SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva Št. 20. V Trstu 25. septembra 1897. Letnik I. Meseca oktobra se praznuje god teh-le slovanskih svetnikov : 2. Čudislava, 3. Vitomir, 6. Bunoslav, 7. ürago- nika, 9. Bofivoj, Nadislav, 11. Zvonimir. 16. Velena, 17. Branko, Jadviga, 22. Zorislav, 28. Mila, 21). Gradimir. Slovenke, dajajte svojim otrokom le slovanska krstna imena ! Čudno ni. Pod suho trto stojim — Nobenega grozda na sebi več nima. Ob hiši na vrt strmim — Ys.e cvgtje končak je -lanska-zimi^^'««**^' Oziram se v pusti laz — Yes gozd je posekla na njem sekira. Pod manoj dolinska vas — "Vsak ogel pri hišah že kol podpira. In konec, vasi dekle ? Ni več dekle ! Že davno je žena . . . Oh, kaj sem opeval vse ! Zdaj ni mi po godu misel nobena. Tako se ujeda, mori Na svetu vse — različno — po svoje. Jaz mislim, da čudno ni. Če pesnik tudi se enkrat — izpoje. Anton Medved. Prva sreča Slike po naravi — Ruski spisala M. Krestovska, po izvirniku po- slov. Adolf Pahar. (Dalje). VII. Na stopnicah pred hišo so se zbrah ljudje, da vz- prejmejo mlade ter so radostno pozdravljali svojega ljubljenca — Aljošo, kateri je vsem odzdravlja! in jih poljubljal. Za-nj ni bilo tukaj ni tujih ni novih obrazov, on je vse poznal in ljubil že od mladih nog, in njega tudi so vsi poznali izza otroške dobe. In Zini je jelo prihajati žal — zakaj ona tu ni- kogar ne pozna, zakaj je ona vsem tako ,nova' in tuja, kakor tudi njej vsi drugi. Rada bi bila, kakor Aljoša, našla tukaj samo znane osebe, ter jih tudi tako radostno, kakor on, poljubila. Bilo ji je nekako tesno pod splošnim ' radovednim ogledovanjem, bala se je, bo li .ugajala'. Zelo rada bi vsem ugajala, da bi nikdo ne mogel obsoditi Aljoše za- radi izbora, in nehote je postajala vsa zmedena in kon- fusMlSBSin-Bde,- kafe^ M-še^drz bi „ugajala-. in ravno zato, ker je ugibala in nameravala to — ravno zato se ji ni podalo tako lahko, kakor tedaj, kadar se je kretala nevede. Posebno jo je motila stara njanja (pestunja) Aljoše, katera ju je prva srečala tam dob na bregu. Zina je neprestano čutila na sebi njen vprašalni,- j nekako v dušo segajoči pogled in nehote jo je bilo sram. — Glej tu, njanja, — rekel je s ponosom Aljoša, — kako ženo sem pripeljal ! Glej, ljubi jo tako, kakor mene ! — Kako je mlada! — je rekla njanja, majaje se svojo SIVO, v temno ruto zavito glavo, ne sočutno, ne nezaupno. In tako ni Zina vedela, jo h njanja hvali ali kara, da je tako mlada. Stopih so v veliko, pobeljeno dvorano, katera je služila tedaj v obednico, v sredini katere je bila pokrita miza in je šumel samovar. Zina se je nehote trudila ostati bhzo tete Lize, do katere je čutila instinktivno zaupanje. Aljoša je bil tako vesel, ker se je vrnil domov, da nikakor ni mogel ob- sedeti na enem mestu Sililo ga je, da bi takoj obletel ves dom, pogledal v vse dobroznane kote in ogle, uvéril se, ah se je kaj premenilo v njegovi odsotnosti, ah se je kaj novega nabavilo. A Zine teta Liza ni pustila ž njim. Priloga 114, št. „EDINOSTI" Str. 2 ,.S LOVE N K A- St. 20 — Še pozneje utegneta ! — rekla je ter jo posa- dila k sebi za čajno mizo. — Daj, da si oddahne, tudi tamno je že. Zdaj povečerjamo in potem se malo prej vležeta, po potovanji, a zjutraj vstaneta in vse ogledata. Aljoša je odhitel sam, a Zina je ostala pri Lizi in teti Lizi v obednici in se razgovarjala ž njima. Vprašali sta jo, ali se je bilo prijetno voziti, ali ji Volga ugaja i. t. d. No Zina se še vedno ni mogla osvo- jiti in se je malo plašila. Teta Liza je prva zapazila to in, da bi je ne spravili še bolj v zadrego, dala je Lizi züamenje, naj je nikar ne izprašuje. Ko se je Zina ozirala okolo, bilo ji je nekako čudno in tuje, da je tukaj v tej neznani dvorani, z nje- nimi porcelanastimi vazami po kotih in na steni s po- dobami starih dedov in babic v starinskih frizurah ter rumenili rutah okoli pleč, gledajočih na njo iz svojih zlatih, otemnelih okvirov. Zdelo se jej je, da jo vsi gledajo z onim vprašal- nim pogledom kakor Aljošina njanja in barajo : — A ti, kaka bodeš ! Pazi ! V odprtih oknih so je videl velik vrt, z dolgimi drevoredi, ki so izginjali tam nekje v globini otemnelega zraka, zeleni vrhovi dreves so temno odsevali na zlato- rumenem, gasnečem nebesu, po katerem so begale po- slednje boje solnčnega zahoda. In vse, kamor je pogledala Zina, vse ji je bilo neznano in nenavadno, ni verjela, da je „doma'' in da so vse te tuje, radovedno jo ogledajoče osebe — njeni sorodniki. No skoro se je vrnil Aljoša, prišel je tudi Aleksej Markovič dajat razna povelja in razgovor se je'takoj oživel. Vsi domači so hoteli vedeti najmanje podrobnosti svatbe in potovanja in so jeli vpraševati Aljošo, kateri jim je z veseljem pripovedoval o vsem. Teta Liza tudi mej razgovorom ni zabila gostiti svojih mladih ljudij. Pokladala jima je najbolje kose in silila jesti vedno še. No Zina ni mogla ; bila je molčeča in se ni mogla osvoboditi od čustva nekake nerazumljive otožnosti. Nasprotno pa je bil Aljoša tako vesel in oživljen, kakor malokedaj. Ognjevito je pravil o vsem, vsi so umolknili in ga poslušali, veseleč se njega in se raduje, da je on, ta občni ljubljenec obitelji, brez katerega je bilo v domu naravnost pusto, zopet tukaj pri njih in zdaj za vselej. Aleksjej Markovič skoro ni trenil z očesom, gledaje ga, in Zina je zapazila, kako so v tem očesu zaigrale časi radostne solze, katere je v zadregi otrinjal hitro z vejic v svojo široko brado, kjer se niso videle. Mrak je postajal vedno gosteji, a teta Liza ni uži- gala svetilke. Vedela je, da njen ljubljenec rad sanjari v mraku. Aljoša je vedno rekal, da se nikoli ne govori in misli tako prijetno in lahko, kakor v mraku, oso- bito poleti. Kar je zažvrgolel v bližnjem bezgovem grmovji slavec. Aljoša ga v žaru razgovora ni opazil, a Zina ga je čula in prihajalo ji je tako tožno - tožno na duši, da bi bila najraje zaplakala, sama ne vede zakaj. Ta slavec jo je po neki čudni igri spomnil hipoma na Petrograd, sorodnike... In tako je poželela videti vse ; zleteti tja, k njim, samo na eno trenotje ; biti pri njih v lepi, vselej tako jarko razsvetljeni obednici, v ka- teri se je bilo tako veselo shajati na čaj. A mesto te svetle, jarke obednice. sedi v neznani sobi, prepredeni v kotih se sivim mrakom, okolo sami novi obrazi, sami tuji glasovi. A njeni pravi sorodnki — kje so ?.. . Tam da- leko in Bog ve, kedaj jih bode videla . . . Čutila je, da zdaj, zdaj zaplaka in, ustrašivša se tega, je hitro vstala ter odišla, rekši, da se gre preoblačit. Aljoša je vznemirjen pogledal nanjo ; zdelo se mu je, da je čul solze v ženinem glasu in hotel je iti za njo, a teta Liza, ki je imela mnogo prirojenega, finega takta, ga je ustavila. — Idi, hčerka, idi, mila moja ... — rekla ji je tako tako toplo in laskavo, da so solze še više stopile v prsih Zine. — Nič, nič, pusti jo za trenotje 1 — dejala je, ko je Zina odišla. — Nič, jutri vse mine ! . . . VIII. Ko se je drugi dan Zina vzbudila, je bilo prvo, kar jo je iznenadilo, buketi nekih rudečih cvetic, kate- rih prej nikdar ni videla. „Kje sem?" ugibala je poluzaspana, ko se je nekje, uprav blizo nje, oglasilo tele in so zakokodakale kure. Skočila je iz postelje, mela si oči, kakor delajo zaspani otroci, ter se udivljena ozirala okolo. — Ah, da, da. Jablane ! V Jablanah ! — vzkliknila je, hkrati se spominjajo vsega, spustila okretno svoje bose nožice s postelje ter jela radovedno ogledovati sobo. Aljoše že ni bilo. Njegova