovne sile. Zato je treba s takimi nadpregledi ne samo nadaljevati, ampak jih razširiti, kajti z znižanjem neupravičenih izdatkov bomo dvignili fond investicij za gradnjo novih zdravstvenih ustanov.
Za leto 1950 še ne poznamo | dov v preteklem letu 1950;
Kraj:
Izola
Izola
Piran
Buje
Novi grad Umag Umag Izola Izola Piran Skupaj
Pregledanih:
76
86
55
16
5
74
74
105
115
94
Izločenih od kontrol, zdrav. 8 20 20 6 3 27 48 54 30 29
Uradno
izločenih:
30
5
5
3
8
11
18
21
15
Skupaj:
izločenih:
38
25
20
11
6
35
59
72
51
44
okramega LO
iihiiiiiiiihhhiuhhihuu1
ŠPORT
Čez drn in strn
za kolesarje v Kopru
Prihodnjo nedeljo 28. t. m. ob 10. uri priredi sindikalno športno društvo «Proleter» kolesarski cross ali «čez dm in strn« po cestah in poljskih poteh. Odhod bo ob 10. uri izpred koprskega stadiona, celotna proga pa bo znašala 15 km. «Pro-leter« otvori s tem letošnjo kolesarsko tekmovalno sezono. Tekme se lahko udeleži vsakdo. . Glede koles ni nobenih predpisov in celotna prireditev ima množični značaj, ki naj propagira kolesarski šport v našem okrožju.
Šmarje
Kmečka delovna zadruga
slavi drugo obletnico
V Šmarjah praznujejo že drugo obletnico, odkar jg bila ustanovljena tamkašnja kmečko delovna zadruga. Ob tej priložnosti je priredila zadruga ožje praznovanje tega dogodka, na katerem je spregovoril tov. Stanko Ulčnik, ki je dejal, da so zadružniki lahko ponosni na svoje delo, s katerim ustvarjajo nekaj docela novega našemu kmečkemu človeku. Ta pot vodi kmečko delovno ljudstvo v novo dobo, s katero prehajamo tudi pri nas v pravi socializem. Tov. Ulčnik je opomnil prisotne na težko NOB, ko so si priborili delavci in kmetje ljudsko oblast, dobili v roke upravni aparat. U-speh zadružnega dela bo pomenil to, da bodo kmetje in delavci tudi y bodoče obdržali to oblast.
Nato se je oglasil še tov. Valerijo Savarin. Poudaril je, da se mnogi kmetje in delavci še danes ne zavedajo velikega Vzpona, ki so ga napravili z izgonom okupatorja ravno na političnem gospodarskem in socialnem področju. Prav izvajanje ljudske oblasti je vredno še tako velikih naporov, ki nam bodo hkrati prinesli napredek in izboljšanje Vsi člani zadruge so v tovariškem razpoloženju in ob razgovoru na svoje dosedanje u-spehe ter bodoče delo proslavili dveletni obstoj svoje zadruge.
Jožko Stemberger
IZGUBLJENI OSEBNI IZKAZNICI
Tov. Dominik Peroša iz Nove vasi je pred meseci izgubil osebno izkaznico. S tem jo raz glaša za neveljavno.
* * *
Tov. Eda Babič iz Vanganela je izgubila včeraj dne 24.1.1951 v Kopru osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno
Zadnji petek, soboto, nede-1 Ijo ter torek so naši ljudje zopet napolnili gledališče v Kopru; po dolgem času nas je namreč spet obiskalo Slovensko narodno gledališče iz Trsta.
V petek 19. in torek 23. t. m. so tržaški igralci vprizorili Finžgarjevo dramo «Razvalina življenja«, ki so jo naštudirali za Finžgarjevo 80-letnico, ki bo 9. februarja. Pred predstavo je nekaj besed o pisatelju Finžgarju, njegovem delu in življenju spregovoril upravnik gledališča dr. Andrej Budal. V svojem govoru je poudaril pomembno mesto Nestorja slovenskih književnikov v zgodovini naše književnosti. Finžgarjevo ime je še daleč pred prvo svetovno vojno budilo in utrjevalo y naših ljudeh narodno zavest, o čemer nam dovolj priča njegov najpopularnejši roman «Pod svobodnim soncem«, ta sijajna manifestacija zdravja in upornosti starih Slovencev.
Krepka, trda in jasna, polna življenjskosti in lepa govorica njegovega rojstnega kraja na Gorenjskem daje značilno noto temu našemu pripovedniku. Poleg proze, predvsem novel, je pomembna plat Finžgarjeve-ga ustvarjenja tudi drama.
Tu mu je uspelo napisati vrsto dramskih del, ki jih lah-
Crve išče, ki jih bo rabil, ko bo s trnkom lovil ribe. Taki izvedenci že vedo, po čem ribe najbolj hlastajo.
ko označimo za prave in pristne ljudske igre, saj jih še danes neprestano igrajo po naših podeželskih odrih. Med najpomembnejšimi je brez dvoma «Razvalina življenja«, ki nam na prepričljiv način obdeluje najbolj boleč problem našega podeželja v času pred našo revolucijo, To je problem gruntarstva, pohlepa po zemlji, brezobzirno podrejanje o-snovnih človeških čustev sebičnim osebnim koristim. Zato tudi glavna junakinja drame, Lenčka, zavoljo nesrečne ljubezni in prisilne ženitve z drugim podleže alkoholu, kakor tudi njen mož. Tako je uničenih dvoje življenj zaradi nenasitnosti in pohlepnosti Lenč-kinega očeta Urha.
Prav je, da je s to uprizoritvijo Finžgarjevega najpomembnejšega dramskega dela SNG iz Trsta na ta način dostojno proslavilo 80 letnico Frana S. Finžgarja.
V soboto in nedeljo pa so koprsko gledališče napolnili naši najmlajši, kajti ta dva dneva je bil tam njihov praznik. Tržačani so namreč uprizorili Golarjevo otroško vesela igro s petjem «Rdečo kapico«.
Obe predstavi sta bili za naše najmlajše pravo doživetje, saj so se prisrčno nasmejali lažnjivim in smešnim dogodivščinam botra Bodeža, končno pa so bili zadovoljni in veseli, ko je strašni in pogoltni volk prejel zasluženo kazen.
Pri predstavi je sodelovalo tudi precej tržaških pionirjev in sicer z veliko prizadevnostjo in veseljem.
Ugotovimo lahko tudi to, da si naši najmlajši ter t-jihovi starši želijo še takih predstav, saj so prav pravljične igre vzgojno sredstvo zanje, na drugi strani pa jim bude in razvnemajo fantazijo, bogatijo vtise in doživetja.
D. Z.
me
700	245	116	361
■■..■■iiiniiiHiiiiiiinmiiiiiiiiiniiitiimi  ................................................................................................................
bi si Svejk prebral
\7a
udjaka joe.\ka
u dinetomi	M
12.
