WtT Posebna izdaja, Stev. /. PojSttme^pa številka siatie 5S< > vinarjev* Leto 1, Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. List izhaja vsako sredo. Naročnina zua&a: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K. Cene inseratom: enostopna petitvrsta ali nje prostor 40 vinarjev. Uradni razglasi po 1 K. Pri naročilu nad 10 objav popust. Tabor v Sinči vasi Bratje 111 ^e^tre! Bog Vas sprimi! S tem staroslo-venskim pozd.avom Vas pozdravlja gospoJar te zemlje — slovenski narod na Koroškem — in Vam ponuja v pozdrav svoj.1 žuljave r ki. Pozdr-vlja ViiS vse, bratje in sestre, ki ste prihiteli iz raznih krajev naše mile domovine, da pod milim nebom prise-žemo vsi skupaj pravičnemu Bogu, da ta zemlja, ki je sedaj naša, ostane naša na veke. Poglejte okrog sebe in prepričajte se o lepoti naše koroške zemlje! Zavedaj s ponosom se, vriskaj srce, To naša so polja in naše goré! Naša je ta z mlja in sveta je, saj je napojena s krvjo naših junakov, Vaših bra ov, sinov in očetov, ki so predli sv jo srčno kri, da iztrgajo te gore in ravnine iz rok zaklat- ga sovražnika n: šega jezika in naše vere. Slava jim, večen jim bodi spomin! Naša je ta zemlja, saj je bi gospodar te zemlje slovenski kmet, dokler ga ni podjarmil tuji meč! Naša je ta zemlja, saj jo že od najstarejših čas.v obdeluje v potu svojega obraza slovenski kmet! Naša je ta sveta zemlja! Kje je kdo na svetu, ki bi nam jo mogel iztrgati? Vi z nami, mi z vami — eno srce, ena duša! Kdo je močnejši od nas, če smo edini? Pravični Bog; čuj našo prisego! Kak' r resnično kraljuješ nad nami, kakor resnično nas je rodila in doj la slovenska mati, kakor resnična je bila ta zemlja že od nekdaj naša, tako resnično jo hočemo braniti z ognjem v srcu in z mečem v roki proti vsakomur,Ji hoteli komu dv.lali kiivico. Poudarjamo, da velja doličn«, opa/ka *a v,se Jugoslovane, Uredništvo, Kaj je novega po širnem svfetti. -tvr^r■.•••.•;:■»• -rrnr.-TTrr-xsx l—Ml i >■: Nasa armada zasedla Prek-nuirje. Pieknuuje je bilo ih>slej madžamko. 1 Miiovna konferenca pa je sklenila, da mora priti Prekmurje pod Jugoslaviji^ in je naročila naši vladi, v Belgradu, naj naša armada zasede to pokrajino. Madr Žarska vj)jska. se jo sicer upkaU^ a mik hrabri vojal(i Slovenci, Hrvati in Srbi- StCV. Sy JvORQSHC", dpe.20, avgusta 1919. Stf,au 3- — so jo .kmalu premagali in jo prisilili, j da je zbežala. Prekmurci so sprejeli naše čete-z nepopisnim veseljem. Pov- | sod se je zbiralo ljudstvo v praznični j obleki in navdušeno pozdravljalo naše | vojake. Strašne povodnji na Češkem. Na Leškem so bile pred enim tednom velike povodnji. Škoda je veliko večja, kako» se je prvotno mislilo. Vso škodo, ki.so jo naredile zadnje povodnji na Češkem, cenijo na 150 milijonov. 