postelja je bila prazna ; vstal je tako tiho, da ni vzbudil Zine. Slamnati zastori na oknih so bili še spuščeni, a solnce, prodirajo skozi nje, padalo je v poševnih žarkih I na čista, na novo okrašena tla in na beli mramorni umi- valnik z malim zrcalom, od katerega so begali po stropu sedmerobojni ,zajčiki-'. (Pride še.) Poučno zabavna črtica o pismu. Spisala Marica II. V „Slovenki" prejele smo že marsikatero dobro be- sedo o čtivu, danes pa hočemo spregovoriti besedico o pismenem izražanji mislij, sosebno pa o pisanji pisem. Način, kako ta aU oni piše, to je njegov zlog, je resna slika njegovega značaja. Kako nas včasih očara katero pismo in sicer ne toliko s svojo vsebino in vnanjo obliko, kolikor z lepim zlogom. Drugo pa je mogoče Bog zna, št. -2(1 ,S L OVEN K A' Str. .3. kako cifrasto, kar se tiče etikete in mode, tudi vsebina bi še bila, a zloga ni, in pismo nas ne ogreje. Pismo je že jako stara iznajdba na svetu, čeprav zakriva svojo častito starost in nagubano lice pod paj- čolanom oblastne mode, katera je pomlajuje skoraj vsako leto, nalik pomlad naravo, spreminjaje mu sedaj velikost, sedaj papir, sedaj spet barvo. Kakor hitro je dospel narod na ono stopinjo kul- ture, katera mu je potisnila v roko kakoršno si že bodi pisalo, rodila je ravno ista tudi pismo. Kar se tiče zgo- dovine pisem, znana so nekatera celo iz dobe starih orijentalskih rodov, a le posamezna, v dobi klasične | , stare dobe dosegla pa je korespondenca že večji razvi- tek. Stihstična oblika pisem seveda ni bila taka kakor dandanes, pa tudi vnanja je imela drugo lice. Pisma pa tudi niso služila tohko privatnemu, kakor javnemu j življenju. V srednjem veku rabil se je, kakor sploh v Evropi, tudi v pismih največ latinski jezik. V samostanih in tudi v posvetnem svečeništvu se je gojila pridno ko- respondenca sosebno o cerkvenih zadevah, pa tudi druga i pisma oskrbovali so največ duhovniki. Koncem srednjega veka pa so začeh narodi polagoma odslavljati latinščino, posluževaje se materinščine, čeprav so se še dolgo rabiU latinski naslovi, ravno tako sta se dnevopis in napis še vedno rada pisala na latinskem jeziku. Navadno je stal na prvem mestu pozdrav ali pa službeni poklon, potem naslov, koncem pa se je oseba, katerej se je pisalo, na- vadno izročala v božje varstvo. Zlog je bil sploh šablon- ski, kakor še dandanes precveta v uradnih pismih. Po- zneje se je odpravil pozdrav v začetku pisma in izročitev v božje varstvo umaknila se je uljudnim poklonom in frazam. Še v 18. stoletji izpremenil se je z večjim du- ševnim obzorjem napredujočega časa tudi zlog kore- spondence. Prijateljstvo, ljubezen in sploh razvijajoče se družabno življenje prisvojilo si je priličnost duševnega sporazumijevanja ter vvedlo v pisma neko naravno ži- vahnost, o katerih se še prejšnjim pismom sanjalo ni, izvzemši v Francozih, kjer je bilo i družabno življenje jako razvito. Pa tudi Angleži so se ponašali mnogo prej z naravnim zlogom svojih pisem kakor Nemci. V prastaroj dobi se je pisalo na lesone ah kame- nite plošče, prve pa so spet v modi na Tirolskem. Imajo obliko naše dopisnice, težo pa navadnega pisma, tako, da se frankujejo z znamko za 5 nvč. Lep dokaz za tr- ditev neke dame, ki se je izrazila o modi tako le : „Kaj je moda ? Poslušajte ! Vehk, vehk sod, v koji se leto za letom poklada, kar se mora umakniti novemu, modnemu okusu. To traja tako dolgo, da je sod poln. Kakor hitro pa se to zgodi, obrne se sod narobe in kar je bilo lani najbolj staro, to je letos najnoveje." A da pridemo spet na svoj predmet, nadaljujmo z Egipčani, ki so pisah na neke hste, koje so si izdelovali iz stebel povodne rasthne, papyrus, tako, da so cepili stržen na silno tenke, kolikor mogoče široke trakove, koje so potem močih z Nilovo vodo, polagah jih na de- ske drug vrh druzega po počreznih plasteh, koncem pa jih stiskali ali bih s kladivom, gladili s školjkami in liste, ki so se sprijeH s pomočjo rasthnskega sleza, na kojem je bogata imenovana rastlina, suših na solncu. Od imena papyrus izhaja tudi današnje ime našega »potr- pežljivega" papirja. Indci in Kitajci pisali so na palmovo listje, Grki in Rimci pa so se posluževah voščenih ploščic. Pergament je bil v rabi že v 2. veku pred Kr., a splošno se mu je moral umakniti papyrus še-le v 3. in 4. veku po Kr. Okolo 12. stoletja beleži se pa rojstvo današnjega papirja, ki se dela iz cunj. Sedaj pa preidimo od teh skromnih zgodovinskih podatkov na našo glavno nalogo, to je na zlog v pismih. Kar so že Nemci zdavno odpravih, namreč začetek pisma s pozdravom in pa izročanje v božje varstvo na koncu, to je še v nas Slovencih v najlepšem cvetu, so- sebno med prostim narodom, in meni se vidi, da je baš to naravno, kajti, če se dva prijatelja srečata, je prvo, da se srčno pozdravita, odhajajo pa vsaksebi, ne zamudi nobeden, zakhcati drugemu : „Z Bogom !" ali „Bog te živi !", „Bog te ohrani !", zakaj bi torej v pismih ne bilo to umestno ? Kaj pa je pismo ? Nadomestek je za ustmeni pogovor in čim bolj se mu pribhžuje, posnemajo ga, tem popolneje se odziva svojemu smotru. Seveda ima naš kmet še drugo navado, da namreč „najprej prime pero v svojo desno roko, potem pa piše par besedij in pozdrav- lja čez hribe in doline, od zeml e do nebes, pa tri zlate rož'ce vmes", vsak stavek rad začenja s pozdravom, kon- cem pa še enkrat pozdravlja, ali pa „vtakne pisemce v ključek ali je obesi na vrat belemu golobčku'", ki uživa zaupanje kakor pravi pravcati narodni „postillon d' a- mour". Kot pravi sklep je seveda opetovano pozdravlja- nje in še-le sedaj te izroči v varstvo Bogu in Mariji ter se beleži običajno kot »Tvoj ljubeznivi" N. N. Sosebno imenitna radi narodne šegavosti in dražestne nagajivosti, ki je nakopičena v njih, so ista pisma, ki potujejo od vojakov .K Ijub'cam v vas , od teh pa spet nazaj. Pi- sana so navadno v verzih, seveda najčešče po zanesljivem nemškem navodilu : ,.Reim dich oder ich fress' dich". Pri vsakem pismu razločujejo se trije bistveni aeh, namreč vvod, zrno vse vsebine in konec, (.'elo naravno ! Če nas kedo obišče s kako prošnjo v srcu, ne začne praviti koj na pragu, česa želi, ampak napravi majhno pripravo, potem še-le pride jedro samo. Vvod naj bo jedru primeren, misel naj se logično razvrščuje druga za drugo, tako, da si med posameznimi odstavki ni treba brvice še-le stvarjati. Da se odstavki sploh delajo in da se začenjajo z novo vrsto malce bolj proti sredini listovej, omenjam le mimogrede, da pa so žive priče bistrega, logičnega mišljenja, opozarjam tukaj s posebno važnostjo. Nova misel, nov odstavek. Kar se dostaje ločil, o tem nas uči vsaka slovnica, seveda ne vsaka jednako, a kedor se hoče poučiti najbolje, mora se zateči k najbolj- šim učiteljem. Piše se tako, kakor se najtesneje vjema z naravo in zakoni našega mišljenja. Piši tako, kakor govoriš, govoriti pa moraš seveda tako lep jezik, da te ne bi nikakor bilo sram, najsi bi tvoj govor i kedo beležil ter ti ga pozneje pokazal. Naš jezik, poln blagoglasja, je pa tudi vreden, da se goji z vso ljubavjo ! Spominjam se. Str. 4 „S L O V E N K A" Št. 20 da nam je za dobe mojih šolsiiih let dejal profesor, sicer zloglasni prijatelj Slovencev : ,Sie können stolz sein auf ihre Muttersprache, denn nächst der italienischen, würde ich die slovenische als die Sprache der Musik be- zeichnen." Naša vzgoja, ki se dogaja najčešće po šolah, polnih nam sovražnega duha, odtuji nas, žal, mnogokrat tako materinščini, da mislimo še celo tedaj v