Mir je blizu. Prvi sklep, ki so ga bajlkanski nasprotniki v Bukareštu sklenili, je sicer iznenadil, a vendar razveselil ves svet. V Nišu nista Srbija in .Grčija hotelf ničesar slišati o kakem premirju na boji&ču, v Bukareštu pa se je takoj sklenilo petdnovno premirje. Odkod namah in nenadoma ta prevrat?' Bolgari so se zadnje dni na bojiščih, prav vrlo držali, nasproti Grkom so dosegli pod občuddvjanim generalom Ivanovim celo važne vspelie, tako da je stik med grško in srbsko armado zopet pi%rgan. Med Bolgari je minula prvotna zmešnjava, sedaj zopet jafsno gledajo na pota, po katerih jim je hoditi. A tudi ves svet vidi, da položaj na bojišču za Bolgare ni tako nevaren, kakor se je domnevajlo. Srbi niso napredovali, Grki so v 32 dni trajajofti vojski napredovali le za par dnevnih maršev in vrliu tega še jih je general Ivanov zvabil tako v stran. da je njih zveza s Srbi zopet pretrgana. Premirje se je začelo v četrtek, dne 31. julija •opoldne in je trajalo do torka, dne 5. avgusta opoldne. Ker moramo vrste za prvo stran vsled visoke-ga števila iztisov prej pisati, bomo med najnovejšimi vestmi poročali, kaj bo od 5. avg. opoldne naprej: ali mir sklenjen, ali podaljšanje premirja., ali zopet kako presenečenje. V Bukareštu je sedaj velik sejra vseh evropskili drža.v, velikih in malih. Sicer se pogaiajo samo Bolgari, Srbi, Grki in Rumunci, vendar tudi druge države zasledujejo pri teh pogajanjih po svojih poslanikih v Bukareštu svoje posebne težnje. Rusija in Avstrija podpirata Bolgarljo, ker noCeta, da se preveč oslabi. Avstrija Še posebej , podpira Rumunijo, ker si jo hoče ohraniti na svoji strani. Nemčijai podpira Grčijo, s tem tudi Srbijo in Turčijo, nekoliko iz nasprotstva proti A^triji, nekoliko pa iz gospoflarskih ozirov, ker si želi na Balkanu zasigurati odjemalce za svoje industrialne izdelke. Omeniti raorar ino, da je nemška politika v zadnjem času zopet bolj naklonjena, Avstrijf, posebno odkar se je zgodilo, da gresta Rusija in Avstrija pri mirovnih pogajanjih v Bukareštu skupaj, ker imata skoraj istoveten načrt za ureditev balkanskih razmer. Z nekako vsiljivostjo prinašajo sedaj nemški listi vest, da bo letos prišel cesar Viljem :na lov k naŠemu' prestolonaisledBiku Francu Ferdinandu. 'Toda naši avstrijski uradni listi molčijo o tem. Anglija podpira Turčijo, a tudi Bolgarije nofie preveč oslabiti, in posebno ker ne želi, da bi Grčija postala na morju premogofina, Francija zvesto podpira Rusijo, Italija nas. Kar si tiče Turčije, je svoje ,,zmagovite bojne pohode" nasproti Bolgariji ustavila. Enver beg še sicer sedi v Odrinu, toda vse velevlasti so edine v tera, da morajo Turki vrniti Bolgarom Odrin. Anglija in Nemčija delata na to, da bi se v nagrado ,T,urkom zboljšala meja Midia—Enos. Zboljšava bo neznatna. Iz Bukarešta prihajajo te vesti: Rumunija in Bolgarija sta se že pogodili in bosta pri nadaljnjih pogajanjih skupno nastopali. Veliko nasprotje še je med Bolgari in zvezanimi Srbi ter Grki. Srbi in Grki so stavili zahteve, kakor da bi že s svojimi armadami stali v Sofiji, a Bolgari, kakor da, bi bili najslajvnejši zmagovalci. Toda zahteve so menda tako visoke, da lažje barantajo, popuSčajo, se kažejo miroljubne. .Poroča se, da, med Srbi in Bolgari res že nf ve5 mnogo nasprotij. Bolj nepopmstljivi se kažejo Grki. Ne pustili bi radi Bolgarov na morje, in če že, ne privoli bi jim radi nobteneilaihko dostopjne. luke. Mogoče, da o pogajanjih