sLovensKA 15. APRILA A.D. 2000 SLS + SKD ? ? ? 11A T?" ŠTEVILKA 1-4 No. 1-4 LETO IL (49) JANUAR - APRIL 2000 DR. LAMBERT EHRLICH Dr. Jožko Savli Minulo je že nekaj let, odkar je prof. Čuješ izdal knjigo -gradivo za življenjepis z naslovom Dr.Lambert Ehrlich -Straiar naših svetinj (Antigonish, Nova Škotska, 1992, 324 strani). To je bil po padcu komunističnega režima verjetno prvi poziv k temu, da prikličemo znova v spomin življenje in delo človeka, ki spada med največje osebnosti v novejši slovenski zgodovini. Pred kratkim nas je MARIO GARJUP presenetil z novo knjigo o prof. Ehrlichu, ki jo je izdalo Združenje D. Mario Cernet v Zabnicah (Camporosso in Valcanale; Ud.). Tako se postopoma nabira gradivo o tem velikem možu, ki je na idejno političnem polju pripravljal vstop Slovencev v moderno zgodovino. Naj k tem pričevanjem dodam še naslednji dogodek. Leta 1095 sem konča val svojo ilustrirano knjigo Slovenija, podoba evropskega naroda. Spomnil sem se tudi prof. Ehrlicha, pa nisem imel njegove slike, da bi jo vnesel v knjigo, ki jo je bilo treba zaključiti. Tedaj me preseneti telefonski klic. Eden izmed mojih kolegov ni vedel , kaj pripravljam, in me že eno leto, odkar je stopil v pokoj , m bil poklical. Pravi, da ima zame neko knjigo, ki bi me zanimala. Stopim do njega. Bila je knjigao Sv.Višaijah, ki jo je pripravil prav tako Mario Gariup. Odprem jo ravno na strani, na kateri je bila Ehrlichova slika. Tako je prišla v omenjeno knjigo. V svoji naslednji knjigi Slovenski svetniki (1999) sem predstavil tudi nekatere slovenske osebnosti kot zglede in tudi kor kandidate za svetniStvo.Toda o prof. Ehrlichu nisem imel primernega gradiva. Doslej se ni Še nihče lotil sistematičnega zbiranja njegovega opusa, njegovih Številnih spisov, objavljenih tudi v tujih jezikih. Njegova ustvarjalnost in vloga je v javnosti le deloma prikazana. Njegova osebnost je tudi za postkomunistični režim Še vedno moteča. V Enciklopediji Slovenije, kije začela izhajati nekaj let pred koncem Jugoslavije, je moral sestavljalec njegovega gesla izpustiti naslednji stavek: V političnem pogledu se je zavzemal za večjo samostojnost Slovenije, ki pa naj bi bila vključena v širšo zvezo slovanskih oz. Srednjeevropskih držav ( Mladina st.44.1989.) Vzrok za umor prof. Ehrlicha leta 1942 po komunistih je bil po vsei verjetnosti povezan prav s tem političnem gledanjem, še bolj kot z njegovim idejnim delovanjem v katoliškem političnem gibanju. Prihodnost Slovencev, ki bi ob vsej svobodi in demokraciji temeljila na vrednotah katoliške vere, je bila takrat že tako ali tako daleč prevladujoča v mišljenju slovenske javnosti. Bil pa je edini, ki se je zavedal da slovenski narod lahko preživi samo v lastni državi. Vsled tega je bil deležen prikrite mržnje balkanskih in balkansko usmerjenih političnih krogov. Ob koncu druge svetovne vojne so dali komumistični oblastniki njegov grob izkopati in kosti raztresti neznano kam. Grozljivo barbarsko početje, ki seje dogajalo še v zadnjih jugoslovanskih vojnah. Ehrlichova vizija samostojne Slovenije je preživela v emigraciji. Njeno misel je zastopala skupina okoli lista SLOVENSKA DRŽAVA . Vendar pa večina slovenske politične emigracije njegovega sporočila ni dojemala. V svoji manjšinski miselnosti si je bodočnost Slovencev predstavljala le v nekomunistični in demokratski Jugoslaviji, ki naj bi bila edina sposobna zavarovati Slovence pred pohlepom Nemcev in Italijanov. Profesor Ehrlich pa je očitno že zdavnaj spoznal, da kakršnakoli Jugoslavija ne bo sposobna zavarovati Slovencev, če se ne bodo znali sami. To je Čutila tudi večina slovenskih ljudi, vendar si s svojim prepričanjem niso upali na dan. Ustrahovani cela desetletja si ga še danes ne upajo izreči. Vtem pogleduje prof. Ehrlich Še vedno glasnik in bo to tudi ostal, "kakor bo ostala glasnik tudi SLOVENSKA DRŽAVA" (op.ured). GOVOR IVO JEVNIKARJA VBOLTONU Z zamudo objavljamo lep in. Se vedno aktualen govor,ki ga je imel g. Ivo Jevnikar, tržaški kulturni delavec, za 40. Slovenski dan v Boltonu . Canada. dne 27 junija 1999. Govorniku se za zamudo opravičuj emo. (uredn.. S. D.) na Slovenskem dnevu 27. junija 1999 Spoštovani prireditelji in predstavniki organiziranega slovenskega življenja v Kanadi, a tudi v Združenih državah! Gospa predsednica, gospod predsednik, gospod Častni konzul, gospoda župnika, Drage udeleženke in udeleženci, rojaki in prijatelji v Kanadi! V veliko čast in veselje mi je, da Vam smem prinesti pozdrav iz domovine Lepe Vide ob Jadranskem morju, s Krasa, ki ga opeva Srečko Kosovel; iz krajev ob "bistri hčeri planin", o Soči; iz vasi pod Matajurjem, Kaninom, in sv. Višarjami. Pozdrav,torej,iz tistega dela Primorske, ki je pod Italijo in v katerem Slovenci živimo kot narodna manjšina. Manjšina, ki se bori za svoje človeške, jezikovne in narodne pravice in ki torej zna ceniti prostovoljno delo, zvestobo, delavnost, požrtvovalnost