**äm>@wm$il ff
FEDERATION OF SLOVENIAN CLUbS %/7TÌ/)A A _______
dosilo članov S. K- Melbourne, Mie. - IZHAJA MESEČNO - Predsednik M. Molan - Naslov uprave Kluba: 371 a Park St., Princes Hill, Vic. - Tel.: 38-1679 - Za uredništvo odgovarja tajništvo
Letnik VI.	MIX30UHLTE, MAREC 1961	ŠTEV. 3
L
\ u

__4
Uovi svet ni je svojo ljubezen Vraču
dal,
odrezal veliki kos belega kruha. Iztisnil, izzel je iz mene, kar sera prinesel s seboj, da zdaj sera kot fra ta izsekana, pus té,
in suha.
(Marijan Jakopič).
Tu in tam v življenju nas privleče spomin nazaj - skorajda, bi rekel, prisiljeno, neprostovoljno, ali pa se ne zavedamo, oziroma ne vemo, da nam nekaj manjka, ne moremo dognati kaj 5 podzavesten občutek v obliki spomina se dviga v nas in nas dela otožne, zamiš?jene, skoraj ne vemo kam s seboj. Polagoma začnejo spomini plavati nekam daleč; izza meglene koprene se pred nami vse jasneje odkriva dobro nam znana slika domačega kraja... Morda matere, očeta, bratov in sestra, vernih prijateljev, domačega okolja v katerem smo se rodili in živeli; privrejo nam s spomini z že morda" zamegljenimi slikami - prispodobami - na naše dogodke iz domačega kraja, "©kako sladko nas opaja ta zasanjanost v preteklost, čeprav morda odigra-vajačo ni bila niti manj sladka. Morda si celo nočemo priznati, da je to občutek domovinske ljubezni, občutek do domačnosti v obliki rahlega lirepe-njenja nazaj. Pri nas je beseda domovina kot nekaka tujka, pa vendar tako mila. Zdi se nam presen timen talen izraz do tistega, kar občutimo kot naš rodni kraj. Primerjamo svoje sedanje življenje s preteklostjo in razmere tedanjih prilik z razmerami sedenjih ter se čudimo, zakaj ni tistega občutka zadovoljstva, ki je bil nekoč v slabših razmerah. V vsem je izraz domovinske ljubezni in vsrnu- .je mejnik našžt narodna kri, morda to imenujemo s temperamentom, čeprav vemo, da nas je življenje vzgojilo med ljudmi, katerim smo se morali pod z.»,ves t-no in tudi zavestno priključiti, katerih mesto naj bi nekoč zavzeli, da bi ga enakaega - na isti osnovi - morda obogatelega s svojimi navadami in običaji dali zanamcem. Morda mi tujci v tujini nismo tega izpolnili totalno, pa smo vseeno ostali še naprej isti ljudje kot smo bili prej in naše dolžnosti ter naše narodno poslanstvo ni niti najmanj opravičeno izogibati se teh naših posebnosti. Ees pa je, da je to našo narodno zavest v tujini težje agilno gojiti kot doma, ker tara se pojavlja v vsakodnevnih oblikah dela, dočim zelo lahko v tujini postane le ta obžalovanja vredno hrepenjenje.
Dalje na 2. str.,
Vestnik je enomesečnik. Izdaja ga SKM kot svoje klubsko glasilo. Urejuje J. Kapušin, Queen's College, University of Melbourne, Parkville iT 2, Vic. . Tiskarska dela opravlja 1 S. Hartman, 153 Essex St., Pascoe Vale, Vic.
Le^oJl. Ä	^ Je^triX^t Ärea,,19.6i ,, k ,, ,, * ,, Ä * ,, £tef. 3
o o « o »	' O • • • /y O • " • " • " • " • " • •	• A • ' • • o M • " o "JJ* A •
ìTadaljevanle a prve str. .