v Bukareštu prinesemo med najjioveišimi vestmi že zelo zanimiva poročila. Na bojišeih. , Poročila o poteku dosedaire vojske so prihajala zadnji čas v svet skoro .samc od grške in srbske strani. Nasprotniki Bolgarov so vedno poročali o bolgarskih porazih in izgubah. Ce bi si kdo zaznamoval vso tq ,,napredovanje" Grkov in Srbov, biti bi morala sedaj že vsa Bolgarija, v srbskihj in grških rokah in število padlih Bolgarov bi presegalo že število bolgarskega prebivals((vTa. Sedaj pa prihajajo verojetna poročila, da Bolgari sploh niso bili ne po Srbih, ne po Grkih tako tepeni, kakor se je poro5alo. Na severnem bojišču, to je pri Zaječarju, Pirotu in krog Krive Palanke se Srbi sploh niso pomaknili ne za en meter proti Bolgarom, tako dobro so se držale bolgarske čete. Južna bolgarska armada pod spretnim vodstvom odrinskega junaka generala IVanova, ki je štela več kot trikrat majnj vojakov kakor grška, je spretno zadrževala sovražno premoč. Grkom se je posrečilo napredovati le nekaj kilometrov proti severu. Dne 30. julija pa se je posrečilo generalu Ivanovu doseči nad Grki velik vspeh. Se predno je nastopilo premirje, je bolgarsko desno ,krilo na Pečevem polju prodrlo proti jugu, zavzelo važne postojanke in odrezalo zvezo med Srbi in Grki. Tudi na levem krilu pri Kresni dolini so Bolgari na.predovali, tako da je grška armada na obeh krilrh obkoljena in ji preti nevarnost, da jo Bolgari napadejo za hrbtom, če se bodo sovražnosti po .5. avgustu zopet nadaljevale. Rumunska armada je dobila baje te dni povelje, da se naj zopet umalkne nazaj. O stapju in premikanju turške armade manjka poročil. Kaj bo z Odrinom? Usoda; Odrina se čudno suče. Na tisoče in tisoče bolgarskrh junakov je storilo smrt za to mesto, cel krščanski- svet se je veselil zmage Bolgarov, a sedaj so Turki brez boja zopet postalli lastniki tako važnega raesta. Svet se povprašuje, kaj bo z Odrinom, kdo bo pravi lastnik mesta? Ali bo ostalo.vveIjavi znano londonsko določilo, da pripade Odrin in vso tracijsko ozemlje do 6rte Midia—Enos Bolgariji? Turki, ki so na sloviti Selimovi mošeji v Odrinu namesto križa zopet postavili polumesec, pregnali z mesta krščansko prebivalstvo, ali pa ga pobili, pravijo: Odrin je naš in ga ne damo več. Znani Enverbeg, ki je sedaj nekak gospodar Odrina in pokrajino Tracije, je baje sporočil turški vladi, da mesta nikakor ne pusti in ga bo branil na llastno pest tudi proti volji vlade. Turški prestolonaelednfk Jnsuf Izedin je pretečeni teden vkorakal v Odrin, kjer je bil zelo slovesno sprejet. Carigrajski mohamedanci so priredili v mošeji sv. Sofije slavnostno službo božjo v zahvalo za zopetno osvojltev Odrina. Velike množice Turkov romajo v ,,sveto mesto" Odrin. Kaj pa velevlasti? Rusija in Avstrija zavzemata stališče, da se mora Odrin na vsak način odstopiti Bolgarom; Nemčija pa, ki je najstrupene]ša sovražnica Slovanov, se postavlja bolj na' stran, Tureije, ravnotako tudf Anglija. Angleški državni tajnik Grev je dne 31. julija- v seji angleške zbornice podal izjavo, po katerr je namignil, da bi Anglija bila prej za to, da se 0'drin prepusti TurCiji, kakor pa, da bi se skušalo potom evropstih velevlasti prepoditi Turke iz zavzetega. mesta. Angleško stališče se isledeče razlaga: V skupni angleški državi je okrog 200, milijonov mohamedajncev in da.bi se te še bolj priklenilo na Anglijo, je kramarski Anglež na strani Tiurkov. Nemčija pa ima tudi od Turčije