Preziranje. Na Dunaju se sestavlja novo ministerstvo. Predsedništvo v ministerstvu bo prevzel najbrž pl. Korber, a tudi baron Gautsch se imenuje. Novo ministerstvo se namerava sestaviti iz samih uradnikov, le Čehi, Poljaki in Nemci dobijo svoje zaupne ministre. Za Čehe se imenuje sekcijski načelnik dr. Režek, za Poljake vitez Bilinski, za Nemce pa Prade in tudi halberajnski Stiirgk. Novo minister- stvo bo imelo nalogo, da spravi Čehe in Nemce. Vsakega Jugoslovana mora grabiti nevolja, kadar sliši, da se o vseh narodih govori, da se vsi narodi jemljejo v poštev pri sestavi novega ministerstva, le Jugoslovani se dosledno prezirajo. Za njihove želje se nihče ne briga. Mi Jugoslovani smo pasterke avstrijske države. Dobri saio le pri plačevanju denarnega in krvnega davka, sicer pa jezik za zobe. Sedaj se bodo uravuale jezikovne razmere na Češkem, na jugu pa bo ostalo vse pri starem. Pri nas se ne bodo postavile nobene meje germaniziranju in italianiziranju, ampak še nadalje bodo divjale nasprotne sile proti nam, mi pa se bomo morali braniti, n&mesto da bi vse svoje zmožnosti posvečevali gospodarskemu in duševnemu ljudskemu napredku. Mi smo prorokovali, da bo prišlo tako, da bomo stali kmalu osamljeni na državnem politienem bojišču. Ko so Čehi, globoko užaljeni, da so se jim z odpravo jezikovnih naredb vzele vse že podeljene narodne pravice, so sklenili stopiti v obstrukcijo ter so iskali zaveznikov. Jugoslovani radi široko odpiramo usta, kadar govorimo o vseslovanski vzajemnosti. Toda v tem trenotku smo pozabih na vseslovansko vzajemnost, in prazni upi na drobtinice z ministerskih miz so nam zvezali roke. Mi smo dobili Wurmserja, Wagnerja, Rotšedla, Cehi pa so delali obšlrukcijo tudi brez nas, vrgli Claryjevo ministerstvo in sedaj je vlada prisiljena, da se s Čehi pogaja. Ko bi se naši državni poslanci potegnili takrat  za Čehe, potegnili bi se Čehi sedaj tudi za nas, in govorilo bi se sedaj ne samo o uravnavi čeških, ampak tudi jugoslovanskih jezikovnih razmer. Sedaj pa se nihče ne zmeni za nas. Politika je v marsičem podobna trgovini. Kdor v trgovini ne misli samo, kaj bo danes in jutri, ampak gleda in prevdaria tudi za daljno bodočnost, ta ni slab trgovec in več ko verjetno }e, da bo sijajno prospeval. Tudi v politiki ne smemo misliti samo na sedanjost, ampak tudi na prihodnjost. In ako bi naši poslanci ne čakali pri vsakem ministerstvu do niegovega padca na takozvana »dejanja, po kterih mislijo soditi ministerstvo*, ampak že prej preiskali ozračje ter, ako potrebno, stopili tudi v odločno opozicijo, bilo bi že marsikaj boljše. Zdaj pa zmeraj čakamo na dejanja in če ministerstvo tudi stori kako «dejanie,» vse lepo odpuSčamo ter še krotko dalje čakamo. Naša politika je politika večnega čakanja, ne pa načel. Mogoče je, da bi morali Slovenci v boju za načela izginoti,- a gotovo je, da bomo umrli pri tem neodločenem nastopanju in politikovanju. Ako moram umreti, umrjem pa vendar rajši v boju za načela, nego pa na marazmu politične neodločnosti.