D K. rit A N K O B K K T
HKA»A( HlATATJ
StXPr°“nAemu Pa je zrlo vanj Iskreno In dobrodušno dvoje
>0 i»
^dolžnih oči dobrega Svejka, ki sl je upal pretrgati z besedami:
pitnim vlhar3em z besedami: «Pokorno javljam, gospod ^Sinila v,a„S,te prUli ob ma'ka Poi!rla Je kremo^za čevlje
Pe Vrgel sem jo v klet, toda v sosedno. Tako pridne vi ,n8orske
nm ^ mačke ne najdete več.»
1 st°rim z njim?> je spreletelo
nadporočnikovo
v- «Takr> -	"	z n;
Od ll1 dobrodu4nPaSt° ln nedol?'no eleda!*
mehi	nedol2ne Svejkove oči so Se naprej žarele
n° ravnov i	in nežn°stt, hkrati pa kazale popolno du-
tr^adporočnnieT d,a vse v redu ln se nl nl' zgodlla
tJ,Dtno hamei.„ ,kas le poskočil, a nl udaril Svejka, kakor je 3ovel: «sVeit ' Zamahnil mu je s pestjo pred nosom in t^^okom0 3avljU^adb ste psa!«
mer v no« eospod obrlajtnant, da ne vem za noben °°d obrlajtnant n^em i'asu' in d°voljujem si pripomniti, • da ste šli z Maksom popoldne na sprehod.
torej ga nisem mogel ukrasti. Meni se je takoj zdelo, ko ste prišli brez psa, da se je moralo nekaj zgoditi- Temu pravimo situacija. V Spaleni ulici je neki torbar Kunes in ta nl mogel iti nikoli s psom na sprehod, da bi ga ne zgubil. Po navadi ga je pustil v kaki krčmi ali mu ga je kdo ukradel ali pa si ga je izposodil in ga ni vrnil....«
«Svejk, govedina, himmellaudon, jezik za zobe! Ali ste tako rafiniran malopridnež ali pa tako teslo! Sam primer vas je-toda povem vam, z menoj se ne Igrajte! Od kod ste pripeljan tistega psa? Kako ste prišli do njega? Ali veste, da je pes našega polkovnika, ki ga je odvedel, ko sva se slučajno sre< ala. Ali veste, da je to strašna sramota? Torej povejte resnico: ste ga ukradli ali ne?«
«Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da ga nisem ukradel.«
«Ali ste vedeli, da je pes ukraden?«
«Pokomo javljam, gospod obrlajtnant, da sem vedel, da pes ukraden.«
«Svejk, jezesmarija, himmelherrgott, ustrelim vas, vi tele, vi govedina, vi krava! Ali ste tak bedak?«
«Da, pokorno javljam, gospod obrlajtnant.«
«Zakaj ste mi pripeljali ukradenega psa, zakaj ste mi to beštijo prignali v stanovanje?«
«Da bi vas razveselil, gospod obrlajtnant.«
In Svejkove oči so dobrodušno in nežno pogledale nadporočnika, ki je sčdel in zaječal: «Zakaj me bog kaznuje s tem oslom?«
V tihi resignaciji je sedel nadporočnik na stolu in čutil, da nima nele toliko moči, da bi Svejku prisolil zaušnico, ampak tudi da bi sl zvil cigareto; in še sam ni vedel, zakaj pošilja
je
Svejka po «Bohemijo» in «Tagblatt«, da polkovnikov inserat o ukradenem psu.
Z razprostrtim časopisom se je vrnil Svejk- Ves je žarel in veselo javil: «Je to tam, gospod obrlajtnant, tako lepo vam gospod obrst popisuje ukradenega pirita, da je veselje, pa še nagrado sto kron ponuja, kdor mu ga pripelje. Prav čedna nagrada. Po navadi se daje nagrada petdesetih kron. Neki Božetedh iz Košir se je preživljal kar tako. Vselej je ukradel psa, potem pa iskal v inseratih, kdo se je zatekel, in takoj je našel tja. Nekoč je ukradel lepega ftmega špica in, ker se lastnik ni oglasil v inseratih, je dal sam večkrat inserat v časopis. Slednjič se je vendar javil neki gospod, da je to njegov Pes, da se mu je zgubil in da je že mislil, da ga bo zaman iskal. Da ne veruje več v poštenost ljudi. Zdaj pa da vidi, da se vendarle še najdejo pošteni ljudje. Načelno je zoper nagra-janje poštenosti, toda za spomin mu daruje svojo knjižico o gojenju cvetlic doma in na vrtu. Božetech je prijel črnega špica za zadnje noge in udaril z njim tistega gospoda po glavi; zarekel se je, da ne bo odslej nikoli več inseriral. Rajši bo psa prodal v pesjak, če se ne bo zanj nihče oglasil v inseratih «
«Pojdite ležat, Svejk«, je ukazal nadporočnik, »drugače boste govorili neumnosti do jutra.« Tudi sam je Sel spat in ponoči se mu je sanjalo o Svejku. da je Svejk ukradel tudi konja prestolonasledniku ter mu ga privedel, prestolonaslednik pa je konja spoznal pri pregledu čet, ko je on, nesrečni nadporočnik Lukaš, jahal na njem pred svojo stotnijo.
Zjutraj je bilo nadporočniku kakor po prepiti noči. Tlačila ga je nekaka težka duševna mora. Proti jutru je še enkrat zaspal, utrujen od strašnih sanj; prebudilo ga je trkanje na vrata, med katerimi se je prikazal dobrodušni obraz Svejka z
vprašanjem, kdaj naj gospoda nadporočnika zbudi.
Nadporočnik je zastokal v postelji: «Ven, osel, to je nekaj groznega!«
Ko pa je bil že pokonci in mu je Svejk prinesel zajtrk, ga je presenetilo novo Svejkovo vprašanje: «Pokorno javljam, gospod nadporočnik, ali bi ne hoteli, da vam oskrbim kakega psička?«
«Veste, Svejk, najrajši bi vas poslal pred vojno sodišče«, je vzdihnil nadporočnik, «toda oprostili bi vas, kajti nečesa tako kolosalno bedastega še niso videli v svojem življenju. Poglejte se v zrcalo! Ali vam ni slabo od vašega bedastega izraza? No, povejte resnico, Svejk, ali ugajate sami sebi?«
«Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da ne; v tem zrcalu imam nekam dolgo glavo ali kaj. To zrcalo ni brušeno. Nekoč so imeli pri tistem Kitajcu Stanku izbočeno zrcalo, in, kdor se je vanj pogledal, se mu je hotelo bljuvati. Gobec takole, glava kakor pomijnik, trebuh kakor pri napitem kanoniku, skratka figura. Mimo je šel gospod kraljev namestnik, se pogledal v zrcalo — in takoj so morali zrcalo sneti«
Nadporočnik se Je v stran obrnil, vzdihnil in rajši je pil belo kavo, kakor da bi se s S ve j kom obiral.