in vztrajnost, ljubezen- torej vrednote, ki stojijo za preprostim naslovom "40 Slovenski dan". Vsi, ki ste zbrani na tem jubilejnem srečanju, veliko bolj od mene poznate vse to ozadje, ki se začenja v družinah, a sega od verskih srečanj v naših župnijah do Šolskih ur materinščine, petja folklore, od skavtskih sestankov in taborov, do hranilnice in zadrug, od prosvetnih in kulturnih večerov, do družabnih srečanj, prirejanja gostovanj iz domovine in zamejstva, od literarnega ustvarjanja do skrbi za naš tisk, radio in knjige, od političnih, kulturnih, gospodarskih, socialnih, športnih, pa tudi do lovskih in drugačnih prizadevanj. Dovolite, da Vam na tem jubilejnem srečanju za vse to čestitam in Vam voščim še veliko uspehov, a seveda tudi dela, saj uspehi ne pridejo sami od sebe. Priznanje gre celotni tukajšnji skupnosti, ki je v povojnem času veliko prejela od Kanade, a je -ob zvestobi stari - tudi novi domovini obilno vračala s poštenim delom, solidarnostjo, prispevkom ročnih in umskih delavcev, gospodarstvenikov, znanstvenikov, ustvarjalcev, Cerkvenega občestva - od svetniškega škofa Barage do današnjega cerkvenega kneza, kardinala našega rodu. Ta skupnost je veliko dala tudi Sloveniji, ko je bogato soustvarjala nas skupni slovenski prostor in vsa težka leta pričala za zakrivano resnico in zapostavljene ideale. Mislim, da smo lahko ob jubilejnem Slovenskem dnevu in vsem ostalem, kar sem bežno omenil, ponosni vsi Slovenci, kjerkoli živimo. In to je prva misel,ki bi jo rad povdaril, naša medsebojna povezanost. Se bolj kot po jeziku ostajamo ena narodna skupnost, kolikor Čutimo skupaj, kolikor delimo skrbi vseh delov našega narodnega telesa (za glavnino v matični državi Sloveniji, za dele v zamejstvu in po svetu), koliko po vojih močeh drug drugemu pomagamao gmotno, kot ste vi v Kanadi tolikokrat storili,nadalje z dobro besedo ali tudi s kritiko, z "lobiranjem" v tujih središčih v času skupne stiske. Mislim, da je glede medsebojnega povezovanja še veliko možnosti, saj nam sodobni čas z dostopnejšimi prevozi, videoposnetki internetom in elektronsko pošto nudi sredstva, ki jih Še nismo polno izkoristili. Važen pa je osebni stik zlasti spoznavanje mladih, pa naj bo to obisk dijakov tudi v zamejskih krajih, skavtski tabor na slovenskih tleh, gostovanje kake kulturne skupinev zamejstvu in kot pred leti izmenjava mladih med družinami. Druga misel, ki bi jo rad povdaril in ki jo tudi pri nasživo občutimo, je ta, da smo Slovenci po svetu tudi zastopniki našega naroda pred drugimi narodi, posredniki, motovi Pravo pojmovanje mltikultumosti ni v utaplanju v vesplošnem in poplitvenem (tako gledanje se zdaj širi pri nas), temveč v izmenjavi medsebojnem bogatenju , ko vsakdo nudi svoj prispevek k Skupnemu, pisanemu mozaiku. V to smer gre tudi sodobna pametna državna politka, ki zavrača nacionalizem in centralizem.V sedanjem svetu, ki je po svoje vse bolj povezan a tudi izravnan in poplitven, marsikdo utrjuje svojo osebnost v stiku s svojimi koreninami, z narodnim izročilom in občestvom ter tako najde novo ravnovesje med individualnim in univerzalnim. slovenska DRŽAVA FOR A FREE SLOVENIA Subscription rates: $15.00 per year $1.50 single issue Advertising: $0.45 per agate line Member of Multilingual Press Association of Ontario Member of Canadian Multilingual Press Federation Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada Marta Jamnik-Sousa, President 79 Watson Ave. Toronto, On. M6S 4E2 Lastnik in izdajatelj Slovenska Narodna Zveza v Kanadi ga Marta Jamnik-Sousa, Predsednica Edited by Editorial Board Urejuje konzorcij Slovenska Država Zastopnika: Slavko Skoberne Espana1316 Castelar (1712) Prov Buenos Aires Argentina Avguštin Kuk 16 Northfield Rd. Scarborough, Ontario M1G2H4 Canada T/FAX (416) 439-8387 TELEPHONE #(416)766-4848 FAX # (416) 766-7088 Letna naročnina: Za Kanada in ZDA $15.00. Za Argentino in Braziljo po dogovoru; Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in druge države $12.00 U.S. Po letalski pošti po dogovoru. Za podpisane članke odgovarija pisec. Ni nujno da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. KULTURNI VEČER V TORONTU Anica Resnik. Sredi Ljubljane ob Tromostju stoji spomenik Franceta Prešerna, kije v svojih pesmih ustvarjal in oblikoval nas slovenski jezik ter ga uvrstil v najvišje evropske višine. Dvesto let poteka od njegovega rojstva. Dežela Ilirija in Kranjska v Prešernovem času je danes samostojna država Slovenija, ki še vedno spoštuje svoje velike može. Leto 2000 je Prešernovo leto kulture. V tem znamenju je potekal v petek 18. februarja kulturni večer v dvorani Brazmadežne v New Torontu s podporo veleposlaništva Slovenije in sodelovanjem širše slovenske skupnosti. Lepa udeležba je pokazala, da imamo se čut in smisel za kulturne vrednote. V prvem delu je program obsegal slovensko folkloro v plesu pesmi skupin Nagelj ( Ciril Soršak), Mladi glas ( Nevenka Slavinec), Plamen ( Marija Ahačič) in Majolka ( Franc Slobodnik). Napovedovalec Florjan Markun je v začetku pozdravil častne goste veleposlanika dr.Božota Cerarja in častnega konzula Jožeta Slobodnika. C.g.Tine Batič se je v pozdravu in molitvi zahvalil našim staršem, vzgojiteljem in davnim prednikom, ki so nam po velikih možeh našega naroda in lastnem življenju ohranili jezik in kulturo V nadaljnem je Blaž Potočnik, ravnatelj Slovenske sole podal zgoščen opis Prešernovega življenja in dela. V drugem delu programa se prepletajo deklamacija. glasbene in pevske točke klasične vsebine Prešernovo pesem Povodni mož je recitiral dr Tone KaČinik. Ob klavirski spremljavi Danielle Kolenko se z baletom predstavi mlada Laura Ovčjak Slovenski svet zaživi spet v petju zborov Plamen in Majolka. Marjeta Adamič, Danielle Kolenko in Silvo Lebar izvajajo v šolo točkah Chopinove skladbe. Posebnost večera je nastop skupine klasičnih kitar iz šole prof. Darka Lebarja z lastnimi kompozicijami narodnih motivov in klasičnih španskih skladb, kjer nas očarajo Spomini iz Alhombre. V nadaljnem je Marjeta Adamič spremljala še dva glasbenika. Majda Gunzer je z violino solo (Meditacija iz Maseanetove opere Thais) posredovala poslušalcem izredno glasbeno doživetje. Andrej Pahulje, mojster trobente, pa je ob izvajanju skladbe Bugler's Holiday zdramil vso dvorano. Ob koncu programa se dr.Cerar zahvali prirediteljem in nastopajočim pa tudi številnim poslušalcem, ki sredi multikulturnega kanadskega sveta še vedno ohranjajo, ustvarjajo in spoštujejo živo slovensko kulturo besede, pesmi in glasbe. Ema Pogačar, predsednica Slovensko Kanadskega Sveta, zaključi torontski Prešernov večer kulture s povabilom h kavi in pogovoru v dvorani. Najbolj zaslužen za odlično, organizacijo večera je bil profesor Andrej Pahulje. Čestitamo! NOVO SKRUNJENJE TEHARSKIH GROBIŠČ Celjska občina je zaščitila že leta 1993 s posebnim odlokom grobišča in grobove vojnih in povojnih žrtev revolucije na območju občine Sprejem tega odloka soupada z odkupom na natečaju izbranega projekta za izgradnjo Parka spomina Teharje. Po natečajnem projektu naj bi se ta park gradil v štirih samostojnih fazah, tako bi bil lahko v celoti zgrajen vv štirih letih, če bi zato obstojala politična volja tako v vladi kot v parlamentu Žal je situacija povsem drugačna in Še vedno se v slovenski javnosti omalužujoče govori in piše o žrtvah komunističnega terorja in takratnem holokavstu Prva lopata v bodočem Parku spomina Teharje je bila zasajena Šele v letu 1996 in je predstavljala začetek izgradnje I dela 1 faze, ki pa še do danes, to je po 4 letih, ni zaključen. Celjski odlok je leta 1993 zaščitil 29 takrat znanih grobišč in grobov, kasneje je bil ta odlok še dvakrat dopolnjen z novo odkritimi grobišči Na prvem mestu je bilo zaščiteno teharsko grobišče na območju zloglasnega povojnega teharskega taborišča Teh ne bo mogoče nikoli odkopati, ker leže globoko pod deponijama komunalnih in industrijskih odpadkov, ki so visoke nad 10 metrov, in dnu zgrajenega akumulacijskega jezera za odpadno sadro pod sv. Ano na Teharjih S tem odlokom je zaščiteno celotno območje Parka spomina Teharje z obstoječim odlagališčem trdnih odpadkov in odpadkov sadre Cinkarne Celje in pretežni zahodni del obstoječega komunalnega odlagališča v Bukovzlaku S tem odlokom določena grobišča so nedotakljiva in so v varstvu upravnih organov celjske občine V nedeljo 4 oktobra 1999 je bila žalna slovesnost za teharske žrtve, na kateri se je podpredsednik slovenske vlade in predsednik Slovenske ljudske stranke opravičil svojcem teharskih žrtev in žrtvam povojnih pobojev, ki jih je izvajala komunistična oblast Že na prireditvenem prostoru se je med ljudmi šušljalo, da želijo nekateri posamezniki na tem zaščitenem območju urediti vadbisče za igranje golfa Večina prisotnih je menila, da gre za slabo neslano Šalo. Žal pa se je že o nekaj dneh pokazalo, da v Celju obstoja INICIATIVNI ODBOR IGRALCEV GOLFA,ki je celjski občini dejansko pisno predlagal, da na z odlokom zaščitenem območju uredi vadbisče za golf. V Celju se je tako našla skupina ljudi, ki želi na zaščitenem območju deponije trdih industrijskih odpadkov urediti vadbisče za golf To utemeljujejo s tem. da celjski golfisti potrebujejo vadbisče v neposredni bližini Celja. Trde. da se sicer deponija obnavlja, gnoji in kosi ne glede, da se na njej ne dogaja ničesar Deponija se obnavlja in ureja v spomin žrtvam ki imajo svoj večni počitek pod njo Kaj pa nam D/ ¿e naj drugega na takem mestu dogajalo? Ali nam bi naj po mnenju te skupine - igralcev golta- spodaj pokopani vstali iz grobov na tem mučeniskem kraju izvajali kakšno primerno dejavnost, ki bi moralno ustrezala inciatorjem vadbisča za golf Morda bi pa lahko goifisti pozabili lobanje pokojnih namesto žogic za golf! Nadalje celjski igralci golfa v svojem predlogu navajajo, cia se površina lahko obdeluje