tujem jeziku, kadar pišemo slovenski. Obžalujem vsakega v imenu mile majke Slave, komur se je godilo in se še godi tako, a kot zanesljiv recept za protistrup tujega dnha svetujem ravno v istem imenu : čitati mnogo, mnogo domačega čtiva in sicer s svinčnikom v roki. Ogibati se tujih mislij kakor kače, tuje govorice pa kakor smrtnega greha. Resna volja v zvezi s srcem, kipečim požrtvovalnosti za narodni napredek in ugled, premagata vsak tuj napad. Torej, sedaj pa h koncu . . . pisma namreč! Kakor vvod, mora biti tudi konec prikladen celej vsebini. V ljudskej šoli učila sem se tudi, da ni treba staviti v pismo takih opomb, ki so odveč, n. pr. ; ,,Spoštovani gospod, prosim ne bodite hudi, da Vam ne pišem tega pisma v praznični obleki, katere nimam, ker sem jo začel nositi za vsaki dan.' Vzgled je bil za nas deco jako dober, a glede tega sem tacega mnenja, da vsak naj- bolj sam ve, kaj naj piše in kako naj piše, kar seveda narekuje stopinja medsebojne zveze, na koji stojita do- pisujoči si osebi. O etiketi in o modi za pisma ne maram govoriti, ker je skoraj gotovo, da ne bi povedala mnogo novega. S Slomšekom zakličem še enkrat : ,Prav po domače, v čisti slovenščini naj teče tvoje pero !" O večeru. Ko solnčece gre na zapad, Ko veje večerni že hlad, Oblački po nebu plujó, Žarijo kot čisto zlato. In v duši spomini lepi Bude na presrečne se dni, Ko gasne sjaj upov in nađ, Ko gine življenja pomlad. Kristina. Iz Dr. Dežmanovih spisov. o lepoti in negovanji človešlcega telesa. (Dalje). V zdravih ljudeh, v kterih niso mišice slabe, je nelepo držanje samo navada, katera se vkoreni prav lahko. Kot uzori lepega držanja nam služijo umotvori starih umetnikov. V njih vidimo vedno ono srednje, ni stegnjeno ni skrčeno, mirno držanje, koje tako izredno ugaja tenkovidnemu očesu. Hrbtenica mora stati sredi hrbta, os vratnih kosti (vretence) pa se nagibati malo naprej, da more glava zavzeti napram trupu pravo me- sto ; prsna vretenca ali prsne kosti na hrbtenici, zaokro- živši se nekoliko okoli zatilnika, morajo se ukopati v prsno votlino, v ženskih bolj nego v možkih, a bočna vretenca se imajo izbočiti proti križu. Tako bodo prsa izbočena, trebuh upade, a pleča pridejo v harmonijsko višino in v sklad z glavo in rokama. Glava ne sme imeti svojega težišča (Schwerpunkl) na zatilniku in biti nag- njena nazaj ; tako držanje glave kaže prezirno oholost ali brezobrazno neumnost. Udje ne smejo nikdar biti povsem stegnjeni, ampak treba je imeti roke napol vpognjene v laktu. Tako oso- bito kadar sedimo. Kako neugodno je gledati človeka, kako on žali pristojnost, ko sedi se stegnjenimi rokami in nogami ! Po držanju stasa ravna se hoja in kretanje. Človek, kateri se lepo drži, kreta se vedno lahko in prijetno, a oni, koji se drži otrpnelo-trdo ali vpognjeno, kreta se vedno neslano in nespretno. Najobičnejša kretnja je hoja. Rousseau je trdil, da je narava odločila tudi človeku, da hodi po štirih, ali da bi on bil poznal sestavo človeškega telesa in da bi jo bil primerjal se živalsko, uveril bi se baš o nasprot- nem. Istina je, da deca hodi po štirih ali to zato, ker se še ne zna držati na nogah, kar za nje ni tako lahko, ker se človek stoječ na dveh nogah mora držati v rav- notežji. Hoja se ravna vedno po težišči telesa. V hoji premika se težišče telesa sedaj na eno, se- daj na drugo nogo, pa se lahko doseže, da na to osobito vpliva navadno pokončno držanje. Noge so v ženskih ustvarjene za bolj kratke korake ; ako je ženska hoja prekoračila mejo malih korakov, ako je njena hoja ne- kako „grenadirska hoja", izgubila je vso miloto žen- skega koraka. Večkrat je nelepi hoji uzrok obleka. Devojke, ka- tere so dobile prehitro dolgo obleko, drsajo se hode ter zanemarjajo pravo držanje nog, ker so pokrite z obleko. Tako se tudi s krutimi težkimi suknjami, katere je treba s koleni metati in rivati naprej, nauče devojke na to, da bolj gazijo nego hodijo. Hoja je kakor vsako kretanje potrebna za zdravje. Hoja, ali boljše rečeno šetnja (izprehajanje) je najobič- nejše kretanje telesa, katero delajo ljudje radi zdravja. Naj izpregovorim torej nekaj o šetnji. Se šetnjo spajamo telesno gibanje z dihanjem svežega zraka in z duševno zabavo. To troje je treba vedno imeti na umu iu vršiti. Po zdravoslovnih načelih so sledeča pravila za šetanje : 1. Ne sme se izprehajati takoj po jedi, s polnim želod- cem, ampak je treba čakati eno uro, dokler mine glavno želodčevo delovanje ter se želodčni sok izlije in počne kemijski delovati na jelo. Tedaj bode šetnja prav dobro koristila probavljanju. 2. Početkom šetnje se mora hoditi počasi, potem malo brže a naposled zopet počasi. Držati se mora pri tem ravno po konci, čvrsto, pleča nazaj a et. 20 .S>L.O VE N K A' Str. 5 prsa naprej: 3. Na šetnji je treba večkrat fjloboko vz- dihati, a se ogibati vsakega pušenja. Tuđi roke je treba kretati, seveda samo toliko, kolikor dovoljuje pristojnost, ßospe, koje radi obleke in radi običaja ne pregibajo gornjega telesa, nemajo od šetnje toliko koristi kolikor one matere, katere se na šetnji igrajo z deco in s tem pregibajo vse dele telesa. 4. Da bode šetnja zdravju ko- ristna, ne sme biti duhu naporna. Zato se je treba na šetnji ogibati globokega razmišljevanja in napenjanja fantazije, a gledati, da se je kohkor možno veselo. 5. Dobro je, navaditi se izprehoda pri vsakem vremenu, po letu ah po zimi po dežji, snegu ah vetru. Treba se je seveda primerno oblačiti in čuvati. 6. Za učenjaka, urad- nika in delavca je šetnja najkoristnejša v jutru pred zajutrkom, potem pa, ko je izpil kupico vode.^ Šetnja pa ne bodi ni predaleka ni prehitra. Ako se ne izprehajaš sam, ampak samodrug ah samotretji, tedaj pripravi ve- sel, nenaporen razgovor duh za resen posel. 7. V obče naj se človek seta tako dolgo, dokler se čuti utrujenega. Kdor se grdo drži in grdo hodi, onemu ne more piti kretanje biti lepo. Naj sedi ah stoji, naj pozdravlja ali priporoča se, naj izjavlja vesela ah resna, ohola ah ponižna, komična ali tragična čustva ; vse bode v njem nelepo. Lahkota kretanja obstoja v tem, da se navadimo težino telesa razdeliti na več težišč zajedno ali menjaje in vrste se. Vse telo se mora na harmonijski način stri- njati z vsakim kretanjem. More li biti lep pozdrav, ako samo namignemo z glavo, ali samo podamo roko ? Vse telo se mora pri vsakem pozdravu in drugem kretanju harmonijski strinjati z glavo in roko. (Pride še.) Marica. .MATI. Gospod, ozrl se blagohotno Na moje detešce slabotno ! S solzami prosim Te v očeh. Ne vzemi ga kot žrtev za moj greh... * * Nič več ne prosim sreče zase, Le detešce naj srečno rase; Ta prošnja moja noč in dan Naj ne glasi v nebesa se zaman. Usliši moje srčne želje ! . Nä mladost naj mi bo v veselje, V uteho mi na stare dni. Po smrti pa njegova se molitev Za mojo dušo naj glasi ! . . . . Marica II. Kaj in kako naj se čita. (V odgovor C. g. Grešniku.) Im Auslegen seid frisch und munter. Und legt ihr nichts aus, so legt was drunter. Goethe. Pač čudne razmere vladajo v nas Slovencih. Samo da vzame kedo pero v roko ter napiše nekaj besed, že se kedo oglaša, da mu vse njegove besede preobrne in prekucuje, ter jih potem v čisto drugem smislu prereše- tuje, pretehtuje in — zavrže. K sklepu pa morda ravno tisto trdi, kakor njegova žrtva, samo da se drugače izraža. No, prav tako se je godilo.meni. Upam sicer, da me je većina mojih cenjenih čitateljic in čitateljev umela prav, vendar hočem razjasniti svoje stališče tudi c. g. Grešniku