Svejk se je še sukal po kuhinji in nadporočnik Lukaš je slišal, kako je pel:
Grenevtl mar Ur a skozi Prašno brano sablje se mu bliskajo, dekleta jokajo....
Nato se je iz kuhinje glasila druga pesem:
Mi vojaki smo gospodje, nas dekleta imajo rade....
(Nadaljevanje deBU
DNEVNIK
— 4 —
EISENHOWERJEVO
potovanje po Evropi
Novo imenovani vrhovni poveljnik planirane zapadnoev-ropske vojske general Eteen-hower, zaključuje svoje potovanje po glavnih mestih Zdr padne Evrope.
General Eisenhoiver se je razgovarjal s političnimi in vojaškimi voditelji vseh držav, združenih v atlantskem paktu. Razgovori so bili tajni, vendar ni nobena tajnost, o čemer so na teh sestankih razpravljali. Eisenhouierjeva glavna naloga je upostaviti vojsko, kateri bi mogel poveljemti, Ta vojska je sedaj samo na papirju, na katerem je napisana v Bruslju sprejeta odločitev držav atlantskega pakta, da jo ustanove.
Povsem je razumljivo, da je hotel poveljnik te vojske vedeti, v katerem času mu bodo posamezne vlade stavile na razpolago zaenkrat še nedoločeno število čet in orožja. Obenem je hotel Risenhomer izvedeti po teh prestolnicah, ko. Uho čet in materiala mu bodo dali na razpolago. Tudi ni no-benega dvoma, da se je Eisen-hower razgovarjal o doslej še vedno premalo razčiščenem vprašanju glede sodelovanja nemških enot v zapadnoevrop-ski vojski. O tem se je prav gotovo razgovarjal v nedeljo in ponedeljek z Adenauerjem, ‘Schumacherjem in tremi visokimi komisarji.
Na povratku v ZDA bo Eisenhoiver predložil poročilo o uspehih svojega potovanja po Evropi ameriški vladi in Kongresu. Evropi pripisujeji^ve-liko važnost temu porečSama organizacija m moč zapad-noevropske vojske namreč odvili od količine ameriške pomoči. Amerika ne bo samo morala v velikem delu obore uti in vzdrževati to vojsko, temveč tudi v prvem času izpolniti v njej praznine s svojimi vojaškimi oddetfci Ta pomoč bo lahko večja ali manjša, kar je odvisno od razpoloženja a-meriškega Kongresa.
V Kongresu je ravno sedaj 'velika debata o novem proračunu. To je največji mirnodobski proračun, kar Jih je imela Amerika v svoji zgodovini. Zlasti so povečani krediti za oboroževanje. Več kot dve tretjini vseh proračunskih dohodkov odpade na oboroževanje. Prej so znašali stroški za oboroževanje 12 milijard dolarjev. v novem proračunu pa Znašajo skoro 49 milijard.
Tako velik ameriški proračun opravičuje ameriška vlada s kritičnim mednarodnim položajem, posebno v zvezi z vojno ■na Koreji in s potrebo or ga-niztorania obrambe Zapadne 'Evrope. Zato je sedanja proračunska debata v ameriškem Kongresu dejansko samo debata o ameriški zunanji politiki.
Med razpravljanji je bilo slišati ostre kritike proti Trumanovi zunanji politiki. Ta kritika je izraz splošnega nezadovoljstva ameriškega ljudstva glede razvoja dogodkov v svetu. Neuspeh intervencije OZN na Koreji je prizadel občutljivost Američanov saj se v Koreji bore in umirajo skoro izključno ameriški vojaki in je na tehtnici predvsem ameriški prestiž. Neuspehi vedno povzročajo slabo razpoloženje med zavezniki. Ameriška javnost ima vtis, da zahtevajo v sedanjem položaju zavezniki preveč od Američanov in sami premalo doprinašajo. Ameriko so pustili samo v Koreji — izjavljajo —, čeprav so v OZN skoro vsi podprli njen predlog Ba oboroženo intervencijo.
Nekaterim se zdi, da se more pripetiti ZDA isto tudi v Evropi. Zlasti kritizirajo ((razpoloženje« v zapadni Evropi. Mnogim v Ameriki ni popolnoma jasno, zakaj so morali a-meriški vojaki prevzeti «Wacht an der Elbe» in da Francozi in Angleži nočejo obleči uniform. V ameriškem tisku lahko često beremo, da zapadna Evropa pričakuje od ZDA, da jih reši, sama Pa noče ničesar prispevati.
Ob takih premišljevanjih pridobiva v ZDA precej zagovornikov doktrina ameriškega predsednika Monroeja pred 130 leti, ki je postavila temelje izo-lacicmalističnemu pokretu. Po tej doktrini ZDA ničesar ne briga, kaj Se dogaja po drugih kontinentih, ker je njih interes samo varnost ameriškega kontinenta. To doktrino zastopa v precej spremenjeni obliki Herbert Hoover, bivši predsednik ZDA pred Rooseveltom. Hooverjevo stališče izvira iz precej ostrega nezadovoljstva ameriške javnosti zaradi razvoja mednarodnega položaja, vendar Pa uživa doslej podporo neznatne manjšine v ZDA. Temu stališču se je odločno postavila nasproti večina Kongresa, potem vlada ter majodloč-neje tudi predsednik Truman. Saj je bil njegov zadnji gevor i
prečiti. Za Evropo pa predstavlja nova svetovna vojna katastrofo in ji je morda vseeno, kdo bo Zadnji zmagovalec. V resnici uvidevajo v Zapadni Evropi vedno bolj, da ni mogoče čakati na razvoj dogodkov sklenjenih rok in niti se jim ni mogoče ogniti. Nek pariški list je pred nedavnim takole označil francoski pogled na nevtralnost: «Na francoskih vratih bomo postavili napis: ((Pazi! Nevtralno ozemlje — zabra-njen prehod!...v.
Dejstvo pa je, da če se uvi-deva nujnost oborožitve, se pri tem ne predvidevajo nevarnosti, ki jo oborožitev prinaša. Krediti za oborožitev, pa naj bodo še tako veliki, še ne pomenijo moči v orožju. Kaj bi se moglo n. pr. dogoditi medtem dokler ne bi mogla Evropa postati z ameriško pomočjo dovolj močna, da bi njena moč predstavljala pogoj za mir. To je vprašanje, ki danes najbolj muči «duhove» v Zapadni Evropi. Menijo, da je v tem prehodnem obdobju treba obiti vse-, kar bj moglo izzvati ali samo služiti kot povod za novo svetovno vojno. Tu je vzrok tolikšne potrpežljivosti za-padnih evropskih sil nasproti Kitajski. Tu je tudi vzrok odklanjanja oborožitve Nemčije, ki jo zahtevajo ZDA Mir ali
o predložitvi 'proračuna osno- vojna v Evropi ni iprašanje
vain samo na eni tezi: ((Strateško, gospodarsko in moralno je obramba Evrope naša lastna obramba»
Ni dvoma, da bo Kongres kljub vsem kritikam sedanje vladne politike odobril novi proračun, ki predvideva tudi kredite za pomoč Evropi.