s pesticidi (herbicidi za zatiranje plevela), kar je na drugih igriščih iz vidika okoljevarstvenikov eden od največjih vzrokov za nasprotovanje pri gradnji novih igrišč golfa. Zelo logično, kajti globoko pod to površino leže posmrtni ostanki ljudi, ki so bili strup za komunistične revolucionarje, ki so 'svoje pravice" uveljavljali na slovenskih tleh s krvavo revolucijo in množično morijo po koncu druge svetovne vojne Pobudniki trde, da bi eventuelna Širitev golf igrišča omogočila skritje komunalne deponije! Res genialna zamisel, saj bi s tem tudi za vedno skrili mesto, kjer se nahajajo posmrtni ostanki žrtev komunističnega terorja Teharski spomenik s kostnico N.S.Z. dec. 1999 Ksenja Hočevar Prav c i ni stična pa je končna utemeljitev, da bi bilo golf vadbisče dejansko povračilo za škodo, ki so jo v tem delu občine prebivalci utrpeli z obema odlagališčama Cinkarne in komunalne deponije. Dejansko, da so prebivalci bližine zloglasnega komunističnega taborišča največ škode utrpeli prav zaradi tega taborišča, saj so vse povojne akcije do leta 1990 bile usmerjene v to: da bi kraj Teharje bil izbrisan z zemljevida Slovenije! Zelo žalostno je tudi, da to izgradnjo golfa podpirajo celo nekateri, ki se prištevajo k vernim kristjanom in so člani ali simpatizerji pomladnih strank Ti razmišljajo celo tako daleč, da bi bilo potrebno vse posmrtne ostanke, žrtve komunističnega terorja, ki bodo kadarkol. in k|er koli odkriti, takoj UPEPt l.lTI in pepel pokopati Res lepo' S tem bi bili za vedno uničeni vsi dokazi o storjenih zločinih Najbolj Čudno pri vsem je pa dejstvo da nikoli in nikdar ne govori ali razmišlja u upepelitvi udeležencev NOB, med katerimi je bilo veliko poštenih . ki sploh niso vedeli ali se zavedali, kako jih izkoriščajo komunistični revolucionarji pod pretvezo, da se bore za osvoboditev slovenskega naroda izpod okupatorja, čeprav pa so le oni prodali slovenski narod zločinskemu komunizmu leninsko-boljŠeviskega tipa Ko so se svojci in prijatelji teharskih žrtev na praznik vseh svetnikov in vernih duš v molitvi spominjali vseh naših rajnih, bližnjih in daljnjih, znanih in neznanih peščica petičnežev, katerin edini oog iri morala sid uenar in zabava, razmišlja le o tem, kako bi si na grobovih žrtev komunističnega terorja uredila golf igrišče. Res prava ideja za sedanji pos"tkomunistični čas, saj bi bila dobrodošla teharskim rabljem, sramovali pa se je nebi niti kruti Vandali, ki so pred davnimi stoletji uničevali vse dobrine, kot pred pol stoletja zloglasni komunistični revolucionarji. Ne bodimo presenečeni, če bo pobuda "igralcev golfa" naletela na ugoden odmev pri vodstvu mestne občine Celje. Svojcerm teharskih in drugih žrtev povojnih pobojev seje podpredsednik slovenske vlade opravičil, medtem, ko se vse do danes ni opravičila celjska mestna oblast! Kajti prav njeni predhodniki so davnega junija 1945 nagnali Celjane, da so zmerjali in zasmehovali teharske trpine, ki so jih podivjani "zmagovalci" peljali po trnjevi poti od celjske železniške postaje do taborišča smrti Teharje. Vsi smo to opravičilo pričakovali prav sedaj, ko je krmilo celjske občine prevzel strankarski kolega sedanjega podpredsednika slovenske viade. Žal se ta Še ni udeležil nobene teharske spominske slovesnosti, kaj Šele, da bi v imenu Mestne občine Celje in v imenu Celjanov izrekel sožalje in obžalovanje za sramotenje teharskih žrtev! Zato ni prav nič čudno, da vsako leto po spominski položitvi venca predstavnikov celjske občine, venec nato skrivnostno izgine preko noči. Tako se je zgodilo tudi letos. V soboto 30.oktobra 1999 zjutraj, venca, ki ga je v petek, dne 29. oktobra 1999 dopoldan položil (član), ni bilo vec na prostoru nekdanjega teharskega taborišča. To pomeni, da v Celju še vedno aktivno delujejo brez vsake srčne kulture in pietete do pokojnih. Ni pa to nič Čudnega, saj se po Celju svobodno gibljejo še nekateri teharski klavci, zaradi katerih se še vedno boje spregovoriti ljudje, ki veliko vedo o povojnih pobojih v okolici Celja in v teharskem taborišču. Zanimivo pa je, da skrunitelji niso odnesli venca, ki gaje 1.novembra 1999 na istem mestu položil predsednik države. Naj zaključim z krščansko mislijo: ODPUSTI JIM DOBRI BOG, SAJ NE VEDO KAJ DELAJO! Nad Teharjem pa se zbirajo še drugačni temni oblaki. Leta 1992 je Demosova vlada razpisala natečaj za projekt Parka spomina Teharje. Odkupljen je bil prvonagrajeni projekt, ki ga je izdelal atelje Marko Mušič iz Ljubljane. Prva demokratična slovenska vlada je že davnega letal990 obljubila, da bo država Slovenija na kraju nekdanjega zloglasnega teharskega taborišča postavila dostojen spomenik teharskim in drugim žrtvam komunističnega terorja na slovenski zemlji. Prve besede v tekstualnem delu projekta nazorno prikažejo bistvo neke ideologije, ki je hotela v dvajsetem stoletju podjarmiti svet in človeka spremeniti v bitje brez srca- v robota-in brezčutno orodje