385
Ozir po svetu.
Danci in njih jezik.
„Novice" imajo navado, da vsakikrat svojim bravcem pojasnujejo take reči, ktere svet pretresajo. Sitno je človeku, ako sliši ali bere v časnikih to in uno, pa ne ve, pri čem da je.
V poslednjem listu smo že rekli, da skor vse drugo se je skrilo zdaj za tem, kar se godi v Schleswig-Holsteinu (Slesvik-Holstajnu). Ti deželi ali Vojvodini ste prav nemški, pa že danski kralj Kristjan L (leta 1448) ju je (z Norveško vred) združil z danskim kraljestvom (Danemark); leta 1815 je kralj Friderik VI. stopil s Holsteinom in Lauenburgom v nemško zvezo ali nemški „bund". Naš namen ni, da bi razlagali tu pravice do dedinskega nasledstva; omenili smo že zadnjič, da po smrti danskega kralja Friderika VIL sta stopila zdaj dva na noge, ki vsak hoče vojvoda, to je, vladar biti Schleswig-Holsteinu: eden Kristjan IX. je sin rajncega kralja, drugi pa Friderik VIII. je vojvoda avgustenburški. Vsak trdi, da po svoje ima pravico do prestola schleswig-holsteinskega.
Vojvoda avgustenburški, ki se je pod imenom Friderika VIII. oklical za vladarja schlesvvig-holstein-skega,  hoče  Nemcem   spolniti  gorečo  željo,   da   se
386
Schleswig-Holstein odcepi Danii *) in da se reši pod-ložnosti ki mu je zatirala nemški jezik in nemško narodnost. Po vseh nemških okrajnah se razlega glas po rešitvi iz danskega jarma. S kolikim pravom da hočejo Nemci svoje brate v Schleswig-Holsteinu odcepiti Danii, in ali Danci res tako silno zatirajo nemški jezik in njih nemško narodnost, nam ni znano, pa tudi preiskava tega ne spada v namen teh vrstic.
Mi tukaj le to povemo , da starodavni Danci so istega rodu z Nemci (eno njih koleno so Cimbri) in da danski jezik (donsk tonga) je izprva bilo narečje skandinavskega prvotnega jezika, ki seje čist ohranil le še v Islandii in se tu še tako govori in piše. Sedanji danski jezik je zmes germanskega in zlasti anglosaksonskega jezika; ta jezik je v 17. stoletji se jel omikovati v književni jezik, v kterem imajo Danci zdaj veliko in imenitno literaturo. Govori se po vsi Danii in Norvegii; od jezika švedskega se le malo loči.
Da ga bravci naši poznajo , damo jim za pokušnjo „Oče naš" (Vater unser), ki smo ga ponatisnili iz A. Auer's „Sammlung des Vater unsers in mehr als 600 Sprachen" (zberko „Oče naše v" v več kot 600 jezicih). Danski „oče naš" se tako-le glasi:
Vor Fader, du som er i Himlene,
Helliget vorde dit Navn;
Komme dit Rige;
Skee din Villie, som i Himmelen} saa og pa Jorden;
Giv os i Dag vor t daglige Brod;
Og forlad os vor Skyld, saa som vi og forlade vore
Skgldener ;
Og leed os ikke ind i Fristelse;
Men frie os fra det Onde.
Thi dit er Riget, og Kraften, og Herligheden i Evighet.
Amen. Da tega jezika ne razume noben Nemec, je gotovo; zapopadljivo je tedaj, da se ga branijo, ako je res, da ga jim hočejo Danci posiliti in jim narodnost vzeti. Jezik materni je dar božji in mora svet biti vsakemu človeku in narodu, ki se ni že tako deleč izgubil, da sam sebe zatajuje.
*) Dansko kraljestvo leži gori v severnem delu Evrope in se stikuje s severno Nemčijo; obdano od severnega in izhodnega morja obstaja 1) iz mnogo otokov, 2) polotoka Jiitland, kteri se razdeluje v severni Jiitland in pa v južni Jiitland ali Vojvodino Schleswig, 3) iz nemške Vojvodine Holstein in Lauen-burg, 4) iz otokov Faroer, in 5) iz otoka Island. Tudi v Azii, Afriki in Ameriki imajo Danci nekoliko naselbin.