Glavni cilj današnje debate, ni v tem, če bo Amerika poslala svoje čete v Evropo !n mti v tem, če spada to v kompetenco ameriškega predsednika, temveč gre danes samo zato, koliko ameriških divizij naj bi postavili pod poveljstvo generala Eisenhowerja.
To je danes stališče senatorja Tafta kateremu se je pridružil tudi demokrat George iz Georgije. Senator Connally je odgovoril na to vprašanje pred kratkim, da ne bo trpel, da bi predsedniku zvezali roke, ker bi morebitno poslabšanje položaja zahtevalo odpošiljanje močnejših vojaških sil v Evropo, in bi bilo to nemogoče če bi senat natančno določil število. O tem vprašanju bo mogel odločiti edino Eisenhouier, saj je znano, da uživa danes na Kapitelu več zaupanja kakor administrativni možje, katerim prripflsujeja odgovornost za razvoj dogodkov na Koreji.
General Eisenhouier se je moral torej na «samem kraju« prepričati koliko je Evropa pripravljena doprinesti k povečanju svoje obrambe. Po dosedanjih poročilih moramo smatrati, da so se zapadne vlade potrudile, da mu predlože dokaze, po katerih zaslužijo ameriško pomoč. V Angliji, Franciji, Italiji in drugod po deželah atlantskega pakta se že menijo ali bodo naredili mere za hitro oborožitev in po večanje obrambne sposobnosti.
Medtem zapadni tisk pričakuje Po Eisenhoiverjevem obisku. da bo prišlo v Evropi, do boljšega sporazumevanja med posameznimi državami, zaradi katerega iz ZDA toliko kažejo s prstom. Evropa je bila po-prišče obeh svetovnih vojn in ne želi, da bi bila še tretjič. Za ZDA je glavno, da debe novo vojno, če se je že ne more pre-
ugleda, temveč vprašanje obstoja.
tel
GOSPODARSTVO
T TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE j
Obisk	tržaških
na Dunaju	brez uspeha
Nemško stališče in italijanski popusti v korist Trsta?
Kakor znano se je pričela dne 22. t. m. mednarodna železniška konferenca v Regensburgu, kot nekakšno nadaljevanje novembrskega zasedanja v Rimu, ki je načelo vprašanje tekme med Trstom in Hamburgom. Udeležujejo se razgovorov tržaški, italijanski, jugoslo-vanski, avstrijski in nemški za. stopniki zainteresiranih železniških uprav. Zaradi hladnega stališča upoštevanja zguij avstrijskih interesov, ki ga je zavzela doslej avstrijska delegacija, ki je' v največji meri odločilna pri stvari, so obiskali zastopniki tržaških uradnih krogov, skupno s predstavniki italijanske železniške uprave, v dneh od 15-18 t.m. Dunaj, kjer so imeli razgovore z avstrijskimi predstavniki pod okriljem dunajske Zvezne trgovinske zbornice. Razen uradnih predr stavndkov sq sodelovali tudi mnogi ravnatelji najvažnejših tržaških plovnih družb, špedi-cijskib podjetij itd.
Bistvo vprašanja je v tem, kako pripraviti Avstrijce, da bi podprli zahtevo Trsta (ki jo podpirata Italija in Jugoslavija), namreč, da se sprejme kot osnova razmejitve med Trstom
(Nadalj. iz včerajšnje številke) KREDITNI TRGOVINSKI ODNOSI SOVJETSKE ZVEZE S KAPITALISTIČNIMI DRŽAVAMI
Dolgoročni financnj
krediti
so mnogo bolj ugodni od krat-koračtndh. To zato, k;fr je njihov rok daljši, ker lahko koristnik z njimi nabavlja blago na katerem koli tržišču in končno, ti krediti so bolj stabilni. Prve take kredite je Sovjetska zveza dobila od fašistične Nemčije.
Od 1935 do 1937. leta je Sovjetska zveza dobila vrsto kre-
PRVI DOLGOROČNI KREDIT
je dala SZ fašistična Nemčija
ditov. Konzorcij nemških bank je odobril kredit 200 milijar.o\ mark s 70 odst. garancijo nem.
je odobril kredit 200 milijonov Berlinski trg ovins ko-kreditni sporazum - Novi trgovinski sporazum
ške^^lade. Ta kredit je* pred ZSSR - Nemčija leta 1940 • Stalin o nujnosti dobivanja kreditov v ZDA
stavlj&l prehodno obliko k či-
stemu finančnemu kreditu, češkoslovaškimi bankami je bil zaključen, obligacijski kredit v vrednosti 250 milijonov češkoslovaški kron, z Anglijo kredit v vrednosti 10 milijonov funtov šterlingov. Ko je Sovjet, ska zveza podpisala z Nemčijo 19. avgusta 1939. leta politično-gospodarski sporazum, je dobila drugi kredit v vrednosti 200 milijonov mark. V Švedski je bil 7. septembra 1940. leta podpisan kredit za 100 milijonov švedskih kron. Nemški kredit je bil predviden na 7 let s 5 odst. obresti in- ie služil za plačevanje naročil v Nemčiji. Švedski kredit je imel petletni rok in je prav tako služil za plačevanje naročil v Švedski Po drugi svetovni voijni je Sovjetska zveza dobila od Švedske vlade nov kredit v vrednosti en« milijarde švedskih kron za 15 let in s 3 odist obrestmi. «Tak kredit omogočuje, v dol o. čemi stopnji, obnovo in nadaljnji razvoj gospodarstva Sovjetske zveze«. (Denarni promet in kredit ZSSR, str. 416). O švedskem posojilu je Stalin izjavil:	«Sporazum s Švedsko
predstavlja prispevek k gospodarskemu Sodelovanju narodov.« (((Pravda« 30. oktobra 1946). Pripomniti je treba, de nj Sovjetska zveza omejevala svoje trgovine in finančnih kreditov na odrejen krog kapitali-
ze so se vzpostavljale. povsod, | met je takrat znašal okrog 1
kjer so obstajali pogoji, prav isto velja za kredite. Sovjetski zvezi je bilo vseeno ah trguje s fašističnimi deželami: Italijo, Nemčijo in Japonsko, kjer j« lahko prišla do ugodnih kreditov ali z Anglijo, Združenimi državami ali katero koli drugo kapitalistično državo. Sovjetska zveza ni imela nikakršnih ob-zirov, niti ni izbirala sredstev, da pride do potrebnih kreditov v kapitalističnih državah. Sklepala je sporazume tudi z agresivnimi državami, ko so pripravljale drugo svetovno vojr.o in 'dobivala je od njih kredite in posojila. Pr; tem je vodila račun samo o svojih lastnih in. teresiih.