4ÜÖ hiš je porušenih. Prebivalci pokrajine Baranja prosijo, da bi prišli pod Jugoslavijo. Prebivalci Baranje so že prej prosili mirovno konferenco v Parizu, da bi prišli pod Jugoslavijo. Ker se pa gospodje v' Parizu. Še vedno niso bili odločili, so šli veliki župan Baranje in več drugih uglednih mož v Pariz, da še enkrat odločno zahtevajo, naj se Baranja združi z Jugoslavijo. Kriškim boljševikom bije zadnja ura. Nemški listi pišejo, da so tudi Rusi že siti boljševiške vlade. Zato pa tudi tam boljševizem bolj in bolj propada. I^jč pa se je bati, da se bo boljševi-vizem razširil v Nemški Avstriji. Kdo se temu čudil? Strašna draginja, veliki davki, lakota! Dunaj strada. Duiiajčani stradajo sedaj še bolj nego med vojno. Na stotine odrastlih ljudi umre vsak teden i».a angleški bolezni, ki je posicdica stradanja. Ali bi ne bilo pametno, ko bi naša vlada pošiljala za par tednov na Dunaj tiste za-slepljenee, ki si še vedno želijo pod Nemško Avstrijo? Stradanje bi jim prav gotovo ozdravilo bolne možgane! tioljševike na Madžarskem že srečuje pamet. V P*čuh je dospelo 1855 delavcev, ki so doslej služili v „Rdeči gardi". Prosili so za delo, in sicer bi radi kopali premog. Obljubili so, da bodo pridno delali. Ko so oddali orožje — 1205 Pušk, 5 strojnic iu okrog 11.000 patro-nov so oblasti sprejele skesane de-; •avce. Mirovna konferenca v Parizu je odklonila avstrijske prošnje. Nemška Avstrija je beračila v Parizu* naj mirovna konferenca c oloči Dravo kot demarkacijsko Črto. Ko so naši folksverovci to izvede i, jim je takoj zrastel greben; hodili so po Koncu kakor petelin po gnojišču. Ravnokar pa smo izvedeli, da ni avstrijsko beračenje nič pomagalo, tako da ostane torej vse kakfr je sedaj. Kdo bi se torej čudil, Če se zdaj jwtksv.erovci in nemčurji vlačijo okrog kakor z mrzlo vodo polit pes! Shodi in veselice. Djekše. V nedeljo, 10. t. m. smo imeli tudi pri nas shod, kateri je bil pa žalibog prepozno razglašen. Shod je oznanil šele naš tukajšnji g. župnik Bene-tek v cerkvi. Zborovali smo prav po staroslovenski šegi, pod lipo, ki stoji pred cerkvijo sredi vasi. Shod je otvo-ril poprej imenovani g. župnik, glavni govornik pa je bil g. Pavlica, ki nam je z močnim govorniškim glasom povedal golo resnico. Navzoči so poslušali z velikim zanimanjem in mnogokrat je zakimala temu ali onemu glava, ko si je sam pri sebi mislil: „Res je tako!" Mnenje vseh navzočih je bilo in je, ko bo treba povzdigniti glas, da se pokaže vsemu svetu, Čigava je Koroška, porečejo vsi, od prvega dO zadnjega: „Mi smo Slovenci m hočemo ostati pod Jugoslavijo in ne pod Nemško Avstrijo, v kateri bi morali samo delati za nemško gospodo in plačevati ogromne davke in bogvekaj." Na shodu se je ustanovila tudi kmetijska družba, h kateri je pristopilo že mnogo članov. Gospodu govorniku se v imenu vseh poslušalcev najlepše zahvaljujemo in ga prosimo, naj še večkrat pride med nas. Vovbre. Na ljudski shod dne 10. t. m. je lepo vreme privabilo veliko množico ljudstva od vseh vetrov, iz vseh slojev. Po pozdravu, katerega je govoril domači g. župnik, je g. žup. Poljanec iz Škoci-jana z znano zgovornostjo obširno razpravljal o kmetiško-gospodarski organizaciji in „agrarni reformi" (delitvi posestev) itd. Znani ljudski govornik vojak Pavlica pa je strahovito krtačil nemčurje in Volkswehr-ovce in navduševal za narodno zavednost. Po govorih se je dobro uprizorila kratka burka „Nov način zdravljenja," ki je izzvala mnogo