Slovniške in pravopisne drobtine
ZA  KOGA  NEKI  PiSEMO?
Mnogi zapiski v JiS, posebno med slovniškimi in pravopisnimi drobtinami, obravnavajo napake našega pisanja, predvsem pač časnikarskega. Ko jih prebiram in redno berem tudi liste, vidim zmerom iste napake, kako se ponavljajo, in sodim, da jih zlepa ne bo noben članek odpravil. Zakaj pač ne? — Ali berejo JiS tudi tisti, ki bi ga prav gotovo morali, ravno tako kakor morajo vestni sekretarji podjetij brati uradne liste? Dvomim. Ali kak stavec v tiskarni prebira JiS? Ali ve zanj? Ali redni sodelavci dnevnikov mislijo na pravopis in na svoje izpopolnjevanje? Sleherni dan nam nasujejo člankov, ki jih prebirajo bralci od vzhoda do zahoda pa od poklica do poklica. V nekaterih ni niti toliko vestnosti ali odgovornosti do jezika, kolikor je zahteva profesor slovenščine od prvošolca. Take napake me
* Posamezni članki naj bi ne presefrali pet strani, tipkanih s presledkom, kar naj bo obvezna norma tudi za vse druge pri.spevke z jezikovnega, literarnozgodovinskega iu metodološkega področja. Pisce prosimo, naj nam čimprej sporočijo, katera literarna dela mislijo obdelati in do kdaj, da ne bo nepotrebne kolizije.
29 i
res bcxiejo. Saj so jih že mnogi pokazali in obsodili v člankih. A kakor je videti, \ so to le registracije, ne pa terapija. Ali bomo kdaj nehali pisati o pristopanju I k delu? Ali bomo kdaj nehali koristiti letne dopuste in razne popuste? Najbrž ; nikoli. Ali bomo zato morali vso tako rabo in zlorabo prej ali slej legalizirati po : besednjakih in slovnicah? Mislim, da vendarle ne! Ali se bo sodelavec dnevnikov \ in listov, ki se mu take rabe kopičijo, kdaj zavedel, da seje grdo seme pačenja i našega jezika? Ali ni strašno, če kar naprej beremo besede razstopina, razstaliti, ] razstegniti, ko moramo vendar vedeti, da imamo glagole topiti, taliti itd.
Ali naj torej take reči obravnavamo dan na dan? Te resnice spadajo vendar ] v šolo, k šolski uri, in sicer precej zgodnji. V listu naj bi prostor ostal za kaj i drugega. Tudi za pravopis tujih jezikov ne, da bi namreč oix>zarjali na napake, i ki mečejo senco na marsikoga, če beremo: To bee or not to bee. Če že naročniki ; oglasov ne morejo biti vsi učeni, pa morajo vsaj uredniki znati in vedeti nekaj ; več kot le hruške peči, da ne bodo v svojih listih pisali o izpravnih avtomobilih, \ wekend-hisicah, motorjih Triumpf, avtih Olimpya pa o waterpoolu, Dawisovem ¦ EKjkalü in Gorskem kotorju. Pa seveda neizogibni izkati, izkren ob iskopati. Preveč j je tega, da bi mogli vse naštevati.
Odgovorni naj vendar berejo tudi o jeziku, da bodo lahko pazili vsak na ¦ svojem področju. Tisk stane denar, zato naj bo vsestransko koristen. F. Vernik ';
DOKLER  IN  DOKLER  NEJ
Napake v rabi prislova dokler niso redke. Časovni prislov dokler z nedo- ' vršnim glagolom pomeni, da je dejanje v odvisnem stavku istočasno z dejanjem , glavnega stavka. Dokler je drevo mlado, ga lahko upogneš. Namesto tega bi lahko ; rekli: kakor dolgo je drevo mlado. Dokler ne z dovršnim glagolom pa pomeni, da ' traja dejanje glavnega stavka le dotlej, ko se prične dejanje odvisnega stavka. ] Počakaj, dokler se ne vrne oče! To se pravi: Počakaj tako dolgo, da se vrne oče! ' Ali: Počakaj dotlej, da se vrne oče. Prav pa je tudi stavek v obliki: Počakaj, da se ; vrne oče! ¦
V starejši književnosti imamo v tem pomenu včasih dokler brez ne. V Pre- > šernovem sonetu »Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne« se glasita zadnja dva ' stiha: Bolj dan na dan brli življenja sveča, dokler ji reje zmanjka in ugasne. Na ; drugem mestu pa imamo tudi pri Prešernu v takem primeru dokler ne, kot terja j današnja raba: Kako lepo se rosa bliska, dokler jutra hlad ne mine. loan Tominee
ALI STE PRIŠEL (PRISLA)?