BERLINSKI TRGOVINSKO-KREDITNI SPORAZUM
Nemčija je imela v zunanji trgovini carske Rusije prvo mesto. To stanje Sp je po revoluciji nekoliko spremenilo, vendar je Nemčija še vedno igrala zelo aktivno vlogo v sovjetskem izvozu in uvozu. Za čaša prvega petletnega plana je Nemčija predstavljala eno največjih tržišč, od koder je Sovjetska zveza uvažala razr.o o-premo, stroje in drugo. Po podatkih časopisa elzvestja«, je n emško-sovjetska trgovina do-
stičnih držav. Trgovinske zve-[segla višek 1931. Blagovni pro-
milijardb 100 milijonov mark. Takšno stanje je trajalo vse do
1935., ko so se pričeli odnosi slabšati.
Ko so »Izvestja«, ocenjevala pomen sovj etsko-nerr.; ki h trgo-vmisko-krediitmih sporazumov, so
21.. avgusta 1939. leta pisala;
«Ni dvoma, da bo trgovinsko
kreditni sporazum med Sovjetsko zvezo in Nemčijo privedel do znatnega poživljenja blagovnega prometa med obema deželama. Z gotovostjo lahko rečemo, da bo po padcu v preteklih letih, ta sporazum oživel trgovinske posle med obema dir-žavama«. In dalje: ((Berlinski trgovinski kreditni sporazum zelo izboljšuje pogoje kredita kar bo izboljšalo tudi pogoje sovjefeko-nemške trgovin# kot celote.«
Moskovska «pravda» organ VKP(b) je 24. avgusta pisala: «Da bi popolnoma ocenil; obseg tega sporazuma, je dovolj, če se spomnimo, da že v prvem letu svojega obstoja predvideva povečanje blagovnega prometa med ZSSR in Nemčijo v taki meri, kot ga ni dosegel od svetovne vojne do sedaj. Nemčija bo dobivala po tem sporazumu surovine, ki so ji potrebne, posebno sedaj, ko je blokirana.
Anglija, je bila /naperjena izpr Sovjetske zveze v Nemčijo je
Va proti Nemčiji, a sedaj je tudi proti vsej Evropi.«
NOVI TRGOVINSKI SPORAZUM ZSSR - NEMČIJA 1940
Da bi oslabila ekonomsko blokado, je Nemčija 11. februarja 1940. leta podpisala nov trgovinski sporazum s Sovjetsko zvezo. Po tem sporazumu bi Sovjetska zveza y prvih dva-najstih mesecih dobavila za približno 500 milijonov RM surovin. Poleg teh bo Sovjetska zveza dobavila surovine predvidene že y kreditnem sporazumu iz avgusta 1939, kjer pred videvajo nabave za isto obdobje za 100 milijonov mark. V tajnem memorandumu nemškega ministrstva zunanjih zadev so označene surovine, ki b; jih morala izvažati Sovjetska zveza. Med njimi so najvažnej še: milijon ton žitaric, 900.000 ton nafte, 100.000 ton bombaža, 500.000 ton fosfatov, 100.000 kro move rude, 500.000 ton železne rude, 300.000 ton surovega železa in 2400 kg platine. V velikih količinah je bil predviden tudi drug material kot manganova ruda in druge barvan,, kovine. K vsemu temu je treba dodati še uvoz v protek torat. ki ni bil vsebovan v sporazumu in ki je znašal 50 mi
Ta blokada, ki jo organizira | lijonov mark. Netto izvoz iz
ŠPORTNI DNEVNIK
II nedeljo lelouailni ilunlioi
V Kopru se bosta v nedeljo srečali moški vrsti Trsta in Trbovelj ter Tržačanke in Jeseničanke
V nedeljo se bodo v Kopru pomerili orodni telovadci Trsta proti moški vrsti Trbovelj, žen. Ska vrsta pa proti Jeseničankam. To bo prvo mednarodno srečanje tega leta, ki obeta biti posebno bogato na večjih tekmovanjih. Tržaški tekmovalci redno trenirajo in so dosegli že primerno višino, ki bo verjetno zadostovala za zmago proti gostom iz Jugoslavije. V nedeljo bodo nastapilj v svoji najboljši postavi, dvomljiva je edino še prisotnost Dolgana, k; še ni po. polnoma ozdravel.
Pa «e nekaj o Trboveljčanih: brodna telovadba ima v črnih 'revirjih že mnogoletno tradicijo, stoj so iz Trbovel j izšli priznani mednarodni telovadci Sržen, Hlasten in drugi. Zlasti pa je znana kotlina Po tem, da so izšli iz okoliških telovadnic mnogi dobri vaditelji, jim gre tudi zasluga, da je današnja orodna telovadba v Trbovljah na tako visoki stopnji. Svojo telovadno zrelost so pokazali o-rodni telovadci Trbovelj v mnogih tekmovanjih, so pa tudi edini manjši kraj v Sloveniji, ki lahko postavi kompletno moško vrsto boljših kvalitet. Eai bosta v dvoboju proti Trstu manjkala dva telovadca, ki sta
pri vojakih.
Urbanc Marino je glavni steber trboveljske reprezentance. Star je 20 let in je začel telo-vaditi šele leta 1947; je zelo ve-
sten telovadec in njegovi tovariši pravijo, da baje ry zamudil niiti enega treninga, kljub temu, da je njegovo stanovanje oddaljeno od telovadnice skoraj 2 uri. Tekmoval je sedemkrat, dvakrat v reprezentativni vrsti Slovenije proti Vojvodini, tekmoval je pa tudi na turnirju mest. Leta 1948 in 1949 je bil drugi na slovenskem mladinskem prvenstvu. Pri izbirnih tekmah za svetovno prvenstvo V Bazlu je zasedel osmo mesto.
Kljub temu, da je Podrenig Drago star 33 let in potemtakem zastopnik sitare trboveljske garde, še vedno uspešno tekmu. je in je na državnem prvenstvu zasedel v II. razredu precej visoko mesto. Dolanc Viktor, Drobež Marjan, Jurkovič Milan ir. Hus Branko so rr.ladi, mnogo obetajoči telovadci, stari od 15 pa do 19 let. Predstavljajo še nq popolnoma izdelan material, vendar Pa bodo nevarni nasprotniki spodnji polovici tržaške vrste.