smeha. Oder nam je posodil narodni krajevni odbor v Grebinju, kateremu se tukaj prisrčno zahvaljujemo. V odmorih in potem ves čas pa je krasno prepeval vojaški pevski zbor „Nanos" tržaškega pešpolka. Takega petja pač Vovbre Še niso čule. Kako veličastno so se razlegale čudovito lepe pesmi, kakor „Na dan, Slovan!" „Što čutiš, Srbine tužni" in mnogo drugih. Da se je mladina morala tudi še malo po taktu dobre harmonike zasukati, tega jim nihče drugi ni zameril kakor vovbrske uemčurske barabe in barabice. Le tnalo Vovbrjanov iz vasi je bilo videti med nami na veseličnem prostoru na vrtu, večjidel so stali zunaj ograje na cesti in so tam od jeze škripali z zobmi, zabavljali na duhovnike in slovenske vojake. Neka baraba pa je vrgla celo kos težkega železa skozi okno v sobo, kjer se je plesalo. Kar je dobrih in pametnih, pa so prišli in poslušali in se z nami veselili. Želeti je le, da bi sveti Duh razsvetlil vendar enkrat tudi Vovbrjane, da bi spoznali, kaj jim je v dobro in kdo jim zares dobro želi. Vov-brjani, spametujte se, dokler je se čas. Samo od vas pač ljudsko glasovanje ne bo odvisno, kakor tudi „vovbrska alarm-kumpanija" ni mogla ustaviti jugoslovanske armade. Rožna dolina. V nedeljo 4. t. m. je bil tu shod občinarjev iz St. Janža, Svetne vasi in Podpjfije vasi. Zbralo se jih je nad 200, posebno veliko je bilo žensk in deklet. Shod je počastil s svoio navzočnostjo g. podpolkovnik Milan Krstič, katerega je. množica pozdravila z burnimi živio-klici. Tukajšnji nadučitelj nam je pripovedoval o žalostnem gospodarskem položaju v Nemški Avstriji. Ko se je sestal k posvetovanju krajevni odbor, je g. podpolkovnik v kratkih pa jedrnatih besedah očrtal sedanji politični položaj ter nam pripovedoval o srbski ustavi. Veselo nadaljevanje pa je bilo v gostilni pri Tišlerjti, kjer se je razlegal smeh in ubrano petje. Le krepko naprej po začrtani poti, "da pokažete svojo slovensko dušo! —e—. Renjšenik. Dne 10. t. m. je bilo pri Št Lenartu žegnanje. G. kaplan Skrinar je imel v cerkvi prav. lep govor o ljubezni do domovine. Po sv. maši pa sta govorila pred mežnarijo g. okr. gozdar Primožič in g. nadučitelj Klavora, oba iz Železne Kaple. Ljudstvo — bilo je par sto moških in žensk — je prav. pozorno poslušalo govornika. Ko se jih je vprašalo, če hočejo glasovati za. Jugoslavijo, so vsi prav odločno zaklicali: „Hočemo!" O razdelitvi velepo-sestev je govoril g. Primožič. Ta govor je vsem prav dopadel. Naš narod vstaja k, boljši prihodnjosti. Možje in žene, kar ste obljubili pri Sv. Lenartu, to morate tudi izpolniti. „Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpade!" Tudi pri nas je še nekaj omahljivcev. Zapeljani so od raznih hujskačev. Možje in žene, povejte tem zapeljauim ubožcem, da si kopljejo svoj lastni grob. Bog žiyi naše zavedne kmete, delavce in obrtnike! Naj nam vsem skupaj kmalu zašije solnce zlate svobode! Bistrica v Rožu. Tukaj iu v Svečah smo dobili slovenska učitelje in učiteljice. Vsi imajo veliko veselja in vztrajnosti za narodno delo. Tako je prav 1 Šolske oblasti pa odozarjamo, naj nam pošiljajo na Koroško