Doma nam je beseda domovina privrela le malokrat na elan, ciorđa celo sgjao le tu in tam v ljudski pesmi, dočim jo v tujini večkrat slišimo in uporabljamo. Tam smo bili celica v telesu, bili smo d 1 tistega, kar i-merrfcia.i.o domovina, na tujih tleh smo pa osamela celica, o^l'.ÌJm od telesa, osamela, pa vendar pri življenju. Uovi svet mi je svojo ljubezen beraču dal..., pravi J kopic v svoji pesmi Zakaj me mučiš. S to ljubeznijo živimo, se ohranjamo v njej in s temi oslabelimi, pa »' d tuje ljubezni oja-čanimisilami, priključujemo svoje celično poreklo svojemu bistvu, svojemu narodu. Hejn:..k v načinu življenja, ki loči nas in našo novo deželo, moramo vse bolj riniti v stran, ne na tujčevo stran in ne na svojo, da bomo delali prav, ampak ga izravnavati z gesloms Spoštujmo tuje, ker bomo znali tako ceniti svoje!
■ Tujina nam daje dovolj materialnega bogastva, ki nam je nujno v življenju, toda nič manj nujno ni življenju družabno, duhovno in idejno bogastvo, ki nam ga pa tujina popolnoma ne bo molala nikdar dati, ker nas loči'naša narodna kri, ali če že kdo hoče "temperament". Potrebno je, da i-ma rod v tujini organizirano življenje, na podlagi katerega, lahko živi' zdravo kulturno, duhovno in idejno življenje s tem koristeč samemu sebi, svoji novi deželi in narodu samemu. Takih ljudi je vsakdo vesel, tujec in domačin in tak narod vsakdo ceni, ker je bogat in ima visoko naravno in narodno inteligenco. Organizacija sama na sebi kot beseda je'le pojem, dejstvo je delo in agilnost v organizacijo vključenih članov, ki, če so dovolj zavedni in požrtvovalni ,l?.hko dvignejo majhno organizacijo, ki se še danes bojuje z enostavnejšimi problemi - morda zaradi nezadovoljivega razumevanja in sodelovanja ter mnogokrat požrtvovanja - na veliko stopnjo' idealnega dela v korist vsakemu posamezniku te skupnosti. Ko gradimo nekaj, ko nekaj snujemo, je potrebno delo, ki skoraj prevelikokrat imenujemo žrtev, čeprav se niti ne bi smeli tako izraziti, Selena plodovih neumornega dela bomo videli, da smo naredili nekaj vel kega, nekaj zanosnega, lie smemo omajati svoje volje, nobena ideja ne sme biti zavržena, če je bila zdravo speljana, ker to je neuspeh na cilju uspeha. Združeno je treba prijeti, čeprav kdaj trdo ugrizniti, pa preiti preko tega.
Tudi mi bomo morali pustiti nekaj zanamcem. ìli vse v dediščini, ki jo prožiš ob zatonu svojega življenja v obliki materialne zapuščine ali še v življenju, da si svojega otroka pripeljal do kruha, ali celo, da si mu zapustil imas Slovenec si! Ime brez vsake podlage, ker tudi to ime ima svoje neprecenljivo bogastvo. Ali pa se bo otrok ločil od tebe in zaživel v drugem svetu s tvojo krvjo? Takrat več ne bo tvoj? Tujec ti bo, ki se bo morda tebe in tvoje govorice ter tvojih "neumnosti" sramoval. Takrat mu boš dal v dediščino vzklik? "Da bi mogel še enkrat živeti in te vzgojiti, v tebi pa mojo najbogatejšo zapuščino!"
Življenje nima cene. Cena življenja bi bilo lahko le življenje! Spomnimo se s pesnikom Jakopičem, da smo le "...kot forata izsekana, pùsta in suha". T o nas bo spomnilo, da je nekje še nekaj čemur se mora človek žrtvovati in v čemer naj človek uživa - v svoji lastni naravi, v svoji lastni družabnosti in svoji lastni duhovnosti' Pri tem pa'moramo izpolniti svojo dolžnost, zgraditi trdne osnove svoji organizaciji, ki n?ja to lahko nudi. Držimo se tudi tegas Počitek je najlepši po trdem delu. Mnogokrat čakamo, da bomo sami zabredli, potem se vračamo, fcčasih se nikoli ne more več vrniti... Pod nobeno ceno ne...
Urednik.