Pray tako kot Trbovlje, imajo tudi Jesenice bogate telovadne tradicije. Vendar se po osvoboditvi telovadba ni toliko razživela, kot med rudarji, ker telovadni dom ni bil telovadcem na razpelago. Pozneje so z velikim prizadevanjem odbora us/peli zgraditi novo telovadnico in vzgojiti iz jeseniških pionirjev, posebno pa pionirk, dobre tekmovalce. Jeseniška dekleta
obvladajo osnovne prvin^ docela suvereno, diči jih Skromnost, včasih pa so le premalo samozavestne. Imajo za seboj malo tekmovanj in jih bodo Tržačanke verjetno z lahkoto premagale. Sedanje srečanje bo zanje dober trening za težavnejše nastope.
Najstarejša jeseniška telovadka Frelih Danica ima komaj 18 let, najm/lajša Lapajne Zinka pa še ne polnih 16, Ostale telovadke so: Smolnikar Rada, Omejec Vladimira, Ovsenfc Mara ter Rozman Sonja.
VirTus premagal
Crveno zvezdo
Virtus je danes premagal beograjsko Crver.o zvezdo z izidom 35-33. Gosti so bili utrujeni od potovanja, saj so nekateri igralci prispeli v Bologno šele nekaj minut pred začetkom tekme, poleg tega pa je sodnik v neštetih primerih sodil v korist domačinov. Pri Jugoslovanih so bili najboljši Demšar, Sokolovič, Roklicer irj Gec, pri Virtusu pa bratje Zucchi ter Ferriani.
* * *
GRAZ, 24. — Jugoslovansko boksarsko moštvo «Metalac» iz Zagreba je premagalo danes domačo reprezentanco z 10-6.
Jutri nastopijo Jugoslovani v Linzu proti ekipi LASK.
Začetek turnirja
v Viareggiu
VIAREGGIO, 24. — Na prenapolnjenem igrišču se je začelo danes popoldne mednarodno tekmovanje v košarki za ((Pokal karnevala«, na katerem nastopajo Crvena zvezda iz Beograda, ki je favorit tekmovanja, Servette iz Ženeve, Fran-caise 01ympique iz Grenobla, Gira iz Bologne ter Assi Via-reggio, organizator turnirja.
Pri otvoritvi so bili prisotni funkcionarji italijanske košarkarske federacije, lokalne oblasti in številni spremljevalci inozemskih ekip. Po začetni svečanosti so izžrebali sledeča para: Gira proti 01ympique ter Assi Viareggio proti Servette. Crvena zvezda se je, kot je bilo predhodno javljeno, zaradi svoje nadmočnosti plasirala neposredna v finale.
V prvi partiji so igralci Gi-re pokazali veliko požrtvovalnost in so vzeli igro docela v svoje roke. Premoč so obdržali do kor.ca in zasluženo zmagali z 58:35 (28:14).
Tudi v drugi igri popoldneva se je zmaga nasmehnila Italijanom, tokrat ob velikem navdušenju domače publike, ki je pozdravila prvi večji uspeh svoje ekipe, katera je letos novinec v italijanski prvi ligi. Rezultat je bil 64:42 (37:23).
ig * *
RIM, 24. — V nedeljo 28. t. m. bo v Madonna di Campiglio mednarodna ženska tekma v teku na 10 km, na kateri bodo tekmovale smučarke Jugoslavije, Avstrije, Francije in Italije.
Predlog za sestavo
reprezentance kontinenta
Kljub temu, da je zatonil mit angleške superiornosti v nogometu, se ie zopet začelo vztrajno govoriti o eventualnem srečanju med Anglijo in reprezentanco kontinenta. Švicarski strokovnjak, ki je bil na svetovnem prvenstvu v Riu in je imel tudi priložnost videti na igrišču vso nogometno elito Evrope, je sestavil enajstorico Evrope, ki naj bi igrala proti Angležem. Igralci so naslednji: Zetnann (Avstrija);	Neury
(Švica); Marche (Francija); Čajkovski (Jugoslavija); Parola (Italija); Barufka (Nemčija); Melchior (Avstrija); Mitič (Jugoslavija); Nordhal (Švedska); Puška« (Madžarska);	Guinza
(Španija). Poleg tega	je sesta-
vil še rezervno moštvo: fieara (Jugoslavija); Rudas (Madžarska); Happel (Avstrija); Arnio. vazzi (Italija); Carre (Belgija); Djajii (Jugoslavija);	Bassora
(Španija); Wilke« (Holandska); Zaira (Španija); johanshansen (Danska); Vukas LJugoslavija)■ V obeh moštvih j,, torej Pet Jugoslovanov, 3 Avstrijci, J Italijana, 2 Madžara, 3 Spanci ter en Francoz, Belgijec, Švicar, Holandec, Danec, Sved in Nemec, Čeprav predlog nima praktične vrednosti, ker bi se srečanje med reprezentancama Anglije in kontinenta odigralo šele leta 1953 ob devetdesetlet-
racije in bi do tega časa mnogi današnji nogometaši bili že izven forme, pomeni kljub temu veliko priznanje jugoslovanskemu nogometu.
Študentske tekme v Badgasteinu
BADGASTEIN, 23 — Včeraj so se tu z.ačele mednarodne študentske igre, na katerih sodeluje osem držav: Italija, Avstrija, Švica, Nemčija, Norveška, Jugoslavija, Turčija in Libanon, medtem ko je francoska ekipa v zadnjem času odpovedala udeležbo. Sneg, ki je zametel vso dolino, je onemogočil vsakršno slavnostno otvoritev tekmovanja, ker v takih razmerah pač nikomur ni bilo do praznovanja. Vsi študenti, udeleženci iger so danes aktivno sodelovali pri odkopavanju hiše, v kateri je bilo 16 oseb.
Danes je bilo tekmovanje v teku. Med 32 udeleženci je zmagal Avstrijec Oscar Schultz, zmagovalec podobnega lanskoletnega prvenstva. Drugo in tretje mesto sta zasedla Jugoslovana Bohm Ferdo in Novak Janez pred dvema Italijanoma. Druga dva Jugoslovana Kaučič Mitja in Gajt Aleš sta se plasirala na 14. in 15. mesto. Danes so vozile ženske veleslalom. Zmagala je Avstrijka Klecker
dosegel 650 milijonov mark. Po leg tega je Sovjetska zveza odo. brila Nemčiji tranzit v Romunijo. Iran, Afganistan, in dežele Daljnega vzhoda. To je imelo poseben pomen pri kupova nju soje v Mandžuriji. Za pre voz soje je bila znižana tarifa transibirske železnice za 50 odist. Nemški svetnik Schnure je v svojem tajnem poročilu menil, da bodo vse stovjetske usluge in dobave dosegle v 12 mesecih okoli 800 milijonov mark. v svojem poročilu ugo tavlia:
((Pogajanja so bila težka In dolgotrajna. To zaradi materialnih in psiholoških razlogov. Sovjetska zveza je pristala na mnogo vačj/o količino dobav kot bi jih dala iz čisto mate rialnih razlogov. Sama mora do. baviti vrsto materiala v škodo lastne preskrbe. (Memorandum nemškega ministrstva zunanjih zadev, državna skrivnost 1027/40).
