S SKUPNEGA ZASEDANJA ZBOROV
 Delegati sprejeli poročila
V začetku maja ao se delegali bežigrajske občlnske skupdčlna nsjprej zbfall na akupnem zasedsn|u, kjer so sprejell poročlla: o varnoalnlh razmerah In delu Uprave za notmnje zadeve s postajaml mlllce na obmoiju Ljubl)ane v letu 1986, družbenega pravobranllca samoupravl{an|a L[ubl|ana ia obmofcte l|ubllsnskth ohtin tet Groaup-fjvga In Utije o nekalerth pojavih na področju varstva pravic in druž-b«n« latfnlne v lanskem leiu, poročiia temeljnlh pravosodnlh organov v LJubljanl ler poročllo o delu Mestne uprav« tnspekcijsfce sluibe za lantko l*to. D«l«gati *o vaa poroilla sprefeil.
ZA BEŽIGRADOM LANI
MANJ KAZNIVIH 0EJANJ
il poročila o varriostnih razme-rah <n o delu postaje milice Ljublja-na Bezigrad z oddelkom na črnu-čah je mogoče razbrati. da je bilo lani na obmoCju občine obravnava-nth 1.564 kaznivrti dejanj, kar je za 475 kaznivih dajanj (za 23.3 odsiot-ka) manj kot v letu prej Na postaji millce so ocenili, da )e ta padec med drugim tudi posledica zavrie-nja precejšnjih ovadb zaradl nez-nalne druibene nevarnosti. Kat Q2 odslolkov kaznivrh dejan) )e bilo usmerjenih proti zasebnemu In druzbenemu premoženju. Med nji-mi prevladuiejo tatvine In veliko ta-tvine. Miljfinlki so ob tem ugotovlll, da je druzbeno premožen|e Se po-sebej slabo ?aščiteno na delovifi-fllh, Tudt v marsikateri delovni or-ganizacfjl. ki se ukvarja s prodajo blaga na drobno, predvsem lehnič-nega, so zabeležili malomaren od-nos, saj sose prlpettle taivine aku-stiinih apatatov. kamet In drugega tehničnega blaga vač|e vrednostl.
Na podroCju gospodarske kflmi-nalitete so lani zabeleiili 22 prlme-rov. kar je 24 kazmvih dejanj mani kot v letu 1965 Naivečktat je Slo za poneverbo. zatajitev davščin in gra-bei. Pri obravnavi leh kaznivih de-janj pa se na beiigrajski postaji ml-lice srečujejo z velikimi tezavami. sa( samoza&čilna zavest detovnih Ijudi in občanov fte ni na takSnem nUoju, da bt nepiavilnosli, ki se dogajajo v organizacijah zdruzene-ga dela pravo&tsoo naznamli. kot SO zapisali v poročlfu. Miiičniki bi si na iem področju želeli boljSega so-delovanja a samoupravmmi delav-
^ftgUNtaMMbl*« ttnigimi •*•-
moupravfiTrriT organi v organi/aci-|ah zdfuzenega dela pa tudi s Siuz-bo družbenega knjlgovodstva. in-žpekcijsklml sluzbami in z drugimi organl.
Med slotilct kaznivih dejanj pre-vladujejo osebe stare|še od 21 let (med njlmi /e ludi veliko povratni-kov) Lam se je poveCalo Stevilo mtadoletnih slorilcev. predvsem v stanovanjski soseskt ob HoSimln-hovi ceslj (nekdanji BS-3) Koman-dir Postaje milicc Beirgrad Bons Celar, ki je na skupnem zasedan|u zborov bežigraiske obiinske skupščine komenliral ta porasi mladoletnega prestopnisiva. je na-vedel kot glavni ra/log zanj relativ-no -mladosl- te stanovanjske so-seske Oelegati pa 30 se v razpravi dotaknih predvsem pereče promet-ne problematika na področju obfii-ne. Delegat KS Jezica je ponovno načel problem nedovoljenega par-kiranja touomjakov na Jeiici, med-tem ko ostaja za to namonjeno par-kiriSCe menda praino Delegatseje zavzel za večje nadziranje in sank-cioniranje teh prekrškov. Delegat KS Miran Jarc pa se )e zavze! za bolj zaostreno kaznovanje prekr-ikov, ki so slorjem po zakonu o varnosti v cestnem prometu.