za slepo izvrševanje ukazov revolucionarnih diktatorjev. Opis projekta se pričenja z naslednjimi besedami: "Skrhljiva resničnost tega kraja je kot podoba neznane, neodkrite krajine, Hamletove groze pred nečim po smrti. Zmaličena narava in z gmotami odpadkov obkroženi ostanki taborišča smrti kriče o obeh zločinih, krvavem prvem in še hujšem drugem, ki je pod smetmi žrtve Še zadnjič ponižal, jih s smetmi izenačil in jim vzel ime ČLOVEK." Park spomina naj bi ponazarjal posamezna doživetja na poti trpljenja, ki so jo morale prehoditi teharske žrtve. Vstopni potrtal bo znamenje začetka doline gorja v obliki kapelice Kristusovih solza. Ob vstopu v najožje, sveto območje taborišča, bodo vrata trpljenja v obliki kapelice Kristusovega bičanja. Osrednji spominski objekt bo znamenje smrti in povelicanja simboliziran v prispodobi Kristusove trnove krone, venca trpljenja, zmage in povelicanja. Ta osrednji objekt, ki danes že stoji v vsej svoji veličini, je visok 18.5 metrov in je viden od daleč. Spominjal bo slovenski narod na najbolj temne dni njegove zgodovine iz sredine 20. stoletja. Spominski prostor se bo iztekel v znamenju upanja - kapelici Kristusovega vstajenja, ki se bo prevesila v naravno krajino in^sprehajalno pot do cerkvice sv. Ane. Bodoči park spomina Teharje - jezik simbolične umetnosti najdbi bil kraj spomina in iz zmalicene narave bi se prevesil v oazo človečnosti, ki bo združevala ljudi dobre volje, izkušnje preteklosti in večne modrosti v izraz občutljivosti nove dobe. V parku naj bi bili tako uporabljeni splošni civilizacijski in humanistični pojmi, ki preidejo v religiozno krščansko simboliko. Projekt celotnega. Parka spomina Teharje je zasnovan tako, da bi se izgradil v štirih samostojnih fazah.Žal je do danes, 10 let od dane obljube prve slovenske vlade zgrajen le prvi del prve faze. Kljub oviram gradnja le napreduje.Danes pa se je pojavila nova ovira, pa ne iz strani komunistične kontinuitete, ampak v osebi, ki je bila sama eden izmed zapornikov, ki je predlagala, naj bi projekt Parka spomina Teharje tako zreducirali, da bi samo uredili se okolico osrednjega pomnika, naredili simbolični tloris barak in gradnjovzakljucili. To govori v svojem imenu brez vsakega pooblastila Še živih teharskih žrtev! Če bo ta ideja realizirana, kar pa je celo zelo verjetno, ker bo to sedanja oblast zgrabila z obema rokama, bo na območju nekdanjega teharskega taborišča nastal popolen zmazek, ki ne bo nikomur več v ponos, še namanj pa žrtvam teharskega holokvsta. Janez Lampret Dipl.iurist Zato imajo nasa prizadevanjaza ohranjanje in krepitev nase dediščine, kulture in jezika., organizacij, povezanosti tudi velik splosnocloveski pomen in so obenem zelo moderna. Ce pa gledamo na stvari se z višjega vidika, ki ga iscemo v volji našega Stvarnika, potem nam ne more biti vseeno, ce nam je bilo dano, dasmo se rodili znotraj določene skupnosti , ce so nam bili zaupani talenti, ki jih najbolje in najbolj naravno razvijamo v skladu s tem, kar smo. Tu se tudi narodne vrednote stikajo z absolutnim, s poklicanostjo in poslanstvom, Id ga ima vsak imed nas. Seveda je treba upoštevati različne možnosti za ohranjanje slovenstva v svetu, prostor in cas, okolje, sposobnosti, da nismo do koga krivični. Tu se tudi kaze razlika med položajem v zamejstvu, pri nas in v zdomstvu. Ce je v zdomstvu asimilacija mnogokrat skorajda neizbezen Proces je v zamejstvu skoraj vedno nasilje, krivica, sad vidnega in tihega zapostavljanja. Dovolite, da se Vam se enkrat toplo zahvalim, tudi v imenu svoje družine, za vso pozornost, prijaznostin gosoljubje, ki smo jih bili deležni. Upam, da ostanemo se naprej vs stiku. HRANILNICA IN POSOJILNICA SLOVENIA PARISHES CREDIT UNION Offering you a full range of banking services 725 Brown s Line, Toronto, ON M8W 3V7 Tel.: (416) 255-1742 Fax: (416) 255-3871 Monday. Tuesday, Wednesday.....10:00 a m.-4:00 p m Thursday, Friday................10:00 a.m.-7:30 p m. Saturday......................9:00 a.m.-12:00 noon 618 Manning Ave., Toronto, ON M6G 2V9 Tel.: (416) 531-8475 Fax: (416) 531-8533 Monday.......................12:00 noon-4:00 p.m. Tuesday, Wednesday............10:00 a.m.-4:00 p.m. Thursday, Friday................10:00 a.m.-7:30 p.m. Villa Slovenia 23 Delawana Drive, Hamilton, ON L8E 3N6 Tel.: (905) 578-7511 Fax: (905) 578-5130 Thursday.....................3:30 p.m.-7:30 p.m. Friday........................12:30 p.m.-7:30 p.m. Saturday......................9:00 a.m.-12:00 noon Dom Llpa, Toronto, Ontario (for residents only) Thursday....3:00 p.m.-4:00 p.m. Ktfor to nl Clan, naj postanal Slovenska Hranilnica in Posojilnica John E. Krek's Slovenian Credit Union 747 Brown's Line, Etobicoke, Ont. M8W 3V7 Tel.: (416) 252-6527 9:30 a m.-4:00 p.m. Monday 9:30 a m.-4:00 p.m. Tuesday 9:30 a.m.-4:00 p.m. Wednesday 9:30 a.m.-7:30 p.m. Thursday 9:30 a.m.-7:30 p.m. Friday 9:00 a.m.