Soviehlka zveza je ng široko uporabljala ameriški zakon posojilu jn najemu. Celotni voj ni dolgovi ZSSR Združenim ameriškim državam znašajo 11 miliiard dolarjev. V tej vsoti niso vračunani predmeti, k; so bili v skupnem vojnem naporu izgubljeni, uničeni ali porabljeni. Prav tako ni vračunana pomoč UNRA. Vrednost pred metov za civilno uporabo, ki se lahko uporabljajo tudi v mir nem času, znatno presega dobave čisto vojnega materiala, Samo avgusta 1942. leta so do bave orožja in drugega blaga znašale 30 odst skupnih ameriških'pošiljk. Samo v drugem letu zakona o posojilu in naje mu je delež dobav Sovjetski zvezi znašal 1 milijardo 553 mi lijonov dolarjev.
STALIN O NUJNOSTI DOBIVANJA KREDITOV V ZDA
Sovjetska zveza rabi po drugi svetovni vojni zelo mnogo inoeemskih kreditov. To dejstvo odkrito priznava. V knjigi «Denami promet in kredit ZSSR«, ki je delo avtorskega kolektiva, pod vodstvom prof. Atlasa in prof. Bregelja, piše o tem vprašanju:	((Sovjetska
zveza se ni nikdar odrekla inozemskih kreditov, če so bili dani pod ugodnimi pogoji. Dan-danes bi bili taki krediti še toliko bolj koristni za Sovjetsko zvezo, ker so zmanjšane izvoz ne možnosti ZSSR žaradi težkih posledic, k-i so jih fašistični
in Hamburgom v železniško-ta-rifnem pogledu jadranska zvezna tarifa s pribitkom 25-30 odst. za odpremo proti Hamburgu. Kakor znano bi nemški krogi sprejeli le pribitek 15 od-totkov v breme pošiljk preko Hamburga in Avstrijci se s tem strinjajo.
Sodeč po odmevih, ki jih je najti v poluradnih dunajskih listih, ki zastopajo gospodarske kroge — Internationale Wirt-schaft ini Verkehr — je stališče Dunaja ostalo prav takšno, kakršno je bilo v Rimu. Poudarja se, da je Avstriia država, ki je dandanes izredno navezana na zunanjo trgovino s, svetovnimi tržišči, zaradi česar mora v največji meri upoštevati konkurenčnost v vsakem pogledu im se seveda posluževati v mednarodnem prometu tistih sredstev in poti. ki so vsakokrat najcenejše. Bilo bi povsem v nasprotju z interesi avstrijskega gospodarstva pristati oziroma se vezati zgolj na eno pot t. j. na eno luko (Trst). Tudi bi lahko sicer ostala pristanišča n., pr. poljska, nemška ali belgijska postavljala enake monopolne zahteve. Dunajski tisk se čudi, čemu zahteva Trst prav od Avstrije, ki je naiveč-ja stranka tukajšnjega pristanišča, da podpre njegovo stališče nasproti nemškim lukam. Avstrija je sicer navezana na pro. met skozi Trst, toda ker tvori njen promet ogromen, delež v celokupnem prometu tržaške luke, je prav dolžnost Trsta storiti vse, da se kar najbolj olajšajo in pocenijo transporti avstrijske zunanje trgovine.
V vsakem primeru bodo šli skozi Trst avstrijski transporti z Levantom, ki tvorijo največji del rednega trgovskega prometa. Tudi prevozi ERP (dokler bodo) so zagotovljeni tržaški luki. Toda z avstrijske strani se smatra, da treba v tržaškem pristanišču še marsikaj napraviti in izboljšati, vsled česar ima Hamburg in druge severno, zapadne luke mnogokrat prednost. Predvsem gre za ureditev vprašanja pristaniških stroškov, brodnin in ladijskih zvez. Trst ima preredko mrežo plovnih zvez in vsled tega morajo pošiljke pogosto čakati v skladiščih na krcanje, namesto da bi jih odpremili neposredno na ladjo, kar bi bilo znatno ceneje. Nadalje ugotavljajo avstrijski izvozniki in uvozniki, da je prekrcavanje samo preslabo urejeno: preveč jih obremenjujejo nadure in nedeljsko delo, ki ga morajo posebej plačevati tei ni za to splošne lestvice «a forfait«. Treba reči, da je jeseni glede tega izbruhnil spor med tržaškimi špediterji in plovnimi družbami o vprašanju, kdo naj nosi stroške za izredno dlelo. ki so jih do tedaj poravnale plovne družbe. Ker so se nato uprle plačevanju, je to breme preko špediterjev pad-lc#na prejemnika oziroma pošiljatelja (To vprašanje, ki je za tržaški tranzitni promet zelo važno, še do sedaj ni rešeno - op. ur.). Končno pripominjajo avstrijski krogi, da &o tudi brodnine iz Trsta previsoke. Kakor vemo, naraščajo zadnje mesece neprestano in pri tem prihaja tudi do špekulativnih zahtev, ki seveda škodujejo ugledu našega pristanišča. Krivda tiči pač v preslabotni tonaži domače trgovinske mornarice. ki je pravzaprav skoraj ni in tako inozemske dnjžbe in «tramps»-i zlahka diktirajo cene, pač po trenutnem položaju. Na splošno pa so brodnine tudi
sicer verjetno višje kakor V vernozapadnih lukah, ker F tam več prometa in tudi Hitre> ši tempo. Nadalje imajo or*j luke mnogo več neposreaMjj zvez v razne smeri, med teffl‘° treba pošiljke preko Trsta, men j ene preko Sueza ali F braltarja največkrat odprejjj* s sicer neposredno polico, r s prekrcavanjem na raznih r kah mednarodnega proin» vsled česar se brodnina pov^. Dunajski gospodarski K10?' '• in tisk torej trdo prijemi)®! naše odgovorne kroge, Pa<-,T; čisto trgovskih načelih. V™** 1 bomo, kako se bodo ta	j
poravnala V Regensburgu o®" kaj se bo pozneje pri na9. P? pravilo im izboljšalo. Nekaj °Pj timizma daje novica, po ka” so nemški krogi deloma	:
menili svoje prvotno slall*L in mislijo sedaj zahtevati, se razmejitev med Trstom ■ nemškimi pristanišči izvede v; podlagi nemške železniške ta1.^ fe, z nekim določenim mom. Po «Verkehr-u» bi. to stališče Trstu v korist bj«. povečalo prej omenjeno r*'*, ko v tarifah od avstrijskih P" staj do Trsta oziroma Hambd ga za določene vrste blaga. 36-40 odstotkov y. korist cdPL. me preko Trsta. Obenem, se n-vaja, da bi morale italij31^, državne železnice znatno®" žati tarifo za tranzit od Trl)! ^ do tržaške meje, ki je sa^a,Lh mnogih blagovnih postavK«£ mnogo višja od kilometrsko, nako ali celo krajše prevom razdalje na avstrijski progi. * zahtevi bo nedvomno treba goditi.
reci
v
V maju bodo odprli v seldorfu (Zap. Nemčija) veP*^ razstavo, ki bo trajala bra t. 1. im na kateri bodo P, kazali napredek, uspehe in kritja Nemčije v pogledu ra®^ nalizacije dela, proizvodno^ industrije, trgovine in obrh. redili /bodo poizkusne pro®1 za delo tvomic in nadzorov^ proizvodnje in za vse ^ ,S. v zvezi z znanstveno orgaiu.0 cijo dela. Pokriti prostor , skupno obsegal 75.000 kvadf nih metrov, stroški priredi*-pa so preračunani na .13 jonov mark. Razstavljali inozemci.