držeč se prisloviee : Clara pacta .... Citirala sem bila stavek iz ,pisma iz Pariza' in baš ta ominozni citat je spravil c. g. G. iz duševnega ravnotežja. Ah sem pa morda naperila svoj članek proti njegovemu pismu ? Menim, da ne. Saj sem še izrecno povdarjala-: »Nočem se tukaj natančneje ozirati na vse- bino navedenega pisma, kakor tudi ne na faktum, J:o- jega ne potrebujemo''. Dirnilo me je le neprijetno, čitaje, da mi Slovenci nikdar ničesar ne dosežemo in ne doživimo. Nadalje sem pa karala le mlačnost, ki vlada v Slovencih, če gre za kak napredek, kako se odvračajo vse novotarije s cenenim izgovorom : tega ne potrebujemo. Dokazati sem hotela torej le, da s tako kitajsko konser- vativnostjo ne dosežemo nikdar stališča med civilizova- nimi, merodajnimi narodi. Citirani stavek me je torej le napeljal do tega razmotrivanja po takozvani asocija- ciji misli. Kaj pa g. Grešnik ? V dolgi razpravi pripoveduje nekaj o bojaželjnosti in krvoločnosti starih Slovanov, o sedaj vladajočem boju Nemcev in Italijanov proti Slo- vencem, o spekulativnih politikastrih, ki slepijo narod i. t. d., stvari, ki niso prav v nobeni zvezi z mojim člankom. Ali pa hoče c. g. G. morda s tem povedati, da vedoma pretiravam, da ne rabim hujšega izraza V No, če je to mishl, naj mu bode povedano, da sem napisala omenjeni članek iz zgolj prepričanja, kajti uverjena sem, da se odpravljajo nedostatki le, če se javno grajajo, ni- kakor pa, če se prikrivajo in zatajujejo. Naš narod je mal, tega morda pač ne bode nihče zanikal. A po mar- ljivem delovanju se bode i on vzpel na višjo stopinjo, nego jo zavzema zdaj. Seveda se ne bode razvijal sam, po svoje, iz svoje sredine, iz lastne moči, kakor to mi- slijo nekateri ne preveč trezno računajoči rodoljubi, nega. po vzgledu drugih, naprednih narodov. Ali je to sra-, motno? Ali nam kaže zgodovina sploh kak primer, da bi se bilo katero ljudstvo razvilo samostojno ? Ne, vsi so se vspeli, naslanjaje se na kulturo starejšega naroda, kojega so naposled nadkrilili. Jedini Kitajci so se vzdr- Žah za svojim nepredornim zidom tujega upliva, a kam, jih je to dovedlo ? Že stolet a, da ne rečem tisočletja,; stojijo na isti kulturni stopinji — žalostna posledica sa- moljubne teorije o lastnih močeh. Naslanjaje-se na kulturo starejših narodov v za^ Str. 6 .SLOVENKA" SI-,. -20 padu Evrope se bodo razcvitale tudi slovanske narodnosti — tedaj tudi mi. Da nas je malo, ne pride tu v poštev. Zakaj bi se tu v malem ne izvrševalo, kar se dogaja drugje v vei'ji meri? Pa še nekaj. Zgodovina kaže, da ima vsak narod svojo prosvetljeno dobo, po kateri gre njegova moč navzdol. Zapadni evropski narodi so to dobo že imeli. Slovani jo še-le bodo. Prihodnjost velja Slovanom, torej tudi nam. Ne nam samim kot samo- stalnomu narodu, temveč v zvezi z drugimi Slovani. Omenila sera v svojem članku, da nam treba pred vsem prav temeljite ljudske omike, brez koje je vsak napredek sploh nemožen. Koliko talentov — genijev se izgublja samo radi tega, ker ni sredstev, po kojih bi se mogli vspeti ! Dajte nam dobrih ljudskih šol v zadostu- jočem številu, a dana bo vsakemu prilika, razviti svoje zmožnosti. Že Vodnik poje o Slovencu ,Za uk si pre- brisane glave*, a kaj nam hasne ta bistra glava, če se za plugom vgonablja hrez uka ? Potem pa tožimo, ,malo nas je, nimamo jih". Če sem se pa ozirala konečno na par .praktičnih do- kazov", se mi to tudi ne vidi baš tako grajanja vredno, če prav niso naša duševna last. Potem takem bi si smel omisliti novo iznajdbo le tisti narod, kojega rojak jo je izumil. Seveda, če bi se držali Slovenci tega načela, bi se znali celo Culukafri kmalo znatno odlikovati pred nami. Pa naj govorim o čtivu, o romanih in o znanstve- nih, poučnih spisih in razpravah. V obče naj velja : to kar se čita, naj se čita pazljivo, premišljeno, kajti le tako je možno imeti o čitanju tudi užitka in haska. Hlastno ,,poziranje" knjig je slaba razvada, možna le v napolizobražencu brez vsega okusa. Dobro je tudi, če se prepisujejo odstavki, ki se odlikujejo po posebno lepem slogu, po originalnosti idej ali sploh po čem drugem, v poseben zvezek. Tako se dobi sčasoma zbirka lepih in dobrih misli, kojo prebirati, ali vsaj preUstovati je go- tovo pravi dušni užitek, saj je tako rekoč ekstrakt lite- rature. Kolikokrat S9 pa tudi dogaja, da se spominjamo nejasno kakega izreka, ki smo ga nekdaj nekje čitali, a besedilo nam ne pride več prav na um, niti se ne mo- remo domisliti, kje smo ga čitali. Kako prijetno, če je zabeležen v literaturnem zvezku, tam ga dobimo gotovo kmalo brez težave. — Da treba znanstvene razprave tudi imeti, je morda samo ob sebi umevno. Čitanje samo nam dosti ne hasne, če ga ne umejemo. Zato se pa iz- ključijo same ob sebi vse knjige, ki so spisane strogo znanstveno za strokovnjake. Priporočajo se le poljudno spisane razprave, kojih nam tudi ne nedostaje. Saj nam prinaša vsak leposlovni list pravo obilico takih spisov iz vseh strok človeške vede pa v obliki, ki je dostojna vsa- kemu omikancu. Da pride za nas Slovence v poštev najpred sloven- ska literatura, mi morda vendar ni treba še posebno omenjati. Žal, da se dan danes le še preveč prezira v širših krogih. Posebno pa greši v tem naše ženstvo, ki -jemlje rajši nemško knjigo, nego pa ,,Zvon' ali pa knjige Matice Slovenske. Pač grajanja je vredno tako početje, Tendar je pa umevno, če pomislimo, da se odtujujejo naše deklice po nemških šolah do cela svojemu materin- skemu jeziku. Celo one šole, ki se zovejo dvojezične, so vsaj v višjih razredih do cela nemške. Ni torej čuda, če se naše ženstvo še ni moglo sprijazniti s slovenskim čtivom, ki mu dostikrat še umljivo ni. Saj govori mar- sikatera prav gladko slovensko — v narečju knjig pa ne umeje, kakor če bi bil to drug jezik. Od tod tudi izrek, ki sem ga čula že neštevilokrat : „Krainisch kann ich, aber slovenisch nicht". — Upajmo, da nas spravi v tem. oziru nova višja dekhška šola v Ljubljani znatno na boljše. Naj preidem do romanov, novel, povesti itd. Tega gradiva je toliko v svetovni literaturi, da je res izbor težava. Kedo nam pove, kaj je dobro, kaj slabo ; kaj je čitanja vredno, kaj ne ? Nekaterniki trdé, da je treba le dobrega ukusa in nekaj znanja, da si izberemo dobro čtivo. A —'a — vpričo take trditve moram pač priznati svojo nezmožnost. — Torej kupim si knjigo, čitam jo s kritičnim očesom in pridem naposled do prepričanja, da stvar nič ne velja. A kaj mi hasne zdaj zvoniti po toči ? Čitala sem jo zato vendar. — Boljše se mi vidi tedaj vsakako, ozirati se nekoliko na kritike. Seveda se mo- ramo držati le resne kritike od kompetentne strani. Gla- sov onih kritikastrov, ki hvalisajo ali zamečejo le iz osebnih ali spekulativnih ozirov, pač ne smemo slušati. Tu treba pač nekaj znanja in če hočete tudi okusa, da se razloči, v katero kategorijo spada ta ali oni kritik. — Tudi imena najbolj slovečih pisateljev nam dostikrat niso porok, da dobimo res kaj dobrega v roko. Saj se vendar vsakemu pripeti, da časih zavozi, posebno pa, če se čuti nezmotljivega. Es irrt der Mensch, solang er strebt. Goethe. Res, dober roman nam je prava duševna slast. Ne samo, da mora lepi, krepki jezik vsacega človeka, ki umeje jezikovne lepote, prav od srca razveseliti, a tudi vsebina sama nam daje dosti tvarine za razmišljevanje. Koliko zanimanja vzbuja že karakteristika glavnih oseb, seveda, če je vedel pisatelj nacrtati svoje junake dosti plastično ; koliko gradiva nam daje za psihologiške štu- dije ! Nadalje krajevni opisi, situvacije itd. Kedor zna čitati, najde vedno dosti, kar je pozornosti vredno, brez vsega ozira na dejanje samo, ki morebiti je tudi prav mično. Vrhu tega pa razpravlja vsak boljši roman o raznih vprašanjih itd., da ga smemo imenovati resnično poučnega za onega, ki ve s potrebno pozornostjo čitati. Kaj pa naše ženstvo ? V obče premalo omikano, da bi se mogle vglobiti v čtivo, ga le površno preletava, zasledujoč le djanje. Vse drugo jim ni nič. Kar je po- 'i učnega, izobraževalnega, se jim izgubi, ker jim ne na- pravlja niti najmanjšega utiša. Zato pa segajo tudi rajši po tistih .skrpucalih, tistih petkrajcarskih ronianih" v kojih vlada navadno le preživa fantazija, ki slika s kri- čečimi barvami same neverjetne, sentimentalne ali preti- rano hudobne osebe in nemožna dejanja. Tako čtivo se- veda ni izobraževalno in baš pred njim sem že svarila v svojem članku o ženskih študijah. Grajala sem že tam ! tiste »prazne, mehkužne, neverjetne romane", s kojimi st. 20 ,S L O V E N K A" Str. 7 . se zalagajo čitateljice iz posojilnih knjižnic, ter ob jed- nem tudi način čitanja, češ, navadno se prečita le prvih 10 — 12 strani in sklep. Seveda nisem takrat mislila, da bi bil kedo toli naiven, da bi to osobno vzel. — Ravno tako tudi nisem hotela sumarično zavreči vse literature, kakor mi očita c. g. Grešnik. Govorila sem o slabem ¦čtivu, a on je mislil na dohro. Zdaj vidim, da le nisem bila dosti oprezna. Kar pa se tiče ženske emancipacije, rajši kar nič ne odgovarjam, kajti za ta odgovor bi trebalo zopet ce- lega članka. Vsakako se mi pa dozdeva, da je c. gosp. G. pojem o ženski emancipaciji sličen volilni pravici v ¦splošni V. kuriji. Torej pravico do izobrazbe imamo ! Da, imeli smo jo že pred ; saj nam ni nihče branil plačati drage pri- vatne učitelje. Pa celo zdaj ! Par tednov po izidu mojega članka ,0 ženskih študijah' so se nam odprle tudi vi s oke šole. Tega pa zdaj seveda še nisem mogla zabele- žiti, ker, žal, nisem nobena pvthia. Sicer pa vendar ne Vem, če nam ta pravica ne prinaša samo „brodlose Künste' Vsakako pa priporočam svojim sestram — tudi -onim; ki ne mislijo nikdar pohajati visokih šol, poleg romanov tudi nekoliko fizike, kemije, logike itd. Slednje pa posebno tudi onim zastopnikom krepkejšega spola, ki mislijo odgovarjati na »Slovenkine" članke. Dani ca. Morda . . . OJ zvezdice prijazne, Neba zlati cvetovi, Svetilke ve ponočne, — Orjaški vi svetovi . Morda se kdaj vam sanja O zemlji, sestri vasi, Kjer bol z radostjo biva V nesmrtni duši naši ... Vida. Prevara. Po zinai sem tolikrat mislil: Ko pride gorko poletje, Imel bom v naravi zavetje. Yso žalost iz srca mi vzame Veselih ptic ljubeznivo petje. Osipljejo davno se rože, Mladiče izpeljal je orel, Na polji je klas dozorel — In kaj imam od poletja ? Nič druzega ne, da sem močno ogorel. Anton Medved. Skopost in varčnost. Po italijanskem prevela Marica. Na tem blaženem svetu se zamenjuje čestokrat — in po krivici ekonomija se skopostjo. ,L' homme sage et rangé met V argent dans sä, téte, mais il se garde bien de le mettre en son coeur", pravi nek moder francoski pesnik, kar se pravi po naše nekako tako-le : Moder in reden mož deva denar v svojo glavo ali on se skrbno čuva, da mu denar ne pride v srce. ' Te dve vrsti pojasnili bi dovolj pojem o ekonomiji in skoposti. Prvi teh dveh izrazov pomeni čednost, veliko čed- nost, drugi izraz pa strast in sicer eno najbolj antipa- tičnih strasti. Skrbno pa moramo paziti, da ko smo na vrhuncu, kateri označuje čednost, ne telebnimo v strast. Ekonomija, drage čitateljice, je prava razdelitev naših dohodkov, ki so nam dani za naše potrebe. Ona nas vodi k redu, k razmišljevanju, k delu. Nekateri puntarski duhovi se vsemu temu brezmi- seltio smejejo, kajti ekonomija se jim pač dozdeva jako mala krepost. Ali verujte mi, zagotovljam vas, da to ni nikakova mala čednost; varčnost je podlaga miru in vsakega ugod- nega življenja. Pameten človek, naj bo že mož ali žena, ki ne troši več nego mu dovoljujejo njegovi dohodki, osobito ne, da si privošči kako nepotrebno materijalno veselje, oni človek doseže najlaže srečo ali vsaj zadovoljnost. On gleda kakor umetnik predmet, ki mu ugaja in ga ne more dobiti, ne da bi zato zavidal srečnejšega. Kakor se ne moremo polastiti zlatih solčnih žar- kov, tako ne smemo poskušati polastiti se stvari, za ka- tere bi morali izdati kar smo odmenili za potrebne reči. Ali se moramo zato odreči za vedno zaželjenim stvarem, ki nam ugajajo ? Gotovo ne ! Marveč delali bo- demo, da bodo zaželjene reči kdaj naše in ko sijih pri- dobimo pošteno ter z delom, tedaj lehko položimo roko zmagonosno nanje, z brezmejnim veseljem češ, to je sad našega truda ! Varčnost, kakor jo razumevam jaz, obstoja v tem, da znamo prav in pametno razdeliti dohodke, s kateri- mi lehko razpolagamo in ne v stiskanji teh dohodkov, katere bi devali na stran in s tem kratili brezpotrebno onim, ki žive v naši družini vsako ugodnost. ^ Najbolj varčni pa moramo biti — s časom: Fran- klin je rekel ; ¦Str. 8 »SLOVENKA- Št. 20 ,,Bodite bolj varčni s časom nego s katerokoli drugo stvarjo, ker čas je blago, iz katerega je narejeno življenje. , Koliko obžalovanja, koliko kesanja v srcu nas stane, ako pozabimo to sveto resnico! Kako so mislili in čutili „veliki" ljudje. Izkušnja nas uči, da zmernost v jedi in pijači nam daje zdravje bolj nego vsaka druga reč ; množina jedi in raznovrstnost teh le škodi želodcu in otemni. razum, cegar čilost je odvisna baš od jedi. , ¦ : Platon. Gospostvo, bogastvo potrebuje ljubeznjivosti, da se mu odpusti sijaj ; ponos (ne zamenjajte ga z oholostjo !) prija le slabi sreči ter dela, da jo spoštujemo. B. de Stasmrt. " Preziraj enako one, ki se ti laskajo kakor one, ki te varajo. Prvi in drugi škodijo onemu, ki jim veruje. Izokrat. Če se ti kdo preveč klanja, bodi si v svesti, da se klanja nečemu drugemu, kar gotovo nisi ti. Izokrat. Ambicijoznost je plašna, kadar išče, ponosna in drzna, kadar najde. S. Gregorij. Le na.rodna literatura utrjuje narod in ga viela nesmrtnega, seveda toliko, kohkor so nesmrtna človeška dela. Palma. Se samo suho znanostjo in učenostjo bi ostalo člo- veštvo vedno nesrečno ; le lepa umetnost sladi nam živ- ljenje. G. Rovani. Toileta je okvir več ah manj vreden, bolj ah manj okusen, od kterega je včasi odvisen vspeh pa tudi osoda predmeta, kojega oklepa. , , . Markiza di Riva. Materam v svarilen vzgled. Duhovita Markiza df je pisala v izborni knjigi „Natura ed arte" : „Kakoršna mati, taka hči', pravi star pregovor. Ah vselej ta pregovor ni resničen. Me, ki smo trpele, bojevale se, potile, jokale ;: me delamo brez počitka, ker hočemo, da bi naši otroci imeli prijetnejše življenje in da bi bili oproščeni onih preva-r, kojih je bilo polno naše življenje. > Me ženske, ki smo hodile.med trnjem in robidovjem, panjamo za deklice,.; ki nas bodo nadomestovale o samih rožah, katerih me nismo mogle .trgati. Da, zanje radosti, časti,-bogastva in zdiaVja! Kaj je ubogi materi borna in mučna i osoda, akö imajo vsaj hčere nekaj onih dobrot, katere bi bila pae ona morala imeti, a kterih ni vživala. In žal ! Matere hoteče imeti v svojih hčerah po'- sestnice, učene in srečne dame, vehko mater dobiva mesto srečnih hčera, o kterih so sanjale, le — žen, ki niso na svojem mestu. V slepi ljubezni, želeče odpoditi oblake z belih in čistih čel svojih deklic, braneč, da bi njihove nežne ro- čice prijele za delo, ki se zaslepljenim materam