+++++++++++++++++++++++
vaz :t 0 obvestilo SL'J-TOH dramatske sekcije
Ker je delo dramatske sekcije pri SEM, ki smo si ga Scarni začrtali nekako zaspalo in ker je delo vodstva sekcije razdeljeno ter odgovorni referent sekcije ni pokazal dovolj zanimanja za odvijanje dela
se sklicuje
BEDUI SE3TAIEK SIXCIJE V SL0V3ISKEH domu z dne 12. marca I961 ob 14,30. uri.
Vsi člani sekcije se vljudno naprošajo^ da se sestanka udeležijo, ker je v prmgramu režija "Razvaline življenja" in veseli večer ter ostale nujnosti, Vabljeni tudi ostali! Hasvidenje! -	Kapušin
Vestnilfe
3
Marec, I96I
9 ^y^ury ^	o e> o
S? <p< p>	P"	r^JZ ^P -- pp g, „----
Dne 2. marca t. 1. se je v pisarni Slovenskega kluba Melbourne , Slovenski dom, sestal Upravni odbor, Nadzorni odbor Slov. kluba Melbourne in Zaupniki za Slovenski dom, da bi končno na skupni seji obravnavali vprašanje Slovenskega doma in našli rešitev; kako obdržati Slovenski dom res temu imenu vreden, ali pa bolje, kako resti njegovo izplačilo in stroške, ki nastajajo ob njem. Seja do končnega sklepa ni prišla, ker je vorašanje nekoliko tevz-ko vsled ovir, ki nastajaj«* zaradi nas samih ali pa tudi s še nepopolno last jo le tega slovenskemu izseljenstvu v Melboumu in v sirsem pojmu v vsej Victoriji ali tudi Avstraliji. Seja pa je nasla v treh predlogih ali zasnutkih, ki pa še niso oopolnoma nacrtno izvedeni, končno rešitev, po kateri od teh treh bo končno Slovenski dom do svoje popolne izplačitve moral steči, da se bo izplačeval. Seja se bo zopet sestala do štirinajstih dnevih, da bo končno določila in po njenih določabah izvedla postavko, ki bo na tej seji sprejeta. Osem mesecev upravljanja Slov. doma je dalo Slovenskemu klubu Melbourne veliko izkustvo in mu Dokazalo, da slovenska javnost kot taka, ki je je menda nič manj kot 3.000 samo v Melbournu, ni dovolj zainteresirana za svoj narodni kot, kjer bi lahko gojila svoje običaje in ohranjevala svojo kulturo zanamskim rodovom v Avstraliji, ali bolje rečeno svojim lastnim otrokom. Ni vprašanje v tems ali je kdo zaveden in to poudarja, ali kdo samo želi imeti Slovenski dom in njegovo pomembnodt med nami, ampak je tudi treba preiti vsakemu posamezniku na dejstva, da ne bomo dobili nobenega denarja za osnovo od nekakšnega državnega fonda, ki naj bi ga nudila avstralska država nam za naše kulturno delo. Treba je, da s mi materialno in idejno potpremo slovensko dejavnost med nami in s tem v Drvi vrsti temelj temu -Slovenski dom. Mnogo je med nami zanžšanja, ali pa izgovora, da Slovenski klub Melbourne dovolj denarja za Slovenski dom zasluži pri svojih zabavah. To so le marnje tistih, ki želijo veliko besed, pa s tem čim manj samopožrtvovanja, Blgajniška poročila zabav m svojih dohodkov SKM stalno poroča preko Vestnikaj morda pa ne poroča nekaj drugega - svojih izdatkov. Torej naj prikažem sliko izdatkov za Slovenski dom v letošn#m poslovnem letu' s
V letošnjem poslovnem letu je SKM izplačal odplačilo Slov. doma za eno leto, torej do prvega junija tega leta, kar znaša £ 8.00, razen tega so stroški, ki nastanejo ob izdrževanju doma dvignili to postavko na cca. I.000 funtov. Slovenski klub ni pa od doma imel^do sedaj nobenh dohodkov. To je čisto jasna slika stanja našega doma. Ali pa moremo to pot iti naprej, si lahko vsak posameznik premisli. Slovenski klub je že s tem svojo blagajno, oziroma svoje dohodke enega leta izŠroal. So Da se tu dejstva, da ima Klub stroške z Vestnkom in svojim ooslova-vanjem. To sliko si naj predočijo Dosebno tisti, ki tarnajo, da si odborniki kupujejo hiše na klubov račuh in da so plžani za svoje delo. Je pa tudi stvar v tem, da nam ni vredno"imeti slov. hiše, da bi na njej visela samo tabla z napisom kot brezvr-dnost, na reklama, ampak da Dom kot takšen dobi tudi svoj smisel - svoje življenje. Pri tem pa je nujno ootrebno, da vsak tisti, ki se čuti, da je Slovenec, da je sin svojih staršev tudi pokaže to, a najsibo tudi preko žrtev, če že v dno to naše malenkostno narodnostno dolo imenujemo žrtev.