velik dobiček pri svoji trgovini in računa, da bo nemška trgovina v evropski in azijski T;určiji še bolj cvetela, če se dela Nem,čija prijazno iTur5iji in njenim željam po Odrinu. O Rusiji se govori, da bo ona na vsak način pregnala Tiurke z Odrina in 'da ji bo pri tem Avstrija pomagala. A kakor (vse kaže, ne bo najbrž ne eno, ne drugo res, ampak bodo Turki Odrin popustili le, fie se jim bo zanj dalo 'dobro odŠkodnino. Turška vlada je poslala na velevlasti poro5ilo, da zahtevai radi varstva Carigrada in Dardarnel, naj bo reka Marica bodoča meja med Tiurčijo in Bolgarijo. Ta meja je baje življenjsko vprašanje Tjurčije. Odrin se ie zopet zasedel, da se ugodi vroči želji turške armade in celega mohamedainsklegaj prebivalstva. Ce se tem turškim željam ugodi, je Turčija pripravljena, uvesti v Armeniji rn Arabiji od Evrope z.ahtevane preosnove na korist tamošnjih, kristjanov. Š temi sladkimi besedami hoče Turčija slepiti Evropo. Novejše vesti pravijo, da je baje Turčija pripravljena, Odrin Bolgariji vrniti pod sledefii'mi pogoji: 1. Odrin postane skupna last; 2. imenuje se verski zastopnik sultapov; 3. > meja Enos—Mfdia se Turčiji v prilog spremeni. General Ivanov — junak. Sedanji vrhovni poveljnik bolgarske armade, general Ratko Dimitriev, se je nasproti, porofievalcu dunajskega lista ,,Reichspost" posebno pohvajlno in navdušeno izražal o generalu Ivanovu, ki vodi bolgarske čete nasproti grškim. Rekel je: V prostoru Gjevgjeli—Seres—Kavala je imel general Ivanov, že znani junak izpred Odrina, v celem 26.000 mož na razpolago, Grki več kot trikrat toliko. Vsako ped zemlje je moral grški sovražnik drago plačati s krvjo svojih najboljših vojakov. Južno krilo Ivanove armade je bilo napram Grkom v taki manjširii, da se je moralo umikati. T,oda umikanje se je izvršilo naravnost duhovito, tako da vojna' zgodovina zna samo še za en primer, namreč umikanje veli/kega vojskovodje Napoleona. Ivanov se je sicer umikal, toda neprenehoma še je delal izpade, tako da se je držal med reko Vardar in jezerom Dojran od 30. iunija do 10. julija. Njegovo zadržanje je Tailo junaško, neverjetno drzno. Po tem se je umaknil čez goro Bjelasnico. Dva dni prej sem Ibrzojavil Ivanovu: MDrži se še 24 ur ali pa umri — toda pred Bjelasnico!" DržaJ se je dalje časa, kakor sem zahteval in jaz neprikrito občudujem junaštvo Ivanovo. Car Ferdinand nima sredstva, da bi Ivanova primerno odlikoval. Da se je Ivanov tako dolgo držal pred Bjelasnico, s tem je rešil dve diviziji generala Kova6eva gotove pogube, ki sta se pred Srbi umaknili1 čez Radovište v Strumino dolino proti Džumaji. Rešil je fdve diviziji, 150 tojx»v, 1200 voz z živežem in streliMom — vse to je zasluga Ivanovega. Bjelasnica vzbuja v vsakem Bolgaru žalostne spomine. Grški cesnr Bnzilij je dal ondi 15.000 ujetim Bolgarom iztakniti ofif . . . Kaj se govori o dr. Danevu. Da je prišla Bolgarija v tako veliko zagato: da se je vojna srečaj začela obračati naenkrat proti Bolgarom, da so se Rumuni in Turki prikazali naenkrat za hrbtom Bolgarov, da je bila Bolgarija kakor v kletki, od vseh strani obdana od sovraižnikoV; krivda na tem se v Bolgariji splošno pripisuje prejŠnjemu ministrskemu predsednrku dr. Danevu. Ksliko je resnice na tem, pokacala bo preiskava, ki je naperjena proti njemu. Istina pa je, da je Danev danes ujeitnik, ki se ne sme prikazati med svojim ljudstvom. Ko je dan pozneje po niegovem padcu prišla njegova soproga