-12:30 p.m. Saturday 611 Manning Ave., #100 Toronto, Ont. M6G 2W1 Tel.: (416) 532-4746 Closed 10:00 a.m.-4:00 p.m. Closed 10:00 a m.-7:00 p.m. 10:00 a.m.-7:00 p.m. Closed A full service co-operative committed to excellence DEPOSIT SERVICES -Savings and chequing BUSINESS SERVICES -Current accounts WEALTH MANAGEMENT -Mutual funds, stocks, bonds through W.H.Stuart Ltd. LENDING SERVICES -Personal loans/mortgages MEMBER SERVICES -Banking machine cards RETIREMENT SERVICES -RRSPs and RRIFs -Self directed RRSPs www.slovcan.com/jekrek email: main ©jekscu.com NOVA MASA Letos bo v župniji Brezmadežne na 739 Brown's Line v Torontu novomaŠnisko slavje Gospoda JANEZA LIKOZAR Vabimo vse, ki premorete narodno nošo daterekoli slovenske pokrajine, da se nam predn zite. Moški ste Še posebej vabljeni. Prijavite se gospe NADI ČEMAZ, 416-251-9428. Meeting Your Needs • More for health, education and children • Tax cuts • Continuing to build a more innovative economy To find out how this budget will benefit you and your family, call 1 800 O-CANADA (1 800 622-6232) TTY: 1 800 465-7735 Monday to Friday 8 a.m. to 10 p.m. EST. Weekends 9 a.m. to 5 p.m. EST. or visit our Web site at www.fin.gc.ca Canada Govor ravnatelja slovenske šole,g. Blaža Potočnika na Prešernovi proslavi v Torontu Dr. FRANCE PREŠEREN, Nas največji pesnik se je rodil 3. Dec. leta 1800 v VRBI. vasi danes brezniške župnije na Gorenjskem. Bil je kmečki sin, potomec starodavnega rodu Prešernov, ki je živel v radovljiškem okraju. V tistih letih je segla francoska revolucijas svojimi krvavimi posledicami, a vendarle plodnimi tudi v našo deželo in iztrgala velik del našega ljudstva iz tisočletnega germanskega pritiska in ga združila vsaj za Stari leta (1809-1813) z delom hrvaškega ljudstva v obmorskih pokrajinah. Današnje slovensko ozemlje je postala francoska provinca ILIRIJA, toda spopadi med novimi revolucionarnimi in starimi konservativnimi silami pa mso bili omejeni le na našem ozemlju, ampak so povzročali premike v vsej srednji in vzhodni Evropi. Oglašali so se razni veliki pesniki vin pisatelji kot pri Rusih Aleksander Sergenjenič PUŠKIN, pri Poljakih Adam Mickiewiez, pri Slovencih Prešeren, pn Cehih Karel Hymek Macha m pri Srbih Petar Petrovič NJEGOŠ. V vseh je delovala tudi tradicija, družba in politični vzgon njihovega naroda. Nasa zgodovina se je Prešernu razodela kot krvava tisočletna tragedija, ki so jo na videz nakopali nase in na potomce nesložni prednikj kar je pesnik dobro vedel, toda ni smel povedati. Ze v nasi protestantski književnosti 16. stoletja se je začela rahlo oglašati tudi slovenska ustvarjalna misel, Čeprav se ni mogla zaradi namena in vsebine te književnosti razmahniti in razživeti. Med njimi so bili poglavitni Tmbar, Bohorič in Dalmatin. Resno se je začela ta misel buditi šele v drugi polovici 18. Stoletja, zlasti v načrtih Pohlina, Zoisa, Linharta in Vodnika. V tej dobi so se končala Prešernova učna leta, s pomočjo staršev in treh stricov duhovnikov -dva razreda normalne šole v Ribnici (1810 — 1812), tretji razred ljubljanske normalke, šest ljubljanskih latinskih šol (1813 - 1819), dva letnika filozofije na ljubljanskem liceju (1819 - 21), tretji letnik filozofije na Dunaju in štiri letnike pravnih Študijev, tudi na Dunaju. Leta 1828 pa je uspešno branil pred komisijo 60 naukov iz vseh delov pravnih in političnih ved ter si tako pridobil Čast juridičnega ali jezičnega doktorja. Nekateri njegovi verzi pričajo, da je Prešeren nadaljeval tam, kjer je Vodnik nehal s svojo pesmijo, bolj v svobodni in satirične obliki. Prijateljstvo med Matijem Čopom m Prešernom se je poglobilo znasti po letu 1828, ko sta se oba vrnila iz tujine. Prešernova silna, skoraj bolestna dovzetnost za žensko lepoto in razočaranje sta najbolj vplivala na njegovo duŠevnost, pa tudi nekaj liberalnega skoro revolucionarnega je bilo v njegovem mišljenju. Oba s Čopom sta ustvarila vsakoletni Zbornik Kranjska Čebelica (1830) in s tem se je organiziralo slov. Kulturno življenje na Kranjskem. Poglobil je vsebino svojih pesmi tako, da je izražal v njih globino in širino svobodomiselnega in naprednega Slovenca. Končni ljubezenski poraz mu je bil v blagoslov kot liriku, četudi ga je v drugih umetniških načrtih pritiskal k tlom. Najbolj značilen je Sonetni venec (1833), ki ga je napisal ob misli na Primčevo Julijo, hčerko ljubljanske trgovke Primceve. Globoko ga je pretresla smrt prijatelja Matije Čopa; začel je zanemarjati Čopovo zapuščino, toda v tem razmišljanju je zložil poslednjo pesnitev "KRST PRI SAVICI" (1835-1836). Tako je upodobil v krstu svojo duševno dramo in se rešil z njim svoje duševne tragedije. Po "Krstu pn Savici" se je odpirala pred njim nova pot, ki je vodila prav v središče največje umetnosti. Bistvo novega Prešernovega prepričanja je realen, pozitiven odnos do življenja, ne glede na trpljenje in žrtve. V "Zdravici" (1844) je Prešeren premagal življensko potrtost