Ne oblikujte samo Jelka in železa
•  Na slavnosti v počastitev petindvajset letnice »Litostroja«, ki jje bila v začetku sep-tembra, je spregovoril  tudi predsednik cen-tralnega komiteja ZK  Slovenije France Po-pit. Spregovoril je tako o uspehih in nalogah delavcev   »Litostroja«   kot  o   splošnih  druž-benih problemih.
•  Najprej je govornik menil, da je treba odločno povedati tistim, ki hlastajo le za tre-nutnimi poslovnimi uspehi, da nimajo prav. Pri tem se največkrat ne ozirajo na nič in na nikogar. Pozabljajo na  poslovne  norme, na gospodarske  zakonitosti,  na  delovne in  po-slovne tovariše, kratkomalo na vse. Na po-slovnih ljudeh in gospodarstvenikih s takšni-mi značilnostmi ae moremo graditi naše pri-hodnosti, ker takšno gospodarjenje privede
slej ko prej do poloma.
•
•  Potem je govoril o izrazito protidelav-skih težnjah, ki v zadnjem času ponovno o-življajo. Zlasti dve izhodišči take politike se skušata danes ponovno   uveljaviti in si pri-dobiti odločilen vpliv na družbene razmere. Eno se izraža v podcenijevanju in zanemar-janju   razvoja  industrije  in  sploh  sodobne proizvodnje. Širijo se krilatice o tem, naj bi se Ljubljana in cela Slovenija razvijala v tr-govsko  uslužnostno  in  denarniško središče, češ da za tako orientacijo govorijo veliki do-bički, ki jih je mogoče iztisniti iz teh dejav-nosti. Zakaj se v takih mnenjih odražajo pro-tidelavske težnje, ki omalovažujejo razvoj in-dustrije? Ker dobički, ki jih lahko dosegata trgovina ip denarništvo, izvirajo lahko le iz plodnega in ustvarjalnega dela. Prav bi bilo, da se  ob  industrijski proizvodnji  razvijata tudi trgovina in denarništvo, saj brez teh ni blagovnega    gospodarstva,    vendar   zadnjih dveh dejavnosti ne gre precenjevati. Trgovi-na in  denarništvo se  morata  razvijati kot organska, sestavna dela proizvodnega ustvar-jalnega dela, ne pa kot dejavnosti, ki živita na tuj  račun in s tem,  da izrabljata tržne mehanizme.
•  Neredko se srečujemo tudi s krilatico, je nadaljeval predsednik Popit, da smo Slo-venci majhen narod in se zato ne moremo kosati z drugimi  velikimi  gospodarstvi na proizvodnem in ustvarjalnem  področju,  da
pa lahko uspešno posežemo v mednarodno gospodarstvo kot trgovci in finančniki. Takš-na mnenja je govornik ocenil kot utvare, ki pa lahko naše gospodarstvo potiskajo v od-visnost in privesek mednarodnega gospodar-stva z vsemi posledicami, ki iz tega izhaja-jo: gospodarskimi, družbenimi, političnimi, duhovnimi in narodnostnimi.
•  Prihaja tudi, je še dejal France Popit, do groženj z »rdečo nevarnostjo«. Kdo je za-radi tega zaskrbljen? Gotovo tisti, ki svoje o-sebne usode  niso  pripravljeni povezovati z usodo delavstva. To pomeni, da ti, ki so za-skrbljeni zaradi poudarjanja vloge delavske-ga razreda v našetn družbenem življenju, ni-so   zaskrbljeni   zaradi   nevarnosti   prodora ultralevičarstva, temveč zaradi svojih oseb-nih koristi.
•  Hitrejši razvoj sodobne tehnologije po-stavlja na dnevni red zahtevo,  da se  spre-meni družbeni položaj delavca v proizvodnih odnosih. Tega  pa se boje »upravljalski ob-lastniki«, ki se skrivajo za strokovno službo in strokovnjake ter želijo ustvariti videz, da je to boj proti strokovnim izobražencem.
•  Na drugi strani pa nekateri, ki bi radi načeli temelje samoupravljanja, to izrablja-jo ob vsaki priložnosti ter proglašajo vsakrš-no državno oblast za diktaturo in kot nekaj antisamoupravnega. To ne vodi drugam kot v anarhijo in  razbitje  samoupravljanja, je med drugim menil France Popit.
•  Ko je spregovoril o Zvezi komunistov in njenih nalogah, je povedal, da je ZK spre-minjala   metode   svojega   dela,   ker   samo-upravljanje   zahteva   samostojno   odločanje mnogih družbenih faktorjev, vendar to še ne pomeni, da naj organizacija postane akcij-sko neuspešna, da naj ne bi imela jasnih sta-lišč in naj ne bi bilo trdne discipline član stva. Samoupravljanje je lahko uspešno le, če temelji na disciplinirani politični organi-zaciji.
• Potem je govoril še o nekaterih nalogah, ki nas v prihodnje čakajo in zaželel delavcem »Litostroja« dobre uspehe tako v proizvod-nji kot pri oblikovanju medsebojnih odno-sov.