misli^Bk^è^tMh^làlSgì^1 izredni .seji in nekoliko p.-
1.	Vprašanje Slovenskega doma se naj reši, da se da Dom v najem za 15 funtov tedensko ter za obdobje dokler ne bo izplačan preneha biti Slovenski dom$
2.	Slovenski dom se naj naredi v "bussines" ustanovo in tako krije svoje izplačilo.
3.	Slovenski dom naj izplača slovenska javnost sama z nadalj-nimi darili in z neuspelim posojilom. Ce bi darovi za Slovenski dom '.na šali vsa j vsoto za izDlačilo enega leta, bi si Slovenski
Daljo
s? ; CD
/ Jer
*	Najprej naj vsem Slamom in. članicam SKM voščim prav iz srca vesele velikonočne praznike. Vem, da v nobeni hiši ne bo manjkalo dobrot. A to nas ne sme zavesti,
da bi pozabili na one, ki jih nimajo. Najlažje je v blagostanju pozabiti na to, da enkrat nismo imeli; pozabiti na to, da mnogi, celo naši najbližji, še danes nimajo. Saj s tem tudi pozabimo na smisel praznika, ki nam na najlepši način pokaže popolno -.rtev ljubezni - Kristusa na križu. Še m krat: Veselo Alelujo vsem!
*	Dne 28. januarja sta stopila pred oltar cerkve sv.Martina v Rosanni Edvard VAJDIČ in Elizabeta GOLC. Ženin je iz Ptuja, nevesta pa iz Dvora pri Polhovem Gradcu. -
V Caulfieldu pa je bila ta dan poroka Ladislava ŠVAJCERJA (doma iz DoIgovaških Goric v Prekmurju) z Elizabeto Wordsworth McNamara. - Dne 18.februarja je bila slovenska noroka v North Geelongu: ženin je bil Zvonko ŠUTEJ, nevesta pa Ana PUTALA, oba krščena v Starem trgu v BeliKrajini. - Dne 2£.februarja sta bili d/e poroki hkrati v cerkvi sv.Jožefa v West Brunswicku: Anton KRIŽANIČ je dobil za ženko Te-r ožijo HORVAT (oba doma iz Prekmurja), Ivan. MAJCEN, bivši Klubov tajnik, pa Marijo HOZJAN. Ivan je iz župnije Vel.Nedelja, nevesta pa je bila rojena v Parizu, četudi je Slovenka.
Vsem novoporocenim parom želimo k porokam: Na mnoga leta v sreči in. zadovoljstvu!
*	Krščevale paso sledeče družine: Dne 28.januarja družina Stanislava POTOČNIK in Veronike r.Pernik: dobili so ŠTEFANA. - Dne 11.februarja druainica Antona DOLTNARJa-in Helene r.Sabo. Svojo prvorojenko NADICO sta prinesla iz Cardinije, Gippsland. -Isti dan sta v Newportu krščevala Janez MIHELČIC in Tinka r.Frlic: prvorojencu bo irae ANDREJ. - V družini Jožefa SVETEGA in Marice r. Vidovič so dobili FRANKA JOŽEFA, Jci je bil krščen dne 12.februar ja v Malvemu. - Kar dvojni prirastek je dobila družina Uda SCHNETTEISSA in Marte r.Škrget iz Furwooda: FRANKA JOŽEFA in LIDIJO MARIJO smo dne 18. februarja krstili v Hawthornu. - Dn.e 2$. februar ja je bil snet krst v Newportu: prvorojencu Franca ERNE in Karmeie r.Babic bo ime IVAN VLADOTR.