ter je pozdravil, kot demokrat, politično in socialno vrenje v Evropi Pobudo so mu dali domaČi dogodki, njegove "Poezije" izražajo še danes najvišji vzpon našega duha in umetniškega pričevanja. Marčno revolucijo leta 1848 je doživel Prešeren že telesno prizadet prisiljen od hude bolezni, trebušne vodenice, ki ga je vrgla na smrtno posteljo in je zahrepenel v najhujših mukah po verskih tolažilih . Trpljenja ga je rešila šele zadnja "ljubca" bleda smrt, 8. Feb. 1849 leta. Tako je prešel Prešeren v našo narodno in občo kulturno zavest samo s svojimi poezijami, a tudi v njih je toliko umetniške moči, da bo z njimi dihalo slovenstvo do konca svojih dni. 18.februarja 2000 Zložil Blaž Potočnik O Verba! Srečna, draga vas domača, Kjer hiša mojiga stoji očeta; Deb 'uka žeja' me is tvojga sveta Speljala ne bila, goljfiva kača! Umetnik Božidar (Ted) Kramolc OEZIJE DOKTORJA FRANCETA PREŠERNA. Sem dolgo upal in se bal, Slovo sem upu. strahu dal; Srce je prazno, srečno ni, Nazaj si up in strah želi. V LJUBLJANI. ZALOŽIL MAKSO FISCHER. 1896. ____je Študiral arhitekturo v Ljubljani. Leta 1942 je kot intemiranec v koncentracijskem taborišču Gonars v Italiji doživljal trpljenje brezmoČmh . Ob koncu vojne je odšel v Avstrijo in se pridružil slovenskim beguncem v taborišču Špital na Koroškem. Leta 1948 je emigriral v Kanado, kjer je v Torontu 1.1951 po končanem študiju na zavodu Ontario College of Art s Častnim naslovom AOCA stopil v svet umetniškega ustvarjanja, kjer je imel svoj prostor že od mladih let. Ted Kramolc je od prve razstave svojih del leta 1942 v Gonarsu in pozneje v Ljubljani leta 1944 imel samostojne razstave v Kanadi, Argentini, Avstriji in Sloveniji. Njegova umetnost je kot stalna zbirka predstavljena v desetih galerijah v Ontariju, vključno z Narodno galerijo v Ottawi in z dvema umetnostnima galerijama v Torontu, Hamiltonu in Galerijo modeme umetnosti v Ljubljani. Njegova umetniška roka nikdar ne počiva. Iz leta v leto se veča število izvršenih del v pastelih, akvarelih in olju, ki jih je poleg enkratnih samostojnih razstav od leta 1950 do danes pridruževal različnim skupinam umetnikov v Kanadi, ZDA, Argentini, Avstriji in Sloveniji. Trinajst torontskih poslovnih družb, med njimi Ford Canada, Royal Trust, Xerox, JEK slovenska hranilnica, torontska katoliška nadskofija, so ponosni hranitelji Kramolčevih del Slike tihih gozdov, poljskega cvetja, vrtnic, sadja in zelenjave, skrivnostni portreti krasijo mnoge zasebne domove sirom sveta od Slovenije do Argentine Letos od l.do 19. marca je Kramolc ponovno razstavljal v Neilson Park Creative Centre v Torontu 56 starejših in novih del v akvarelu, pastelu in olju. Odprtju razstave je prisostvovalo lepo število povabljenih gostov, skupno z dr. Božom Cerarjem, slovenskim veleposlanikom v Ottawi in kardinalom Alojzijem Ambrožičem. V Kramolčevi pokrajini - Albion Hills,Duffenn forest se nam odkriva lepota preproste narave, razsežnost in mir božjega stvarstva, simfonija barv, svetlobe in sence. Tihožitja v olju... Bogastvo barv se preliva po cvetju, sadju, vazah in ustvarja v gledalcu spokojno razpoloženje. V portretih se nam predstavi slikar Kramolc z novo življenjsko in ustvarjalno močjo. V povečanih merah zre na nas resni, modri, pa Ted Kramolc Solo show, March 2000 Neilson Park Creative Centre Photo : Peter Pavlin vendar dobri, prijazni obrazi. V njihovih očeh je pričakovanje m pozdrav.... Vsak pripoveduje svojo življensko povest. .. in vendar nam je to srečanje prijetno. Odtenki vijolične, plave, rjave, zlate barve prepletajo in blažijo žive, močne plasti rdeče barve. Slikarju Kramolcu, ki je tudi pisatelj, novelist, želimo še mnogo uspehov in visokih poletov v umetnostne sfere ustvarjanja in odkrivanja Večne Lepote. Anica Resnik REVIEW SLOVENIAN AXIS FORCES IN WW II1941/1945 By Antonio J. Munoz USA ISBN 1-891227-04 -1 The attribute Axis forces is very much offensive for anticommunist Slovenian honre guards. The writer follows the communist propaganda tendency to slander their opponents. The German SS were in charge of most of occupied countries and they controlled civilian administration and much more domestic police, militia and military forces. This unavoidable fact doesn't entitle anyone to call such people SS, Axis etc. Insignia Design of some uniforms/hats shows a cross (MVAC) or even German Hakenkreutz. Slovenian forces under German and Italian control never carry those! Symbol Page 4 under Publisher's note. The writer rightly says that the picture of a MVAC soldier with crucifix, beret with cross and words "in the name of Christ" are a piece of Slovenian communist propaganda. The writer is not so exact with many other Propaganda pieces constructed, invented by Slovenian communistis. Sources: all important informations comes from Slovenian communists sources mostly from Museum of Modern History in Ljubljana. The picture is therefore terribly