ne zdi primerno za njih ljubljenke, mnogo tacih poštenih mater je dalo svetu dosti nepohtenih hčera. Mesto, da bi ustvarile gospe iz čistega, ustvarile so punčike iz ponarejenega zlata ! Navajene pečati se le z lastno izobrazbo (ki je ve- činoma jako površna tudi, ako ima učiteljsko diplomo) rude taka dekleta, ker je njih mati nižja, ako jih spremlja tija in sem, borno oblečena. Ne zabim nikdar dekleta, katerega sem poznala pred mnogimi leti. Njena mati je bila pridna in ponižna šivilja : hodila je šivat po hišah. Grda, suha, malokrvna se je poročila jako pozno s čevljarjem, ki ni bil ni lep I ni več mlad. Otrok se nista nadejala ; ona je hodila kakor doslej po hišah, on pa je tolkel po podplatih ter vstajal gledat ah vre skromna juha za skromno kosilce. Nepričakovano ju je Bog obdaril z dekletcem. Ker je bila mati bolehna, najela sta krepko kmetico za no- vorojenko, in ni bilo ni finih jedil ni darov za dojko dovolj. Vse, kar sta si prihranila, vse je šlo v onem času, dasi sta delala sedaj s podvojeno močjo. Samo, da bi se Ameliji (tako so zvali otroka) godilo dobro. Po dojki treba je bilo dekleta, da bi pazilo na otroka. Bog zna, kohko sta žrtvovala ona dva zato ! Dekletce je pa rastlo ter bila kakor gospodičina, kateri se je moralo vstreči v vsem. Zanjo je bila vedno posebna jed ; v tem, ko se je oče hranil le s tlžobm in mati se branila hrane po hi- šah ter mesto nje prosila rajši tohko odškodnine v de- narji, imela je Amelija vedno, vsak dan svoj boeufsteak, ki je plaval v surovem maslu, jajca vedno sveža invino v butiljkah. , „Kdo je spil moje vino ? Manjka ga nekaj !' kri- čala ja včasi mala egoistka. ,Nobeden se ga ni dotaknil, angelj moj% odgovarjala je dobra, predobra mati, smeh- I Ijaje se, ,oče in jaz pijeva vodo, to veš". In pravila je srečna mati to stvar naprej kakor nekaj izrednega o svojem otroku. Z desetim letom je Amelija že deklamovala in se- stavljala pesni (Bog moj, kakove pesni !). Ali vsaka na- paka, vsaka neumnost bila je za stariše nov čudež, ki j so že bih stari sedaj, a tem bolj srečni po čudežnem onem otroku. Kaj njima to, da je bila drzna ? Imela je tohko razuma in bila je tako haobražena ! Grd značaj ! Seveda bila je živahna, ker nista štedila ni denarja ni truda, da je zrastla krepka in zdrava. In naposled bila je tako lepa ! Lepa je bila res, to se mora reči. Nekega dne se je vanjo zaljubil mladenič, ki je bival njim nasproti. Zaljubil se je vanjo, ki je imela st. 20 .SLOVENKA" Str. 9 goste, plave lase, počesane vedno po najnovejši modi, pas ozek kakor osa v onili oblekah, katere je tako spretno izdelovala njena mati. Prosil jo je za ženo. Bil je strojevodja pri železnici in vse ga je rado imelo, ker je bil priden, trezen, skro- men. Ali . . . imel je očrnele roke od svojega rokodel- stva, in dekletu, ki je sanjarilo ves drugi ideal, ni uga- jal in odbila ga je. Starisi se niso protivili, kako neki, ko njiju hči razumi vendar več nego, oni ! Potem — — potem sta se seveda kesala, ko jima je ušla necega dne z nekim trgovskim pomočnikom, ki je bil ves parfumo- van, namazan in se zavihanimi brčicami, a se je kmalu vrnila sama. Gorje, ako niso hčere vaše na pravem mestu ! • Materna ambicijoznost, dasi je vredna spoštovanja, ne sme prestopiti mej. Za njenim krogom, za mejo tam je bol in čestokrat nepoštenje. Kmetica imej doma svoje dekle in ne daj ga služit v mesto ; delavka izuči svoje dekle kakega rokodelstva ter ne dovoljuj, da sanja o stvareh, katerih ne more nikdar doseči ! In ti meščanska mati nauči svoje hčere ekonomije, reda ter vsposobi jo, da lahko pomaga rodbini ! Marica. Književnost in umetnost. I ' Govcknrjeve novelice. Radi ocene, katero sem, napi- sala v zadnji št. ,Slovenke" o „Salonski knjižnici", mi je došlo od raznih strani od možkih in ženskih obilo očitovanj. Mislim, da me ali oni niso dobro umeli ali da sem se jaz izrazila tako neumevno. Ker ne maram tra- titi dragocenega prostora s polemikami, katere bi ne ko- ristile nikomur, nočem tudi natisniti ne vseh contra in tudi ne kar je pro. Odgovarjam kratko tu le na mnoge napade, kakor češ, da sem jaz knjižico hvalila in priporočala. Kaj sem hvalila in kaj priporočala, čitajte pazno, prosim ! Hvalila sem Govekarjevo spretnost ter rekla, da mu nihče ne more odrekati talenta, dasi on sam ve (in nadejamo se za gotovo), da bode isti talent še boljše vporabil. Čemu udrihati po prvencih, ki se kažejo kot taki le v tem, da je preveč mlade, vroče krvi v njih, po tehniki pa ne, vsaj po veliki večini ne ? In Govekar sam kot talent in duhovit človek ve, da je na tem polji kmalu pri konci, da na tem polji mu ne preostaje več mnogo, da se hode moral tudi on vglobiti bolje v človeško dušo ter pogledati kaj se godi tam notri, kakor delajo vsi najmodernejši realisti. Francozi, Rusi, Italijani in tudi naše bratje Hrvati. Tudi v nas že jako spretno opisuje človeška čustva v poslednjih številkah ,.Ljub. Zvona" Karol Dolenec. Res, lepo ! V srcu, v duši, tam je toliko življenja, toliko misli, toliko želj, čustev, sreče, hrepenenja, boli, prevare, da je ne popišejo milijoni pisateljev. Za snov Govekarjevih novelle se nisem ogrela in bi se ne mogla ; priporočala sem pa podjetje vrlega Gabrščeka, ker upamo, da ni ta knjiga prva.in zadnja, katero izda „Salonska knjižnica" in da dobimo baš iz te biblijoteke še mnogo lepega in zanimivega in v svesti sem tudi, da nam baš to podjetje prinese kako Gove- karjevo delo, ki vtolaži vse razburjene duhove ter za- temni celo to zbirko njegovih prvencev, nas pa osvedoči, da Govekar motri s paznim očesom napredujoče sve- tovne literature — pravi .realizem in naj so mu vzgled tudi sami Francozje. Da bi se navezal pa samo na enega — nikar ! Oh, najnovejši francoski realizem kako je krasen, kako je fin ! Seveda je ono čtivo Lotija, Bourget-a, Margare-ta le za izbrano boljše občinstvo, ker ne zahaja v cenenih knjigah v vsako kočo, kakor neke vrste romani in sli- šala sem tudi, da morajo prevajalci drago, jako drago plačevati, ako hočejo kaj takega prevesti. A dasi je čtivo drago, dosegle so knjige že jako vehko izdaj. Pisalo se mi je tudi, zakaj nisem nasvetovala me- sto „Karenine' »Vojno in mir". Zato, ker sem si mi- slila, da poreče naš svet : „Kaj bobna vedno le v ta roman, ah ne pozna druzega, da vedno imenuje le tega ?' Seveda bi prevod »Vojne in mira" bil še imenitnejši. G. Govekar je preveč duhovit človek, da bi mi za- meril moje opazke, saj jaz nisem svetovala, omenila sem le, kar je tako krasno in kar mi tako nepopisno ugaja, onim, ki so me grajali, mislim, da tudi vedo sedaj pri čem so. Marica. Kratka doonka ruskec/a jezika. (EparKan zpaMa- TUKa pijcKCizo nauKa). Sestavil : M. M. Hostnik in Ročni rusko-slocenski docar) {Pyujwii pycCKO-cAoeuHcmi cjioeaph). Sestavil isto tako M. M. Hostnik. Obe knjigi izideta v kratkem vkupno ; tiskata se že v „Goriški tiskarni" A. Gabrščeka v Gorici. Knjiga bode obsegala okoli 27 tis- kanih pol, oziroma blizo 500 stranic navadne slovarske oblike. Opozarjam že sedaj na-e slovensko ženstvo na to knjigo ; naroči naj si jo vsaka inteligentna ukaželjna Slovenka in s'pomočjo obeh sestavkov umela bode skoro prekrasno ruščino. Propali licori, povest, spisal Janko L e s k o v a r. O svojem času sem ocenila in priporočala imeno- vano knjigo, katero je izdala „Matica Hrvatska". Pre- krasna je ta povest in tako fina, da jej je težko dobiti para. Da je bila in je moja hvala opravičena, dokazu- jejo tudi drugi kritiki n. pr. Sarajevska »Nada'. Obširna ocena prinaša najprej sujet cele povesti, potem pa do- daja kritik : »Ako iščejo Leskovaru uzora radi fine* analize, v kterej se kaže pravega mojstra, mishm, da mu jih v obče ni treba iskati, najmanje pa v Francozih. Leskovar je proučil ljudski duh, vglobil se v njegove podrobnosti in v razvitek naših čustev. Ta čustva se kažejo v ma- lenkostih, kojih ne more opaziti navadni duh, aH umet- niku ne ubeže. Besedica, okret, pogled, posmeh, pa celo sam molk izdaja včasi več nego kteri koli govor. S tega pogleda je Leskovarova povest sorodnejša z ruskimi nego s francoskimi povestimi. Ruski pripovedovalci so v tem mojstri in za vzgled samim Francozom. ReaUstičnemu pisatelju.iskati uzora, to je toliko, kolikor odrekati mu Str. 10 .SLOVENKA. St. 20 to svojstvo. Njemu je uzor priroda. On najde v njej vse. Ona mu je največja in edina šola. Težka je ta šola, ali kdor jo je razumel, more trditi, da je umetnik. Leskovar je psihološki analitik. Leskovarova povest spada med najlepše produkte naše najnovejše književnosti, ako uvažujemo smer, s kojo je napisana, predmet, s kojim se bavi in tehniški ter estetični del; vredna, da jo .Matica" širi med čitajoče občinstvo. Odgovarja zahtevam moderne umetnosti, po- dučava pisatelje, kako jim je globoko vtopiti se t ljud- sko dušo, predno začnejo črtati njene manifestacije. To je realistična povest brez navadnih napak, koje spremljajo takova dela. Leskovar je dokazal, da se da napisati moralna povest v najnovejših zahtevah knji- ževnosti." Tako „Nada" ; mene pa jako veseh, da se vsa kritika strinja z mojo oceno, priporočam Slovenkam še enkrat povest, ki je po svoji finesi vredna kakega Lotija ah Paula Margareta. Marica. Razno. Poziv zadruge „Rinka". Ob trojni meji štajerski, kranjski in koriški razprostirajo se divne Savinjske pla- nine s strmimi vršaci in z romantičnimi gorskimi doh- nami v vsej svoji veličastnosti. Pravi biser med prirod- nimi lepotami pa je Logarjeva dolina, katera ima kaj shčnega samo v takozvanem Gavarnijskem cirkusu v Pirenejah na Španskem. I)a-si lepota omenjene doline vsakega obiskovalca očara, tako se vendar promet tujcev tod še ni popel na ono stopinjo, kakor je pričakovati z ozirom na izredno krasoto spodnještajerske Švice. Vzrok temu je iskati v pomanjkanju dobrih cest in modernih gostilen. Da se tem nedostatkom kolikor mogoče odpomore, se je ustanovila planinska zavetiška zadruga „Rinka", katera namerava v Logarjevi dohni zgraditi hotel z ena- kim imenom, kateri naj vstreza vsem zahtevam današ- njih turistov. Nedvojbeno bode sčasoma še tod nastalo gorsko letovišče. Stavba bode imela dve veliki gostilniški sobi, ve- rando, kuhinjo ter mnogo sob za prenočevanje. Pri hotelu je smrekov gozd, kjer se lahko napravijo razna igrališča in sprehajahšča. To podjetje je z ozirom na narodno gospodarstvo sploh in povzdigo turistike še posebej največje važnosti in vredno, da ga vsi rodoljubi najkrepkeje podpirajo. V vzgled nam naj so Koroško, Tirolsko, Švica in Švedska, v katerih deželah se izredno mnogo (prav od domačinov) žrtvuje za tujce, od katerih dobe taisti vsako leto lepe dohodke. Podpisani odbor prosi torej najvljudneje vse rodo- ljube in prijatelje krasnih planin, naj blagovolijo pristo- piti kot udje k zadrugi „Rinka". Deleži so ah opravilni deleži po 10 gl. ali glavni deleži po 100 gl. Več je raz- vidno iz zadružnih pravil, ki se oa željo vsakemu do- pošljejo. Denar se naj pošilja blagajniku g. dru. DečKu, odvetniku v Celju. Odbor zadruge „Rinka" Dr. Juro Hrašovec Dr. Ivan Dečko načelnik. blagajnik. Naša glasbena akademija. Ako morejo biti Slovenci posebno ponosni na kaj, je to lepo dejstvo, da je naš narod vrlomuzikahčen. Tohko razuma za petje je najti redkokje, kakor prav v maloštevilnem narodu Slovencev. Nevedni pastirček na paši, trudaljubni oratar na polju, delavec poleg svojega stroja, obrtnik na svojem torišču, preprosta slovenska dekhca in elegantna mestna dama, dijak, uradnik, duhovnik... vsak stan ljubi in neguje v Slovencih lepo petje. In vender ! Prav mi Slovenci, stiskani in zatirani povsod in že od pamtiveka, prav mi Slovenci, ki smo borni v političnem in gospodarskem oziru, nimamo kar nič povoda za — petje. Prežalostno je naše stanje. Nu, stvarnica nam je kakor za ironijo vcepila ljubezen do petja, da se ž njim tolažimo, da mej petjem pozabimo britke resnice : da smo narod povsod odrivanih proletarcev. Kakor oslepljen slavec, prav tako pojemo Slovenci menda prav radi svojega tužnega položaja tohko rajši in toliko lepše. Nijeden drug narod nima razmeroma tohko pevskih zborov kakor naš. Ni je vezi, ki bi družila sicer cesto nesložne naše rojake toh trdno v trajno občestvo, kakor pesem. V vaseh, trgih, v naših mestih, v delavskih, obrt- nih, dijaških, pa tudi v naših najboljših krogih obstajajo krepka pevska društva ah pevski zbori. In ker je temu tako, reči moramo, da imajo Slo- venci ljubezen do petja v krvi. Prav radi tega pa pre- more naš narod tudi toh izvrstnih pevcev, da se je osla- vil ž njimi že pred najoholejšimi tujci, pa tudi mej ve- hkimi slovanskimi rodovi. Naši Gerbiči, Nolliji, Weigleini, Pogačniki, Bučarji, Trtniki in drugi so nosili slavo slo- venskega grla in slovenske pesni mej Italijane, Španjce, Nemce, Ruse, Hrvate in Čehe, in spomin na slovenske pevce je ostal in ostane še dolgo neizbrisljiv. Slovenska pevska društva pa niso le zabavišča, nego so močne trdnjavice narodne zavesti, ognjišča rodo- Ijubja in velevažna odgojevahšča. Za razširjenja prosvete in omike imajo slovenska pevska društva največjih za- slug. Kjerkoli obstaja pevsko društvo pet, deset, ali celo petnajst let, pozna se na narodu blagodejen uphv dru- štvenega delovanja. In ako obstaja društvo že petindvaj- set let, dokazati je mogoče naravnost, da je velik del kulturnih pridobitev prav zasluga društva. To pa se bo moglo dokazati letošnjo jesen o naj- večjem slovenskem pevskem društvu, o naši slavni glas- beni akademiji, o naši vrh ^Glasbeni Matici'. Skoraj vso glasbeno literaturo nam je podala .Ma- tica", najboljše slovenske pevce in pevke, najboljše slo- venske glasbene umetnike na glasovirju in goslih, naj- spretnejše koncertne voditelje nam je vzgojila ^Glasbena Matica". Globoko hvaležni morajo biti radi tega Slovenci temu društvu To jesen se bode praznovala društvena št. 20 »SLOVENKA« Str. 11 251etnica, in takrat nam bo dana prilika, proslaviti to najlepše glasbeno društvo, pa izraziti njega voditeljem, zlasti pa neumorno delujočemu predsedniku, ki stoji na čelu društva že vso dobo od njegovega početka, pa vsem faktorjem, ki imajo zasluge za to, da se je pospela „Glasbena Matica' na tako visoko stopinjo popolnosti, zahvalo. „ilijcenski Narod. Slovanska opera. Na dvornem opernem gledališči na Dunaji vprizarjali bodo slovanska velika dela. Ker se je tam do sedaj zatirala slovanska umetnost, jeze se nemški nacijonalni listi, da se slovanska glasba vpošteva letos s toliko vnemo — jeze se seveda le oni, ki ne ra- zumejo prave umetniške vrednosti. Prva noviteta 'na cesarjevega godil dan, 4. okt.) pela se bode Smetanova opera ,,D a 1 i b o r" ; druga noviteta bode na cesaričin god, dne 19. novembra, in sicer Čajkovskega „Evgen Onegi n", (veliko pesniško delo Puškinovo). — Prvi novosti in še ob takih svečanih prilikah bosta torej češka in ruska ! Naval — Pogačnik. Slovenec, g. Naval - Pogač- nik, operni in komorni pevec v Berolinu, bode gostoval v gledališču ,An der Wien" na Dunaji v novi