Zgoraj navedena napaka v našem vikanju se je v zadnjem času pri našem izo- i braženstvu zopet precej razpasla. Prvi jo je grajal R. Kolarič v svojem Jezikovnem : rešetu 1931 na str. 83, medtem ko je šel Breznik tudi v svoji zadnji SS IV iz 1934 ' molče mimo nje. Kolarič je namreč pravilno ugotovil, da mora biti pripadajoči ; deležnik ali pridevnik v množini, ako je pomožnik v množini, torej bi se moral : gornji primer pravilno glasiti: ali ste prišli, in to za oba spola, tako moški kakor i ženski, kajti v slovenščini vikamo v moškem spolu tudi ženske. :
Naj nam to trditev poleg živega ljudskega govora potrde tudi naši pisatelji! j Vodnik: Nato rečeta pogorelca (kmetu): »Kako je to, da ste bili na hlapca zavolj ' ene majhne reči tako hudi, ker ste proti ubogim vendar dobri?« Levstik: »... zatorej, ; če bodete suknjo dali meni... Zirovnik je suknjo zaslužil, ter nadejam se, da mu i je ne bodete kratili...« Jurčič: »Kaj ste tako zamaknjeni, Helena.« Kersnik: »Zato- • ženi ste, da ste prosjačili po hišah.« (Vrbanoj Ančki.) Tavčar: »Ko bi le vi take j otroke imeli!« Cankar: Pisar mu je odgovoril mirno: »Kaj ste vi dosegli, prijatelj, ; ko ste šli in ste zabodli človeku nož v hrbet?« Takih in podobnih dokazov bi seveda j lahko navedli na tisoče. \
Edino izjemo nahajamo v zahodnih narečjih in zato tudi pri Janezu Sveto- . kriškem. Fr. Tomšič navaja v svoji disertaciji Sacrum promptuarium in knjižna; slovenščina tole: Pri tako imenovanem vikanju stoji predikat sicer v 2. osebi pl., • particip oz. povedkovo določilo pa v singularu, kar je v skladu z zahodnimi narečji: ' bodite potroštan Gospud Vicari IV, 78, se böte čudila IV, 135. Iz znane pridige na \ Noviga lejta dan pa lahko dodamo še primere: Ah gospud! Zakaj nejste poprej
30 i
prišel... Nikar, vsaj nejste še taku stara inu grda, de bi kateri še vas ne vzel... Ste kejkaj dolžan ... Toda tudi pri njem najdemo tu pa tam pravilno rabo v nrno-žini: böte slavu dali tej vaši prijatelci... Gospud, jo böte mogli zapustiti... V zahodnih narečjih je ta neslovenska raba nedvomno nastala po vplivu italijanščine, ki v nji ostane povedkovo določilo ali deležnik za vse spole in števila v moškem spolu ednine: ho amato, abbiamo amato, avevano amato. Prejšnje slovnice ugotavljajo za italijanščino, da so deležnik vendarle lahko vezali z objektom: ho comprato la časa ali ho comprata la časa, v novejšem času so pa to opustili.
Po Kolariču je St. Bunc v svojem Pregledu slovnice slovenskega knjižnega jezika 1940 na str. 98 sicer pritegnil Jezikovnemu rešetu, toda pristavil je: »V navadi je tudi logično vezanje osebka s povedkovo besedo, ki stoji v ednini in razlikuje oba spola: Kaj ste tako žalostna, ali se še niste potolažila? — Bodite tako ljubezniv in mi povejte!« Vse naslednje slovnice pa so šle mimo tega dovoljenja in odločno obsodile to neslovensko rabo: tako SS III/IV (1940, str. 115) ugotavlja: Kadar govori preprosti človek o osebah, ki jih posebno spoštuje, postavlja povedek v množino moškega spola: »Mati so mi spekli pogačo za na pot.« Pomni! Napačno je: Kaj ste rekel (gospod), rekla (gospa)? namesto: Kaj ste rekli, gospod (gospa)? Dobesedno je to ponovila SS iz 1947. Najnovejša SS iz 1956 (Bajec-Kolarič-Rupel) govori podobno na str. 287: Kadar govorimo (torej vsi, ne samo preprosti človek!) z osebami, ki jih posebno spoštujemo ali ki z njimi nismo domači, jih vikamo, to je, stavimo v 2. osebo množine moškega spola. N. pr. Vi, tovariš Marko, pridite k telefonu! Tovarišica učiteljica, ko boste končali pouk, se oglasite, prosim, v pisarni! Pomni! Napačno je: Kaj ste rekel (rekla)? namesto: Kaj ste rekli?