- Zajokalo je tudi v družini Jožefa KRIZMANA in Angele r.Kakovič v Morwellu (Gippsland): sinka smo krstili dne 26.f ebruarja in klicali ga boclo za ROBERTA. - Peti marec je videl dva krsta v North Richmoudu: DAVIDA TOMAŽA so prinesli iz East Keilora (prvorojenec Franca EURLOVIČA in Slave r.Jelenič), BORISA JURIJA na iz Moonee Pondsa. Boris je sinko Alojza VITEZA in Julke r.Buštin. Samo dve punčki sta med novokrščenci. Fantje vodijo! Naše čestitke vsem družinam!
*	Slovenska šola še vedno deluje. Moram reči, da so otroci s šolo zadovoljni in to se mi zdi glavno, kajti Prisiljena reč nobena ni dobra. Nič več ni med njimi
strahu ali sramu govoriti materinski jezik. V tèi nekaj urah pouka - pa taka razlika. Sbi ne verjel, če bi sam ne videl in slišal. - Zdaj se učijo za svoj prvi nastop, ki bo - na preprost način sicer - pokazal prve uspehe naše šole. Na tretjo nedeljo v marcu po slovenski maši bomo imeli v dvoranici ob cerkvi kratko materinsko proslavo. Morda bo ta prvi nastop naših šolarjev pritegnil ostale slovenske otroke oz.njih starše. Starši bi morali čutiti več odgovornosti v tem pogledu. Zavedli se je bodo takrat, ko bo že prepozno. Škoda! - G.Košir Srečko, naš"režiser, je pripravljen spraviti na oder SNEGULJČICO, če bomo dobili dovolj otrok za nastop (oz. staršev, ki so voljni sodelovati!) Samo Bog daj, da bi bilo res kaj iz tega. Prav odrskega udejstvovanja nam tako manjka.
*	Ko sem. prebiral zadnji » Vestnik" in ko kot odbornik SKM poslušam na sejah zaskrbljene pomenke o našem DOMU, se marsikdaj resno sprašujem: Kaj smo Slovenci sploh
■vredni svojega DOMA??? Manjka nam narodne zavesti in duha odgovornosti do lastnega naroda, tako strašno manjka, da je človeka groza pred bodočnostjo naše izseljenske skupine. Ne morem in ne morem razumeti, kako je mogoča brezbrižnost, ki je lastna večini^naših ljudi. Peščica se ubija za skjapnost, velikokrat celo ob posmehu ostalih, ki stoje ob strani in ne mignejo s prstom. 0 nakupu Doma so nekateri tiho, ker jih je pač sram, da niso nič sodelovali. Da bi napravili vsaj korak zdaj in s svoje strani doprinesli delež, tega pa ne. Drugi pa imajo o nakupu Doma celo polna usta hvale, na ne mislijo, da besede same ne pomagajo nič. Tudi nič ne koristi ponos, da Doma: imamo, ko pa bo treba zanj spraviti skupaj še sedem tisočakov, da bo zares naš. Samo tisti rojak, ki to razume, bo razumel tudi skrbi peščice. A tak ne bo stal ob strani, ampak spet in spet doprinesel svoje, stokrat če bo treba.
Ko bi bilo le več Slovencev, ki bi vse to razumeli! Pa jih je malo in to je, kar me boli v dno srca. Žrtev poznamo san o še, kadar se mora drugi brez konca žrtvovati za nas. Naša pomehkužena doba ne pozna več prostovoljcev za dobro stvar: kar jih je ned nami, veljajo za čudake in vsiljivce, ali pa jih krivično ožigosajo za ko-ristolovce. Kam plovemo?