italijanski Puccinijevi operi : „La boheme", ki se bode pela v prvič dne 1. okt. \ Osamljene duše od G. Hauptmana. Zacconi, imenit- ni italijanski dramatik je žel zopet mnogo slave v Za- grebu. Prvi večer je predstavljal »Osamljene duše" od Hauptmana, prekrasno delo — kos življenja. Že tu v Trstu so se čudili kritiki, kako more drama v 4 deja- njih brez vsake ljubavne scene, brez ljubezenskih dvo- govorov in sestankov, zanimati občinstvo prav do konca in polniti gledališče večer za večerom. Res, to Hauptma- novo delo je nekaj izrednega, krasnega, prizori vprav divni, resnica, da jo tako rekoč primes z roko, zato pa ima toliko uspeha. Komers slovenskih literate v, umetnikov in knjigo- tržcev se je vršil 13. septembra v elegantnih prostorih zgornje kavarne .Narodnega doma". Komers se je ob- nesel, kakor piše »Narod", v vsakem obziru jako po- voljno, udeležba je bila skoraj nepričakovano velika. S Koroškega, Štajerskega, Goriškega iu Kranjskega so došli zastopniki domače literature, domačega slikarstva in ki- parstva, domače glasbe in našega knjištva. Na komersu je bilo tudi nekaj dam. Po pozdravu urednika „Lj. Zvona' je bil izvoljen predsednikom komersa piofesor S. Rutar. V obširnem in temeljitem govoru je podal profesor V. Bežek one točke, radi katerih naj bi se vršil drugo leto kongres in o katerih naj bi se po referatih izvoljenega kongresnega odseka debatiralo in sklepalo. Po tem go- voru so govorili še drugi navdušeni govorniki V odbor za prireditev kongresa je bilo voljenih mnogo književni- kov in umetnikov in sicer nekateri za centralni komite v Ljubljani, drugi pa so zunanji odborniki. Med zuna- njimi odborniki je tudi urednica našega lista, ki se b ide trudila in skrbela zato, da se zbere prihodnje leto na shod literatov in umetnikov lep venec slovenskega žen- stva, navdušenega za lepo knjigo in umetnost. Predsed- nikom kongresnega odbora je bil izvoljen prof. Simon Rutar. Vseslovenski shod, ki se je vršil 14. sept. v Lju- bljani, zbral je onega dne v naši slovenski stolici cvet naroda hrvatskega in slovenskega. Tudi Čehi in Malorusi so bili zastopani. Dokazalo se je tudi sedaj, da obstoja slovanska vzajemnost in da ni le fantom, kakor bi radi videli naši sovražniki. Slovenska naša Ljubljana je imela onega dne praznično lice, kar je njenim prebivalcem oso- bito pa njenemu vrlemu in vzglednemu županu na čast, ki je vzpodbujal meščane, naj sprejmejo sijajno slovan- ske goste. Ženske apotekarice. Glavna skupščina občnega av- strijskega lekarnarskega društva v Lvovu je sprejela reso- lucijo, da se ženskim dovoU v apotekarski stan. Dražba sv. Mohorja. Naša dična družba sv. Mohorja, je imela letos 71.546 udov, žal, da ,3687 manj nego lani. Kaj je li temu uzrok ? Slovenke ! Pazite da se v vašem krogu ne izgubi ni ena ovčica, pristopajo naj, a odstopa naj ne nikdo ! Koncert trž. ženske podružnice sv. Cirila in Me- toda, ki se je imel vršiti v nedeljo 19. septembra, se bode vršil v nedeljo 3. oktobra. V slučaja, slabega vre- mena vršil se bode v zaprtih prostorih. DOMA. A'.kohil in otroci. Koliko se je pisalo in spominjalo z govorom o tem ! In vendar je še vedno tudi v nas Slovencih takih starišev, ki trdé, da so alkoholične pijače otrokom potrebne. V nekem svojem predavanji govoril je zdravnik dr, Notlinagel o tej stvari tako-le ; „Velik greh je. ako se otrokom daje piti žganje, pivo ali vino. Do 14. leta bi ne smel noben otrok piti ne vinn.^ ne pica, ne čaja, ne kace. Vsa ta vznemirjajoča sredstva otrok lehko pogreša. Zločin je, ako zdravnik trdi, da vino redi in naravnost otročje je pa, če zdravnik še pravi, da rdeče (črno) vino krepi bolj nego belo. Nadejam se, gospoda moja, — go- voril je dr Nothnagel — da nehate enkrat s temi otroč- jimi rečmi. Otroci ne potrebujejo teh vznemirjajočih sredstev, ona so zanje neizmerno škodljiva in prosim Vas, da v svoji zdravniški praksi ne dovoljujete otrokom nobene opojne pijače ; ker ona nai-avnost strašna ner- voznost našega časa je posledica prezgodnjega vživanja alkohola. Zdravniška veda je dognala, da alkohol vpUva škodljivo na srce, jetra in obisti. Škodljivi vpliv alkohola je pa tem večji, čim slabši je organizem. Slabotni ljudje, pred vsem pa otroci, so škodljivemu vphvu bolj podvr- ženi nego močni možje. Ker je otrok po zunanjosti enak odraslemu človeku, zato mislijo mnogi, da je otrok tudi v notranjosti, če tudi vse bolj v malem, popolna slika odraslega človeka. Nič ni napačnejšega nego je ta trditev. Naj se le pomisli, da je okostnica v novorojencu sestav- ljena večjidel iz nežnih delcev in da kosti še dolgo ne dobe vseh onih lastnosti kakoršne imajo kosti v odraslih ljudeh. Osobito so pa možgani prav posebno nežni. Ne- str. 12« .SLOVENKA' Št. 20 broj živcev, ki prepregajo možgane na razne strani ter vežejo vse živčevje, so tako ustvarjeni, da je od njih odvisna sposobnost spomina, misli in vtisov. Odrash člo- vek, katerega možgani so že dovršeni, kljubuje vse dru- gače škodljivemu vphvu alkohola in vendar vidimo iz statistik norišnic, da je ;50—40 odstotkov vseh umobolnih tacih, ki so vživali obilo opojne pijače, razvidno je torej, kako strašno vpliva alkohol na delovanje možganov." Dr. Thomas, profesor na univerzi v Freiburgu, piše : „Nedvomno je, da je alkohol v vsaki podobi bodisi tudi kot lahko pivo ali lahko vino strup za zdravega otroka! On škoduje že zato, ker mu pokvari slast za mleko, najboljše otroško hranilno sredstvo. S pogostim vživanjem opojnih pijač vzgoji se otrok v poznejšega pi- janca, zatorej je zdravje prej ah slej pokvarjeno in življenje skrajšano. Bojemu je že pivo škodljivo, katero pije nje- gova dojka. Starejši otroci izgube z opojnimi pijačami duševno svežost poleg telesne ; oni bodo zgodaj zreh, uče se nezadostno in postanejo malokrvni. Tudi njihov značaj se često pokvari ; prej krotki in ubogljivi, posta- nejo po alkoholu razdražljivi in trdovratni.' Otroci, ki pijó opojne pijače, so navadno najbolj zaspani, nespo- sobni učenci. Tako je alkohol škodljiv za telesno zdravje in duševni razvoj otrok. Listnica uredništva. Vsem onim pošiljateljem pesni naznanjam, da je naš pes- nik zavrgel ves nagrabek, katerega sem mu poslala v pregled. Med drugim mi je pisal naš pesnik — kritik : ,,Cutim pri većini pošiljateljev podobnega blaga, da ne znajo, kar je tako potrebno, namreč slovnice. Zlasti dijakom bi bilo zdravo ,,raztolmačiti", kaj je ,,slučajno" napačnega v njih delih. Naše prej toli pridne sotrudnice: Milka, Di¦ mitrija, Feodora (one povesti ne morem tiskati) na delo ! Prešli so počitki. Danica Prosim kaj za rubriko ,doma" in sploh kaj prak- tičnega. Srčen pozdrav ! Alessandro Levi ä Uinzi Trst, via Riborgo, 21 in Piazza Vecchia št. 21. zaloga pohištva in tapetaiij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. ¦ Jaaznaniio: Spodaj podpisani raznašalec lista .Edinost", kije zajedno vltpsup, priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani Friderik Coija vratar hiše št. 8 ulica Sohtario. Li^t zhaja vsako drugo soboto in stane za vse leto 3 gld. ; za naročnike ,Edinosti" pa 2 gld. ; posamezne številke se bodo dobivale v Trstu v bakarnah : pri Ghiozzi in pri g. Lavrenčiču (Piazza Caserma), pri Pipanu (Ponte della Fabbra) in pri Fratniku (Sv. Ja- kop po 12 kr. Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravništvu „Edinosti" ulica Molino piccolo, hšt. 8, II. n str Lastnik konsorcij hsta .Edinosti" — Izdavatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc. Trst.