Iz vsega povedanega je povsem jasno, kaj je slovensko in kaj naše slovnice odločno zahtevajo. Ce torej vikamo, vikajmo po domače, kakor naš preprosti človek, in otresimo se jwlovicarskega izražanja! fr. Jesenooec
TUJKE IN LOKALIZMI V LEPOSLOVJU
Bralca ne ovirajo tujke v znanstvu, tehniki in strokovnem slovstvu, kjer si avtor ne more brez njih pomagati, zlasti ne brez originalnih strokovnih terminov, ki jih še ni v našem jeziku. Toda v leposlovju tujke jezik le kvarijo. V romanu so tujke že tako redke, a še te so največ udomačene; v pesništvu jih je še manj. Toda v ljudski povesti se udomačene tujke in lokalizmi kar dob-'o prilegajo, medtem ko so »učene« tujke v njej nekako smešne.
Pretehtajmo nekaj udomačenih tujk po njihovi simbolični moči, pomenu in namišljeni izrazni vrednosti.
Bajta je zaničljiv izraz za kočo; fant je krepkejši od mladeniča; gmajna je neočiščen, neotrebljen pašni svet, ki mu rečemo v boljšem pomenu tudi pašnice; grunt močneje zveni in je premožnejši ko posestvo; kamižola je kmetska, suknjič prazničen in gosposki; peza se rabi bolj simbolično, teža stvarno; štala za govedo je temna, zagnojena, hlev za govedo in konje je lepši, štali dajemo nekak manjvreden pomen; za žehto je pamja primeren izraz, toda ne iz'-aža tega, kar žehta, kjer se že w izrazu občuti milnato izparevanje; Uda je dražja ko svila in težja.
Barikada zveni nedvomno močneje od zagrade, v barikadi je revolucionaren prizvok; za beštijo je živina premil izraz, je torej beštija krutejša od živine, v beštiji je že prizvok stekle živali; demon je gozljivejši od zlega duha; fijakar je mož na kočiji, a izvošček spominja na postreščka z ročnim vozičem; za imperij zveni cesarstvo prešibko; interesantno je zanimivejše kot zanimivo; za kanal imamo slovenske izraze prekop, pretok, preliv, vodotok, toda votlo zveni le kanal; karakter na zunaj priteguje, a značaj notranje prijetneje vpliva, je blagoglasen; karta in kartanje je udomačeno, toda vozno karto le utegne izpodriniti vozni listek; za kliko nimamo kaj primernega, svojat je le prehuda; zarota ali spletka lahko brez škode izpodrine tujko komplot; nacionalen, nacionalist ima za nas borbeni prizvok, naroden, narodnjak je plehek, a nacijo bi označili v SP z zvezdico; za odij, odiozen bosta močnejša naša sovraštvo in mržnja; pakt izraža nekaj, kar drži, zanj je naša pogodba preplehka; v poeziji občutim več melodije ko v pesništvu; prepotenten je udarno izraženo, njemu po robu bi postavili preobjestneža prej ko premogočneža; za revolucijo je prevrat precej izdaten, a le prešibek, v revoluciji občutim rušenje, grmenje, v prevratu le nasilen prevzem oblasti; za vagon nimamo slovenskega izraza, železniški voz je le opis izraza vagon.
31
Lokalizmi so za ljudsko povest posebno značilni. Na primer: Martinek je bester. Franček je brihten, Lenči je fletna, Andrejec je glemavec (lenuh), Anže je mulec, Mihelca je mula. Fletno jo je vprašal, brihtno ga je pogledala.