Vestnik ■■
Marec, 19&
Nadaljevanje s tretje strani; Dom, dom, dom...
klub Melbourne nabral nadaljne finance ki hi i i h w™ 1 t,i
stvar? đejstev ter s tm Ponzati zvoj näroäni äufzfnarodno 8" + Ha četrti postavki pa jasno Dom ne more ostati- t„ io
4-, \t p . rem zarao-i svojih malenkostnih dohodkov ne mor? da
Z,raTCn ^apl bi moralo
s	S-
KlT	0lljev ?Wrede in s'ole takrlt bomo laS-
tthTÄto&'pTS^,	in pribor j enih stvaraoz-
?asne1r°dozn???n0^ ?" 8??e	ìstamjo
ni in skorai nevredni kprn'Pref! đa Sm0 blli Prere5 toezbriž-lm	n"reani, ker nismo nekaj naredili, ko bi bili lah-
V l n e c k d o V n^f" ,gotoTOS!:3°	«ki/ , H i 81 o -
venec Kdor ne doprinese z volpo-, t
skupni, stvari, z*a k a t e ? o I e Vo'r i d a
? a v nVA P ' a V 1 1 n ° 3 1 ° v e n s * 0 misle t t "
mere ostale bitne, aa bomo morali Dom takorekoč zao-eti ali n" bomo bitni mi in naše slovenstvo? Nespametno bi bilo, da o tem da o dogajanjih, slovenska javnost ne" zve. Tako bo pa lahko Sila svojo pomoč, svoj e nasvete ter pokazalaali je res dovoS Sre-
Sl<5vcSccenf°h?ri ^^djnosti narodne lastnine, za katero nŽbedln olovenec ne bi smel biti nezainteresirani
K-sin.
m0(p ììxSC
nike teibpjf^S?ifeJÜiofSni Prazniki] Svoje znance sorod-SsUtMÄ^	veselili, če jim
na ä^Cää^
ČESTITAJTE VELIKONO'CNEPR A2 NI K E P R E K 0 N A VS EG A L IS T A VESTNI IvA J Oglase sprejema Uprava kluba najkaneje do 2o. marca.
Vestnik	, Marec, I96I.
Brisbane, l8. jan. I96I,
PISMO SLOVENSKEGA DRUŠTVA " P L A IT I I K A » - BRISBME-
Upravnemu odboru S.K.M.,
Princes Hill. VIC.
Že precej časa'je minilo, odkar sti si naši Društvi izmenjali misliter danes šutim potrebo, da se ta veza ponovno vzpostavi. Fa prvem mestu bodi izrečena zahvala za redno pošiljanje vašega glasila, kakor isto-akoravno že zelo pozno - za velik uspeh ki ste ga dosegli v primeroma kratkem času z nakupom'lastnega domaj'to je uspéh ne le vas samih in rojakov v Melbourne oz. v Voc,, nego je uspeh, vseh nas, kajti z tem òte pokazali pot po kateri bi morali'hoditi mi vsi, da ne mislimo le na nas^ nego da mislimo tudi na nase otroke. Prejmite za ta uspeh naše iskrene čestitke z željo, da bi bil tamkajšnji Dom pravo žarišče in .središče slovenske govorice in miselnosti t Victoriji ter da bi se od tam polagoma preneslo tudi na ostala slovenske skupnosti.
^Imam en predlog ter prosim,'da ga razmotrite,na vaši seji; Se pred daljšim «asom ste nam predlagali, kaj mislimo o vasem predlogu, da bi se vsä slovenska Društva v Avstraliji združila v večjo organizacijo, ter potom njèl bi se ta eventuelno vpisala v Slo. "Izseljensko Zvezo"s sedežem v Brusselu. Glede tega smo vas z näsim aktom Št, 69/23/- z dne 19. de*. I959 zaprosili za podrobnejše podatke^ kar je pa ostalo do danes nerešeno.
Haše Društvo izdaja tako za člane, kakor za'nečlane v eno - do dvemeseSnih presledkih takozvane okrožnice, ki naj eeznanja, o tukajšnje rojake z društvenim delovanjem. Ako ste voljni smo pripravljeni tudi •vašemu Klubu pošiljati vsako okrožnico od prve naprej^ teo menimo, da se bo tako medsebojna veza še bolje utrdila. Mnenja sem, da bi'bilo najbolje, da bi si'vsa slov, društva med seboj izmenjala svoja glasila, v kolikor jih izdajajo,pa naj bodo ona še tako skromna; saj se vsak trudi za sebe kolikor zmore po'' svojih močeh. Prosimo,tudi, da razmotrite, ter nas obvestite s povratno pošto.