samo zavedne in izkušene učitelje in učiteljice. Bistrica v Rožy. Nekaj suniljiyih elementov je začelo med delavci na skrivnem agitirati za Nemško Avstrijo. Ali naši orožniki in druge oblasti morebiti spijo, da tega ne zapazijo? Delavci, nikar se ne dajte zapeljati : Ko pride glasovanje, glasujte za Jugoslavijo. Gorje nam vsem, če bi zmagali Nemcil imeli bi zopet vse na karte, pa še stradati bi morali 1 Ilodiže. V nedeljo dne '24. t. m. se vrši tukaj pri „Kramarju" večji shod. Na sporedu dva govora, petje, godba, razprodaja cvetlic. En govor ob 1drugI ob 15. uri. K obilni udeležbi vabi Narodni svet. Suha. 31. t. m. se vrši velik ljudski shod na Suhi. Govorilo bo več govornikov. Pevsko društvo i/. Maribora pa nam bo zapelo par lepih pesmic. Tudi vojaštvo hoče nekaj pripraviti na ta dan. Shod se vrši dopoldne po maši. Želinje. V nedeljo 24. t. m. je tu velik cerkveni shod. Po dopoldanski službi božji pa se vrši pred cerkvijo ljudsko zborovanje. IVložje in žene, fantje iu dekleta, udeležite se vsi tega zborovanja! Stran 4, ,KOROŠEC", dne 20. avgusta 19\9. Stev. 8. sebno važno za koroške Slovence, ki še nimamo nobene realke. Samo ob sebi se razume, da imajo učenci 4. razreda meščanske šole vse tiste pravice kakor učenci 4. realke in gimnazije, in morejo torej tudi postati taki uradniki, od katerih se zahteva, da so dovršili spodnjo srednjo šolo. Vpisovanje učencev se vrši vsako sredo od 8. do 12. ure in pa 15. in 16. septembra. Ravnateljstvo meščanske šole v Velikovcu. Za kratek čas. Berač se je delal mutastega. Mimo pride gospod, ki je berača dobro poznal. Seže v žep, kakor bi iskal drobiža iti vpraša: „Ste že dolgo časa mutasti?" „Že od rojstva!" odgovori berač. Pri dolgi mizi je sedela velika djužba, Neki gospod pokaže svojemu sosedu gospo, ki je sedela na drugem koncu mize ter ga vpraša: „Kdo pa je tista opica v zeleni bluzi?" „7o je vendar moja žena." „Ah, ne tista v zeleni bluzi, tiste nisem mislil, ampak ono z rdečo bluzo.', „To je pa moja sestra." Nekemu kmetu se je prevrnil voz s senom. Sam ga ni mogel postaviti. Vidi soseda in ga prosi, naj mu pomaga. A sosed mu odgovori: „Nimam časa." „Kaj pa delaš?" vpraša kmet. „Nič," odgovori sosed. „Potem pokliči svojega brata." „Nima časa." „Kaj pa dela tvoj brat?" „Meni pomaga." Listnica uredništva. Zaradi pomanjcanja prostora moramo marulfcof, kar bi radi takoj priobčili, odlagati /a pozneje. Ker se je naš list tako hitro razširil — G. in 7. številko smo tiskali že v 4000 izvodih — ga bomo morali naj-brže razširiti. Gg. dopisnike prosimo, naj nam poročajo zlasti kar največ krajevnih novic. Invalid. O invalidnih pokojninah prihodnjič. Lončar Tomaž Perdaher je odprl svojo obrt v Hodišah. Postavlja peči in štedilnike ter razprodaja sklede, piskre in druge domače pósode. Vabilo k javni dražbi občinskega lova v Hodišah za čas od 1. 9. 1919 do 31. 8. 1924. Mera: 2824 ha, letna najemnina K 1600. Dražba se vrši dne 29. 