Vulgarizmi leposlovja ne kvarijo, če niso vsiljivi in jih uporabljamo le po-redkoma in na pravih mestih. Ob pogostejšem ponavljanju utegnejo postati omledni. Leposlovju so v ukras tudi kletvice, če ne zvene prostaško. Ob kletvici »tavžent hudičev« se ukrešejo iskre, s plašilom »tisoč vragov« ne splašiš niti zajca. loan Matičič
Opomba. Uredništvo se nikakor ne strinja z vsem, kar je v članku napisanega; vendar ga priobčujemo prav zato, da se vidi, kako različni so pogledi posameznikov na besedišče, na zven besed. Vsakdo ima svoj okus in svoje simpatije, od pisateljeve osebnosti pa je odvisno, kako jih zna uveljaviti. a. B
JERNEJ — NU2EJ
Zamejski Slovenec nam piše: »Koroški Slovenci poznajo Jerneja samo iz litanij, sami pravijo Nužej. To je ljudski izraz in ga lahko uporabljamo tudi v pismenem jeziku. Saj tudi Finžgar piše gorenjske besede, pa če so drugim slovenskim narečjem še kako tuje. Nužej samo zato še ni uveden v pismeno slovenščino, ker ni piscev, ki bi ga uvedli. A da jih ni, so krive razmere. Ce se slovenski jezik zanemarja v šolah, ne moremo imeti piscev.«
Mnenje jezikoslovcev je, da je Nužej lepo domače ime. Iz Bartholomaeus je nastal Paternevž, kakor še govore stari ljudje, nato Patemuž (primeri priimek Paternu). Osebna imena se v vsakdanji govorici rada krajšajo. Tako smo dobui ime Nuž, ki je privzelo znano koroško-gorenjsko ljubkovalno pripono -ej in se danes glasi Nužej kakor Tone j, Tine j in podobno. A.B.
NEKAJ PRIPOMB K SP
1. Pri tujkah, izposojenih iz latinščine, s konzonantnima skupinama sp in st razlikuje SP »poljudne« izraze, ki jih piše s šp in št, od izrazov s pretežno znanstvenim značajem, ki jih piše po izvirni latinski obliki. Zdi se mi, da taka delitev ni prepričevalna. Ce je pravilno inštitut, zakaj ne tudi inšpicient, instalater, specialist, špediter, statist? Druga možnost bi bila, da pišemo vse te tujke v izvirni obliki, torej s sp in st.
2. V slovarju piše Galileo Galileija, po t. 34 b bi bil rodilnik Galileia.
3. Na str. 867 je naveden vsemir z zvezdico, na str. 303 pa brez nje.
4. Pletnja je po SP veliki čoln s streho na Blejskem jezeru. Beseda je po vsi verjetnosti iz nem. Plätte = plovilo s ploskim dnom. Izraz so nemara prinesli na Gorenjsko briksenški priseljenci in ga je gorenjska govorica prevzela v obliki pletna m ne pletnja (primer ketna iz Kette). nadimu Nagla
SE NEKAJ ARABSKIH IMEN
Abdel ni ime in se zato ne sklanja: ustreza nemškemu »Sklave des« ali francoskemu »esclave, serviteur du«. — V pojasnilo: »ein Sklave« je po arabsko »abdun«, »der Sklave« pa »abdu«; »der Mächtige« je »alqädiru« (člen pišejo Arabci skupaj s samostalnikom), rodilnik »des Mächtigen« pa »alqädiri«; »der Sklave des Mächtigen« pa je »abdu 'Iqädiri«, pri čemer prvi samostalnik, od katerega je odvisen rodilnik, ne sme imeti člena. V navadnem govoru se končnici u in i ne izgovarjata in tako pridemo do imena Abd el Qadir ali Abdelqader ali celo Abdel Kader. Podobno »abdu 'Ilähi« ali Abdelläh ali Abdullah (služabnik boga), »abdu 'rrahmäni« ali Abdurrahmän (služabnik usmiljenega), in ne navsezadnje Abdel Nasr (služabnik orla).
Sudan: prestolnica Sudana je Hartum; njegov prejšnji ministrski predsednik je bU Abdullah Halil.
Rašid (pravičen), Hasun (zelo lep).
Nekemu egiptovskemu časniku je ime Ahbdr el Jawm ali Ahbar el Jam, kar pomeni »novice dneva« ali »današnje novice«. DragoUn Skrinjar
32