Menda nam dovolite, da iz vašega glasila kaj povzamemo za naše okrožnice
Z bratskimi pozdravi se priporoča
za Društvo "PLA.UI11KA" Tajnjks	. .
PRIMOŽIČ Janez l.r. /////////////////////////////////////////////
ODGOVOB S. K. M. na pismo DRUŠTVA ,rPLAlTIITKA"ž
Bratskemu društvu Planinka v Brisbane se za prejeto pismo najtopleje zahvaljujemo.. Istočasno pa prosimo bratsko društvo Planinka haj naia ne Šteje tega v slabo stran, le mu na istega kar tem potom odgovarjamo.
Res se je svojeČasno rodila med nami zamisel o osrednji organizaciji vseh v Avstraliji obstoječih društev. In to ne samo na papirju, celo tajnik
Je S-/\ÌZTOljen* Vendar Je bod°Snost:(danes že preteklost) pokazala,'da je bila ta zamisel nekoliko preuranjena. Še danes položaj dejansko tak, .sf vsa med naral ^stoječa društva več ali ma^j borijo z zajetnimi težavami! pri tem ne izvezemamo našega kluba. Z organizacijo novega združitvenega telesa bi brez dvoma nastale težave pri izbiri za to potretnega osobja, da niti ne omenjamo finančnih sredstev. Težave bi se pojavile tudi otf določa&ju dela in smernic te osrednje zveze, radi prešibkosti naših sedanjih društev.
. Eadi navedenega smatramo za najpametneje to odložiti m poznejši časi
oziroma na čas, ko nas bodo dejavnosti naših društev v Avstraliji same prisilile v to.	*
^Glede posnemanja vsebine iz našega Vestnika na Vaše eno-dvo mesečne okrožnice nimamo ničesar proti, saj nam s tem nehot priznavate, da se iz Vestnika lahko izlušči tudi kaj koristnega. Lepo pozdravljeni'
iz pisarne SKM.
Vèstnik
7
Mareo, 1861.
VSEM SLOVE li CEM ŠIROM AVSTRALIJE
JE Z U A M O DA JE SiJBOL JE II A B O 5 i T I DARILI E POŠILJKE
P
PRI T V R D K I
Fo
KI JE NAJSTAREJŠA III NAJVEČJA SLOVENSKA TVRDKA:
A) za darilne' osiljke vseh vrst (hrane in tehničnih predmetov)
B) za v p o k 1 i e deklet (zaročenk). Vsem' tistim ki naročajo pakete "pri nas^ dajemo informacije zastonj.
Ce nimate pri roki našega cenika, lahko naročitedarilno pošiljko po ceniku k a -terekoli tvrdke z darilnimi pošiljkami.
Pri nas lahko naročite tudi gramofonske p l'o š č e. Slovarje, vadnice Angleškega Je zi ka, Slovenske knjige (knjiga o zdravju i n b o 1 e a n i h) I. T. D.
Da ima naša tVrdka še vedno neomajano zaupanje naših rojakov, je najboljši dokar dejstvo, da smo o Božiču imeli več naročil za Slovenijo kot katerakoli druga slična tvrdka v Avstraliji.
V A Ž M e VSI TISTI ROJAKI IZ SLOVENSKEGA PRIMOBJA, KI SO ZAPUSTILI PREJŠNJO NONO A. IN B. PRED 10.9.1947 IN JIM JE BILO PREMOŽENJE ZAPLENJENO, SE NAJ 03RNEJO NA DR, J. KOCETA RADI AKCIJE ZA VRNITEV NJIHOVEGA PREMOŽENJA (HIŠ IN POSESTEV). TUDI ROJAKI IZ OSTALIH KRAJEV SLOVENIJE BODO DOBILI BREZPLAČNO ZADEVNE INFORMACIJE.
DR. J , KOCE
G. P, P, B 0 1,6 7 0, P E R, T H, W A .
Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S.W.
Tel. 65-9378.
Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic.