ORUŽBENI PflAVOBRANlLEC SAMOUPRAVLJANJA SE JE TUDt LANI UKVARJAL NAJVEČKRAT S KRŠITVAMI S PODROČJA OCLOVNIH RAZMERIJ
Družbenl pravobranilec samou-ptavljanja je v svoiem porofivlu opo-zonl, da se je lani kljub pretlrane-mu in prevefjkemu normafivizmu močno povetalo šievilo obravnava-nih zadev Pri svojem delu ugotav-Ijajo, da se zmanjSujeta trajnost m ustaljenost pravnega stslema in pravna varnost tako družbenih pravnlh oseb kol posameznikov. Za neuCinkovitosl kaznovanja ugotov-Ijenih zadev pa so kot krivca naved-li veC ra2logov, Se zlasti neučinko-vito kaznovalno politiko v razmerah inilaclje. Vsebinsko so v delu druž-benega pravobramlca tudi lani pre-vladovate zadeve s področja detov-nih razmarij (od delitev slanovanj-sklh posojil do osebnih dohodkov) ter zadeve s področja družbeno-ekonomsklh odnosov, Kot slabost so navedli. da je le redko samou-pravna delavska kontrola ttsta, kl predlaga obravnavo določenih prj-merov. Lani so s« 2ače!i intenzivne-je ukvarjati s statusnimi spremem-bami v organizacijah združenega deta (predvsem z ukmjanjem toz-dov) ter i motnjami v gospodarje-nju. Tudi začasni ukrepi dru?bene-ga varslva se ne izvajajo enotno niti ne pravočasno. Prav lako ugotav-Ijajo, da se je odloianje delavcev v zdtuienem delu poslabialo. Delov-ne organlzacije, ki že nekaj let po-slujejo na mejt reniabtlnosti in ntč ne ukrenejo proti lakSnemu slabe-mu polotaju, pa nudijo tudi slabo socialno varnost svojim zaposle-nim. V tak^mh ¦               otutHprm-
tdnfr/e rtcsin "                     Prekmi-
lev tiula i.e cu,..up iuv!i sklepi in programske usmenive, ki jih je predlagal Druzbenl pravobranilec samoupravljanja delegatom v spre-Jem. V primerih preklnilev dela, s kalerimi bo seznari|en v prihodnje, bo zahteval od pnstojmti safnou-pravnih organov, da piipravijo oce-no vzrokov za prekinilev in sprej-mejo ukrepe za njihovo odpravo.
MLADOLETNO PRESTOPNlSTVO NARASČA
V poroiihh temeljnih pravosod-nih organov v Ljubljani (ijubljanske enote Temeljnega sodiSča. Temetj-nega javnega tožilstva v Ljubl)am. SodtSta združenega dela. Javnega pravobranilstva Ljubljane in Orga-na za posiopek o prekrških) so de-legati lahko izvedeli. s 6im so se pravosodrn organi lani največ uk-varjali Njthovi predstavnikl pa so opozoriU tudt na Stevilne tezave, s katerimi ae peCajo
Na Temeljnem sodifiču so opozo-rili, da raste)o zaostBnkj v obravna-vanju in reSevanju zadev na civtl-nem podrodju tudi zaradi nedisci-ptlne občanov pri plačevanju raz-nih ratunov. Hkrati naraSčajo pri-
meri kaznivib dejanj ogrožanja var-nosti v cestnem prometu in gospo-darskega knmi/iafa. Sodniki so tudi opozorili. da poravnalni sveti. ki bi moino zmanjšali ^evilo zadev, Se niso zaživeli, kol bi morali. Zaradi nizkih osebnih dohodkov zaposle-nih so na Temeljnem sodiSču ote-pajo tudi s kadrovskimi težavami.
Tudi Temeljno javno tožilslvo je. tako kot postaja milice Sežigrad. v svojem porofiilu opozorilo na po-ras! mladoletniSke kriminalitete. ki je bila največja za Bežigradom. Med 163 mladoletnrki, ki so jih obravnavali v lanskem lelu, je biio 65 dektet, več kot polovica dijakov srednjega usmerjenega izobraže-vanja. pribtižno četrtina pa brezpo-selnih Večina mladoletnikov živi v popolni oziroma dopolnjenr druži-m, vendar pa so odnosi v druzini obiCajno skaljeni. Prevladu|eta al-kohol in grobo nasilje. Priblizno vsak deseti mtadoletni storilec je povratnik. Največ lakinih skupin, kar 22. je bilo regtsiriranih na ob-močju Bezigrada,
NA SODlSČU ZORUŽENEGA DELA SINDIKAT LE MALOKRAT NA STRANIDELAVCA
V poročitu Sodišča združenega
dela v Ljubfjani je bifo med drugim razbrali zaskrbljenost. da se osnov-na organizacija sindikaia ne pojav-Ija pogosleje kol predlagatelj zadev in kot varuh delavskih pravtc. pač pa se velikokrat zavzema za ista staliSča kot vodilna struktura v de-lovni organiiaciji. Lani je bilo med obravnavanimi spornimi zadevami največ sporov s področja delovnih razmenj. Med njimi je bilo Se vedno najvefi denarnih terjalev oziroma zahteukov, predvsem )z naslova de-litev sredstev za osebne dotiodke in skupno porabo, na drugem me-stu pa so bili spori zaradi odškodni-ne za nesreče pri delu. Prece) je bilo tudi sporov zaradi stanovanj-skih razmertj in zaradi premestitev in razporeditev delavcev U enih del r»B *iiga arte a« '? vrafa v kra). Pomemi>iei4e področje dela sodiš-ča združenega dela pa je bilo še vedno reSevanje sporov v zvezl s krSitvami delovne dolžnosti in zara-di disciplmskega ukrepa preneha-nja deiovnega razmerja.