Tvornica «Nyion» v Trstu?
«11 Traffico« ponavlja v m, sledlnji številki vest s konference odv. Fortija. P° oI. teri bodio v Trstu zgradili tv nico riylon-prediva oziroma * delkov, menda na področju dustrijske Inke v Zavijal*.
Vest je v toliko točnejša. * navaja, da je v ta namen
določen kredit 200 milijonov
lif
iz protivrednostnega fonda V
ERP'	. ti
List poziva obenem naj » Trgovinska zbornica P09’^ središče vseh tistih ustanov v oseb, ki si prizadevajo za pitev tržaškega gospodar9*^ Zlasti se to nanaša na za gospodarski razvoj Trsta. „ je bil, kakor znano, ustanovo s strani ZVU, in je pravzaPtjj vzel mnoge iniciative Zbori" iz rok.
r ANTIKA-i.
v slovenski knjig}
—i---
V Državni založbi Slovenije je izšlo ((Zbrano delo ’ Antona Tomaža Linharta«, kj ga je Ll‘ redil in z opombami opremil Alfonz Gspan.
Linhart spada v diobo slovenskega preporoda, katerega o-srednjo osebnost je predstavljal baron Ziga Zois. Linhart je bil član ((Akademije operosorum«. osvajalci prizadejali sovjetski ‘ ted-anic najvišje znanstvene u-industnp in poljedelstvu« (str. stano^.na slovenskem. Po Zor-
sovem nasvetu je napisal v nem
Trude, Jugoslovanka Hanuš nici angleške nogometne fede. Vlasta pa je na 11 mestu.
416).
V razgovorih s predstavniki ameriškega tilslka je Stalin pou-daril potrebo, da dobi Sovjetska zveza kreditp v ZDA. To velja tudi za druge države. (((Pravda« 30. oktobra 1946),
Vse to potrjuje, do ni Sovjetska zveza načelno proti mednarodnim kreditom in posoji lom. Nasprotno, ona jih je iz koriščala in to pr; vsaki priliki in od vseh kapitalističnih držav. S svojo agresivno in im perialistično politiko, s katero ogroža svetovni mir. Je Sovjetska zveza onemogočila svo je kreditne pozicije na svetov nih tržiščih. Pomanjkanje kreditov voditelji Sovjetske zveze sedaj nadomeščajo z gospodar skim pritiskom na satelitske de Žele tako. da dobivajo tam o gromrip ekstraprofite. Tc ekstra profite proglašajo «za bratsko pomoč«.
Tudi v tem vprašanju se vidi infonnbirojevska breznačelnost.
Ta kratek pregled Sovjetskih posojil in kreditov to neizpod bitno dokazuje.
M. MILOŠEVIČ
ščini zgodovino Slovencev in za prvim dramskim prvencem dve veseloigri ((Zupanovo Micko« in «Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. V zgodnjo dobo njegovega delovanja spada ((Zbirka pesmi«. Zbrano Linhartovo delo obsega obe veseloigri, njegov prvi dramski prvenec tragedijo «Miss Jenny Love«, ki jo je napisal v nemščini in se ji pozna močan Shakespearov vpliv ter njegovo korespondenco.
Veseloigro ((Zupanovo Micko« so prvič igrali v Ljubljani 1790. Nastala je pod vplivom veseloigre «Die Feldmflhle«, kj je ni le prevedel, temveč tudi pona-šil. V njej je prikazal ničevost in pokvarjenost tedanjih imenitnikov ter tako segel v družbeno problematiko in utrjeval narodno zavest.
«Ta vesolj dan ali Matiček »e ženi« je povzel po Beaumar-chaisovi veseloigri «La folle journče ou Le Marlage de Fi-garo«. Tudi to delo je presadil
na domača tla, ker ga le ^ kalo zaradi svoje močne jj/j)e lucionarnosti in protife^ miselnosti. Ker se je mora! radi avstrijskega absolut . tudi tam izogniti izvirnih -j.
m,	 r,„vlnO
zorov, je v njem vse pol®0 zcroy iz čisto slovenske
blematike in okolja.
pf°
ie "
Mladinska knjiga nam
. .	...	pe^
iJf
novo leto prinesla zbirko Maričke Žnidaršičeve; —
izpod Sr.ežnika«, ki jo
«triVa1 in runrp-mil Stane ^
javnosti, čeprav je svoje.jji
strical in opremil Stane ko prvič predstavila s'l°
Žnidaršičeva se je s to
ce objavljala že pred jo po vojni
voj«0
v naših revijah.
pogosto srečUJ
anfll
ie«®
it
Kj« so posamezne P° . v stale, nam pove že ®a:J bolj pa pesmi same. To .1 daje nekak folklorni	gi)
Svet Maričke Žnidaršiče kraji pod Snežnikom m u/fi ca Cerkniškega jezera s vf gmajnami, borj in burjo> ši v njihovih vrhovih. "c (p zbirki se tu pa tam P^prS1 se je do svoje pesniške 1 be sama prikopala, kar J ^0 mo štet; samo v čast-pa jo vse bolj prednieh ^ njega sveta, kj ga ne|1 QOds9 dojeml.je in preprosto u^\ pO 1 ja, kot bj podajala	b0*'
dobo. Globlje in umetnisk dovršene so njene *J . ® v9® pesmi, ki jih tudi zbirka buje.
URPIINJSTVO (ILIČA MONTECCH1 St #, Ul. nad - Teielon Mev. 93-808 In 94-638. - Foltnl predal 503. - UPRAVA: ULICA t>V. FRANČIŠKA
» 20 _ Telefonska št 73-38. OGLASI od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-
•	•	a	*• avnl J00 osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine I stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.	.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Poaruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco MI., Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battlsti 30la-l, Tel. 70.
90
dl®
NAROČNINA: Cona A: meseina 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50. mesečno poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnlšt-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega t Ljubljana, Tjrrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. "