8. t. 1. v občinski pisarni v Hodišah. Prodajo in nakup posestev posreduje odvetniška pisarna v Velikovcu. Fran Kandare. K-,<--^tttt Dekliški zavod »Vesna« v Mariboru. V Mariboru je dolgo let deloval zavod „Töchterheim", ki je nudil deklicam višjo izobrazbo in pouk v raznih gospodinjskth strokah. Ta zavod je sedaj prešel v slovenske roke in se nahajajo v njem sledeče šole, ki pričnoz rednim poukom 20. sept. 1919: 1. Višja dekliška šola s posebnim ozirom na gospodinjske poklice, ki je triletna. Letos se prične prvi letnik. Sprejemni pogoji za to šolo so: Dovršeni tretji meščanski razred, ali pa kaka višja organiz;rana ljudska šola. V zadnjem slučaju morajo učenke napraviti sprejemni izpit, ki se bo vršil 13. sept. Pred vsem se bo upoštevala spiošna izobrazba in nadarjenost učenk. 2. Ženska obrtna šola, ki obsega istotako 3 letnike. Letos se zaine s prvim letnikom. Sprejemni pogoji za to šolo so: Učenka naj s šolsko odpustnico dokaže, da je dopolnila 14, leto in da je zadostila šolski obveznosti. Poleg tega naj bode tudi telesno sposobna za svoj poklic. 3. Kuharsko-gospodinjska šola, ki traja eno leto. Učenka naj dokaže, da je dopolnila 16. leto in da je zadostila šolski obveznosti. 4. Med letom se bodo vršili od časa do časa razni krajši tečaji na pr. za vezenje, kuhanje, likanje, konzerviranje sadja itd., ki pa bodo pravočasno objavljeni v dnevnih časopisih. V zavodu se nahaja penzijonat, v katerem je prostora za 40 učenk. Vse učenke, ki želijo biti sprejete v katerokoli teh šo1, naj vpošljejo najkasneje do 1. sept. t. I. svojo lastnoročno pisano prošnjo za sprejem, krstni list in zadnje šolsko spričevalo na Dekliški zavod „Vesna" v Mariboru. V penzijonat se sprejemajo učenke na hrano in stanovanje, ki obiskujejo kako drugo šolo, na pr. gimnazijo. Natančna pojasnila in prospekte razpošilja vodstvo Dekliškega zavoda „Vesna" v Mariboru. Razglas. Poverjeništvo za uk In bogočastje v Ljubljani je z razpisom z dne 5. avgusta 191«, št. 3459 odredilo, da se jeseni otvori provi-zorično v Velikovcu prvi gimnazijski razred in prvi letnik učiteljišča. Začetek šolskega leta se bo pravočasno razglasil po naših listih. Sprejemale se bodo v obeh zavodih tudi učenke. Stariši, ki želijo poslati svoje otroke na velikovška zavoda, naj jih za enkrat prijavijo pismeno za sprejemne izpite, ki se bodo vršili pred začetkom šolskega leta. Pri teh izpitih se boino ozirali na prejšnje šolske razmere na Koroškem. Vodstvo državne gimnazije in državnega učiteljišča v Velikovcu. Slovenska srednja šola. Kar se v bivši Avstriji nikoli ne bi bilo zgodilo, to je nam prineslo združenje s Hrvati In Srbi, to nam je dala naša mlada država. Koroški Slovenci dobimo svojo slovensko srednjo šolo. V Velikovcu je ustanovljena državna gimnazija in učiteljišče. Država ne more trpeti, da hi se vzgajala njena mladina v tuji državi, zato ne moremo več pošiljati svojih otrok v celovške šole. Začeli bodo s 1. gimnazijskim razredom in prvini letnikom učiteljišča. Verjetno je, da se ustanove za drugi gimnazijski razred v Velikovcu vsaj zaposlovalni tečaji. In tako bodo dijaki, ki so dovršili lansko šolsko leto prvi gimnazijski razred v Celovcu, lahko nadaljevali svoje študije v Velikovcu. Ustanovi oziroma prenese se Dijaški dom