Javno    pravobramlslvo    mesta
Ljubljane je v svojem poročtlu opo-zorilo na precejiert nered pri go-spodarjenju z nepremifininami v druzbeni lasli. Pfomet nepremičnin je javni pravobranilec v (etu 1986 nadzoroval predvsem z vidika do-govorjene kupntne. Poleg lega so jsvna pravobramlstva večkrat opo-zarjala na nezanimanje družbenlh subjekiov za upravljanje zasedenih sianovanj v družbeni lastnini. na neenotna merila za vrednotenje teh nepremičnin in na ugodne kreditne pogoje. kj pospežujejo razprodajo sianovanjskega sklada v družbem lastnini, Piod leh pripomb in sode-lovanja javnega pravobranilstva je bil fani sprejeM zakon o pogojih za prodajo stanovanjskiti hiS in stano-vanj v druzbeni lasti. ki je zaoslnl razmere na tem podrofiju. Poleg te-ga so menili, da so cenilci &e vedno premalo pravno osveSčeni, fieprav so vsi zapriseženi na sodiSču. Nji-hove csnitve nepremičnln se na-mrefi velikokral precej razhajajo.
PREKRSKOM NAJVECKRAT BOTRUJE ALKOHOL
V porotilv Organa ia postopefc o prekrških v Ljubljani za leto 1986 stofi zapisano. da je bilo tudi lani največ izrečenih kazni za kršftev predpisov s podroija vamosti cest-nega prometa (71.87 odstoika), in za kršitve predpisov o javnem redu in miru (17,63 odstotka). V obeh primerih \e prekrSkom največkTat botroval alkohol Dva prekrška pa sta med drugimi zajemala tudi po-dročje kuliure in javnega obvešča-nja Zanimiv je podatek. da so dali lani pri sodniku za prekrške okoli 1 star milijon dinarjev samo za poSt-ne znamke in priporočena pisma! Da bi povečali učmkoviiosl svojega dela so v zaključkih predlagali. naj bi v prihodnje skušali uresničiti prehod na avtomatsko obdela,vo podaikov \n z večjo povezavo z dru-gimi organi. VeSikokra! nastane na-primer krSitev tudi zaradi slabe ob-veščenosti Ijudi. Uta, ki jo človek na primer zgradi na vrtu, Se ni drna gradnjs, dela je treba le priglastti pri občinskem upravnem organu. Ljudje pa si zaradi nevednosti tega ne upajo vedno narediti in so krfii-telji po nepotrebnem. TakSntti pri-merov pa je še precej.
NAJBOU PERECl
SO EKOLOŠKI PROBLEMI
UUBLJANE
Tudi v Mestnih upravah inšpek-cijskih služb so se lani srečevali pri svojem delu z večjo družbeno ne-disciplino in z nepripravljenostjo, da bi stvari režili tako, da se ne bi že vsakomuf izplačalo kršiti predpi-sov. Neurejenlh področij je pfecej. Eno med njimi je prav gotovo parki-ranje. kjer je Ijubljanska komunala popolnoma padla na izpitu. Vetiko nekoristnega dela nalagajo inžpek-lorjem tudi razne včasih neuteme-Ijene pfitožbe občanov - sprtlh so-sedov. Trenutno pa so v Ljubljani najbolj perefia vprašanja ekološke-ga varovanja okolja (deponije ns-varnih snovi), firnih gradenj {med-vedjo uatugojim je menda napravil odiok o vrttefcar«v«i tst steba ka-kovosl raznih izdeikov na policah naših irgovin.                        V. P.