* . * .*.*.*. * . * . * . *T§1, ra-4806 * a * . * „ * #
BLAGAJNIŠKO POROSI .LO PUS®E ZABAVE, 11 FEBRUARJA I96I.
Vstopninski darovi Jedača in pijana Cigareti Orkester
Dvorana, mize, garderoba Dovoljenje, vabila in poštnina Nagrade za maske Potrošno blago Stroški prevoza Ugotovljen višek pri obračunu Vrednost ostalega blaga Čisti dobiček
154. 0. 3 140. 0.11
4- E. 3
,13. 7 37. 0. 0
________94*12. 6
132.17.	5
3.15.	0
25. 0,	0
48.16.	0
16.13.	7
3. 5.	o
5. 9.	6
5. 7.	0
£335.16. o	335.16. 0
BLAGAJNIK? S. K. M.
Morda želite vpoklicati v Avstra' lijo svojce ter zanje plačati prevoz? Potem se obrnite na pot. ur.

171 Nicholson S^, Est Brunswick Tels FW 6110j Trams stop 24
■j:-	* *x* * *-x-****
6a Elizabeth St.,
MELBOURNE, C.l.
Tels MF 6178, zvečs JJ263O
PRODAJA LADIJSKIH, LETALSKIH ŽELEZHIŠKIH VOZOVNIC ZA VSE DELE SVETA * DIREKTNI LETALSKI PREVOZ IZ JUGOS, V. AVSTRALIJO _ ZA GOTOVINO ALI POGOJNO ODPLAČI* LO * POJASNILA V ZVEZI S POTO' ■ VAJI JEM, POTNIMI DOKUMENTI III PEEETOSU DENARJA!
Oq/aSU r/e i/- ,,/;
Veß-hT* ! j
ce u e OGLASOV;
IIa celi strani	£ 4/-/-
Polovica strani	£ 2/-/-
5etrina strani	£ l/-/~
Standard oglas	12/-
VAM LAHKO IZDELA VSAKOVRSTNA TISKARSKA DELA? TISKASTE RAČUNOV, VSAKOVRSTNIH BLOKOV, NASLOVE TVRDKNA OVITKIH ni PISMIH -, NAJRAZLIČNEJŠE VIZITKE, POROČITA OZNANILA ITD., ITD,......
PRIPOROČAMO SE!
Se prodajate ali kupujete hišo ali zemljišče, obrnite se na to poznano tvrdko, pri kateri je tudi naš sioren-ski zastopnik, s katerim lahko tudipri tem poslu po domače pokramljate, Včasu uradnih ur se obrnite na naslov;
/
4 P a s c o e Vale R d, \ M 0 0 IT E E P 0 IT D S ; Tels 37 5IO4 iz zahtevajte Maks Ilartmana, Po uraddnih urah se pa za vse informacije obrnite nas 36 - 6432!
/i
/9, rr/aćuldf'
m@ßfnj>m jff/O/V
64 Spencley St., CLIFTON HILL
Izdelujemo vse vrste oblek in plašcev po zadnji modi. Posebno se priporočamo za poročne obleke, v zalogi imamo veliko izbi čevljev in perila.....
CEHE PRI II A S S 0 Z M E R H E
Tels JW 3678
Pri nas lahko v SLOVENŠČINI OBRAZLOŽITE kakšno vrsto pričeske želite. Trajno kodranje las z najmodernejšimi sredstvi!
/f
I65 Sydney Rd., C 0 B U B G; Tel.
**#*******#***** jpfj 2288
Do nas"Vas pripelje tramvaj številka I9J 2Q ali 21, Tramvajska postaja štev, 34!
S TRPKO VIH NASVETI BREZPLAČNI *********
ro
CONTINENTAL SMALL GOODS
on ri
213 St. Geoige Rd.,
F I T Z R 0 T
**** *******
VAM HUDI NAJRAZLIČNEJŠE ME S lì E I S D E L K E? hrenovke, kranjske klobase
in SPECIALITETEs.
Stassburger, garlic, liberwurst itd.....
OBIŠČITE HAS III SE
PREPRIČAJTE Z
našimi
IZDELKI!
TEL; J W-
6656