iv sofijsko bolnišnico, so isi ranjenci trgali obveze in prisflili s tem gospo dr. Daneva, ,,soprogo izdajalca", da je takoj ustavilal svoje gotovo požrtvovalno delovanje. Ko je zazvedela armada v o- kopih, pri Sultantepe, da je odstopil dr. Danev, je vriskala veselja. Na vsak način je igral dr. Danev dvostransko ulogo. iNa eni strani je vse pripravljal za vojsko zoper zaveznike, na drugi straui pa je izjavljal, da ie pripravljen za pogajanja v Petrogradu m da se bo kakor najprej odpeljal v to svrlio v Petrograd. Toda ni se odpeljal, a tudi njegova skrb za vojno srečo je bila čudne narave. Dejstvo je, da se je vojni načrt vrhovnega poveljnika Savova izdal ruskemu vojnemu zastopniku v Sofiji in da so zanj zvedeli preko Petrograda tudi iSrbi in Grki. Za to je bila safmoumevno, da se je liitro obrnila vojna sreča, ko se je pri sovražnikili izvedelo za bolgarskf vojni načrt. Dr. Danev ni bil len in je takoj, ko se je vojna sreča začela obračati, napadel v sobranju Savova zaradi pogreškov pri nastopu bolgarske armade. Med Savovom in dr. Danevom je prišlo na to v ministrskera svetu do burnih prizorov. Savov je hotel dejanski napasti dr. Daneva. Toda Savov je vendar le moral odstopiti in vrhovni ipoveljnik je postal Ratko Dimitriev. Vsakdo mora izprevideti, da je sprememba vrtiovnega poveljstva, ko je bitka že v polnem razivoju, nesreča za vsako armado in najsibo naslednik še tako nadarjen, kakor je general Ratko Dimitriev v resnici. Toda višek zmešnjave je nastal v Sofiji, ko je prišel oni telegram generala Kovačeva, da sta dve bolgarski dijviziji zgubili medfeebojni stik in da je prodiranje Srbov nevzdržljivo. Vsebina telegrama i"n podpis nista pristna, ampak potvara, kakor se je sedaj izkazalo. Še sedaj se ni našel pajpirnati trak, na katerem bi brzojavni aparat zarisal ono sporočilo generala Kovačeva. Dr. Danev je mešetaril z onim telegramom in svetoval, da se Bolgarija uda na milost in nemilost. Toda tega niti kralj, niti sobranje niso hoteli uvideti in dr. Danev je padel, na njegovo mesto pa je prišel dr. Radoslavov, ki se ,je začel -pogajati na vso strani. Tudi vojna sreča Bolgarom ni več tako nemila, nasprotno so dosegli nasproti Srbom in Grkom zopet ugodnejše stališče. Ravno to je Grke in Srbe nagnilo, da so v Bukareštu naenkrat sprejeli petdnevno premirje, koie so še par dni prej tako ošabno odklanjali. Kje bo nova meja? Rumunski in bolgarski zastopniki v Bukareštu so se dne 3. avgusta na posebnem, sestanku glede nove ruimmsko-bolgarske meje sledeče zjedinili: Meja bo šla 12 kilometrov niže mesta Balčik ob Crriem morju, potem dalje 10 kilometrov južno od Dobriča in končuje 9 kilometrov zahodno od mesta Turtukaja ob Donavi. Bolgari so se tudi zavezali, da bodo podrli trdnja|vi Ruščuk in Sumla ter.v okrožju 20 kilometrov ob meji ne bodo zidali novih utrdb. Zahteve Srbov in Grkov glede meje so sledeče: 1. Zavezniki zahtevajo kot mejo strugo reke Strume, pričenšf pri stari turško-bolgarski meji do kraja Sarbdara, od tam do gorovja Džangel, zatem sledeč razvodju Traara, od tam severno in severno-vshodno do gore 1152, zatem preko Mestara na Kuko, zatem preko Sipkove na Dalibosko do razvodja do gore 1162 pri Kuzlarju, od tam v smeri na Tzegdalo <5ez Morgasan, zatem čez Mekovo in Tokadžido do Kordžale, zatem proti jugu na Kaplaktepe in Galiertepe na Egejsko morje tri kilometre vshodno 'Makrija. 2. Bolgarija se odpove vsem otokom v Egejskem morju. 