iz Celovca v Velikovec. Kdor želi v tem oziru pojasnil, naj se obJne na g. kaplana Grila v Šmihelu nad Ptiberkom. Za revne dijake se bo ustanovila dijaška kuhinja. Prispevke za to je pošiljati g. kanoniku Stihu v Velikovec. Naj ne bi bilo društva, ne bi bilo posojilnice na Koroškem, ki ne bi prispevala po svojih močeli za to blagodejno ustanovo. Društva naj bi čisti dobiček iger in drugih prireditev darovala v ta namen. Tudi srednješolsko in visokošolsko domače dijaštvo naj bi prirejalo v ta namen igre. Sveta naša dolžnost je, da preskrbimo revnim učencem prehrano. Mi smo demokratična država. Zato mora priti tudi sin revnih starišev, ki je nadarjen in priden, do vplivnejšega mesta. Če bo Celovec trdovraten in ne bo hotet pod Jugoslavijo, bodo dobile prihodnje leto enega izmed teh dveh zavodov Borovlje. Za prvo leto učiteljišča naj bi se izbrali najnadarjenejši fantje in deklice. Učitelji jih bodo gotovo radi pripravili za sprejemni izpit. Na delo vsi, ki ljubite našo mladino I Razglas. Meščanska šola v Velikovcu prične s poukom dne 15. septembra. Otvorili se bodo vsi trije razredi. Poučevalo se bo v slovenskem in nemškem jeziku. Učenci, ki so že obiskovali meščansko šolo v Velikovcu, pa je še niso dovršili, naj se torej žopet zglasijo. Za prvi razred pa naj se zglasijo vsi oni učenci ljudskih šol, ki so z dobrim uspehom dovršili peto šolsko leto in bi radi izpopolniti svoje znanje, ki so si ga pridobili na ljudski šoli. Meščanska šola je namenjena v prvi vrsti učencem, ki želijo postati trgovci, obrtniki ali pa razumni kmetovalci; pripravlja pa učence tudi za učiteljišča, višje obrtne Šole in kmetijske šole, trgovske akademije, kadetnice itd. Učni načrt meščanskih šol se prav posebno ozira na polrebe vsakdanjega življenja. Tako na primer se poučujejo na mešč. šolali tudi obrtno spisje, trgovska korespondenca, knjigovodstvo; v zemljepisnem pouku se seznanjajo učenci z osnovnimi pojmi iz narodnega gospodarstva, v zgodovini pa se temeljito obravnava ustavoznanstvo. Na potrebe kmetovalcev se ozira zlasti pouk v pri-rodopisu in kemiji. Vrh tega pa je v 3. razredu nekaj ur na teden odmerjenih kmetijstvu. Razume se, da pouk ni le teoretičen, ampak da morajo učenci delati tudi v drevesnici, kjer se uče cepiti trte in sadno drevje itd. Za kmetovalce in obrtnike je tudi geometrično risanje velike važnosti. Že v drugem razredu rišejo učenci načrte parcel, ki so jih sami izmerili, v 3. razredu pa najrazličnejše predmete iz stavbarstva itd. Razen drugih dredrnetov se poučujeta tudi francoščina in stenografija. Zaradi učencev, ki bi radi dalje študirali, bodo imele vse šole v Sloveniji še 4. razred. V tem razredu se poučuje po načrtu in po knjigah za 4. razred realk. To pa zato, da morejo učenci, ki so dovršili 4. razred mešč. šole, prestopiti v 5. realko. To je prav po- išče se pošten in priden hlapec h konjem. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe pod „Hlapec" na upravništvo „Korošca". —--------^dfcfr --»"T1-^ j Jtvi.il.jt* „tVarodni Kv«t" -V VaUkuvou, - IJrwdnllc • i. Mu«[«rl. - 'W»i«h M. »i«i(i«»tw:i VoUUovtoo.