3. Odškodnino za prebivalce in uravnavo že poprej označenih spornih vprašanj, ki se tičejo srbsko-bolgarske meje. 4. Jamstvo za prostost šol in cerkev grških občin v Traciji. Bolgarski zastopniki so napram zahtevam Grčije in Srbije predložili dne 2. t. m. te-le protizahteve: 1. Nova meja med Bolgarsko na eni in Srbijo ter GrČijo na drugi štrani naj se pri6ne'> na1 stari srbsko-bolgarski meji in naj gre potem med Kumar novem in Krivo Palanko na jug na ;Ov6je polje. Odtod med Velesom in Stipom 6ez Vardar do Murihova pri Bitolju in potem čez Maglen, Gjevgjeli in Kukuš, čez Strumo k Orfanskemu zalivu, tako da ostanejo mesta Kriva Palanka, Kočana, Kraitovo, Stip, Radovište, Strumica, Dojran, Seres, Demir Hisar in Kavala pod Bolgarsko. 2. Bolgarska ne prevzame glede Egejskih otokov nobenih obveznosti, 5eš, da spada vprašanje Egejskih otokov edino v presojo velevlasti. 3. Bolgarska ne prizna nikake zahteve po odškodninf in o teh v_prašanjih sploh noče razprjavljati. — Bolgarska pristaja na to, da se sporna VpraŠanja glede stare srbsko-bolgarske meje rešijo pred mednarodno vojaško komisijo, ki naj jo imenujejo velevlasti. 5. Bolgarska spreime na5elo, da naj vse balkanske države v svojem ozemlju uvedejo šolsko in cerkveno Švobodo. — Kakor je posneti po novejših poročilih, še do sedaj ni prišlo do sporazuma glede meje med Bolgari, Grki in Srbi. Opaziti pa je, da postajajo Srbi in tudi Grki napram Bolgarski nekoliko odjenljivi. Vellke izgube Grkov. Iz Aten se poroča, da 'je grška makedonska armada zgubila 35.000 m o ž mrtvih, ranjenih in pogreŠanih. Skupno znaša izguba grške armade proti Bolgarom 40% vojakov. Te velike izgube kažejo, ka^ ko hrabro se je borila bolgarska armada pod.poveljstvom junaškega generala Ivanova. Grki s o v tej vojski" zgubili ve6 mož, kot pa jih ješteia njini nasprotna bolgiars3ca a r m a d a. Da mora biti grška armada precej o- slaibljena, spričuje tudi dejstvo, da se je začela sedaj, ko vlada premirje, grška armada ¦ u m i k a t i proti jugu; iz tega se da sklepati, da( se ne smatra za dovolj močno, na prejšnjili postojankah se meriti z Bolgari. Premirje podaljšano. V pondeljkovi seji zastopnikov balkanskih drža)v v Bukareštu sa je na predlog rumunskega ministrskega predsednika Majorescu-ta podaljšalo premirje za tri dni, to je do petka opoldne. Albanija. Po sedenuneseSnih posvetovanjih, tekom katerih bi se bila Avstrija skoro zapletla v vojsko, je kočljivo albansko vprašanje skoro povsem rešeno in samostojna kneževina Albanija je ustanovljena. Samo južna 'albanska meja še ni določena, drugače pa ima sedaj Albanijai že določene tudi svoje temeljne zakone. Zajdnja konJerenca (sestanek) veleposlanikov v Londonu je sklenila: ,,,Albani]a se ustanovi kot samostojna, po določilih prvorojenstva dedna kneževina. Pod varstvom velesil je neutralna (ne more sprejeti in ne sme napovedati vojske kbt Švica). Tekom šestih mesecev imenujejo velesile kneza. Z imenovanjem tneza se uvede tudi uprava in orožništvo. Orožnijštvo bo obstojalo iz Albancev, ki mu bodo poveljevali švedski častniki. Izlvršilni uradi bodo le domače oblasti, ki bodo vodile upravo. Mednarodna upravna komisija, v katero so poslale vse velesrle po enega zastopnika in Albamija tudi enega, bo imela le nadziranje, a nobene izvršilne pravice. Samostojnost je tedaj Albaniji vsestransko še precej dobro zajamčena, največ po zaslugi Avstrije, ki je vedno delala v tej smeri.