one sided. The only source from the part of communist opposition is the book aoout holocaust of Slovenian anticommunist forces and civilians in Teharje. The book by Klepec (not Kelpec!) Matjay was written in Slovenian. The publisher quotes this source in German, which doesn't exist! Page 6: The Austrchungarian empire with extreme oppression of all Slavic people is depicted as a most harmonious place, looking like a paradise of multinational diversity. How terribly wrong! Yugoslavia is depicted as a domination of Serbs over Croatians and Slovenians. It might be so, but still in comparison with Austria for Slovenians in 1918 was Yugoslavia a salvation from Austrian cultural, lingüistica! oppresion. If Slovenians would stay with Austria in 1918 90% of people would be germanized, Carinthia proves that 100%. In 1918 we had there 90,000 Slovenians, to-day there are 10 thousand left, if so. Page 10: Croatian division of Wehrmacht" There never was one! Page 11 "Churchill has conceded to limit British influence in Yugoslavia." It is the well known fact the famous piece of paper executed by Churchill in Stalin's presence put Yugoslavia at 50! Page 11 "Slovenians fought on German side" Slovenian forces never :ougit for German war effort, their aim was to fight the red terror, communism in the revolution started by the communist. Page 11 "Recognition of Slovenia enforced by Vienna". Not true, the Austrians were followers, the main effort was executed by Germans, Vatican. This wrong statement is written by Hans Werner Neulen, Koeln 1994, which express that under Austria things would go better. Maybe but for Slavic people thought of Austria is not a good one. Page 12 Ita ians came up with the idea of recruiting locally raised volurteer formations ." The writer is very much wrong on this score. Slovenians in desperation confronting the red terro", which is responsible for killing in the period from June 22, 19^1 up to July 17, 1942 of up to 1500 innocent people, guilty as possible opponents to the revolution, went to Italian military authorities and asked for arms in order to protect themselves. This is what happened, there was no Italian initiative, no axis forces!!! ■ Page 13/4 "In Slovenia, the Catholic community was approached in order to help to form units for MVAC". Wrong: Slovenian opposition (they are all catholics) to communist red terror went to Italians to get arms, for a domestic defending force. The people who asked for self defense were mostly simple farmers. There was no political, or church leader involved To give a strictly "catholic face" to anticommunist movemen: is wrong Page 14 "Pre vine a Ljubljana region was not annexed, but was occup ed" Wrong on May 3, 1942 Italians declared the annexation Page 14 "In Ap-il 1941 Dr. Marko Natlacen formed the National Committee for an Independent Slovenia. Dr. Natlacen had formed a Slovenian legion during the Axis invasion which aided ir disarming defeated units of the Yugoslav army" What a slander, wrong! Dr. M. Natlacen at the moment Yugoslav army was retreating fully from Slovenia organized ad hoc a Slovenian National Committee, to fill the power vaccuim caused by retreat of Yugoslav army. This was not a movement for Independent Slovenia! Not much was done since tie Italians came into Slovenia April 11 already! !!! Slovenian legion with the purpose of disarm Yugoslav military units is pure fiction! Page 15" Slovenska legija (not Legiya), continued to serve, now under Italian service as auxiliary troops." Pure invention there was nothhg of this. Page 15" In No/ember 1941 Ernst Peterlin organized another pro Axis nilitia@. Wrong, pure invention. The MVAC was formed on July 17 1942 and was getting stronger every month. To use attribute pro Axis is a slander! Page 15 "Vraske straze" Wrong the spelling is VASKE STRAZE. Name of Iccalitites, persons are wrong too many times to mention!!!!! Page 15 Royalist IVajor Novak helped organized a Chetnik force in Slovenia from the Serbian minority there". Wrong Cetniks in their majority were Slovenians. Some Serbian officers as a matter of facts remained in Slovenia, they joined MVAC and cetnik, but their number was minimal. Page 17; "Captain Albin Cerkvenik organized 1600 Slovenian MVAC and 60 Serbian Chetniks in two brigades of 800 people each" Wrong, nothing of this sort was organized. Presen (correct Preseren) brigade caught 16000 man army in Turjak" Wrong the number caught was 750 people. "The partisans pounded the castle (Turjak) with artillery rounds" Wrong, the job was done by talians who on Sept 9 onwards joined the partisans! Page 18 "Ethnic German named Franc Krenner was given rank of colonel anc assigned operational control of Slovenian home guards" Wrong the correct name was Franc Krener and he was no German, his home town was Kranj, 25 Km north of Ljubljana! Page 21 Head of SS in Ljubljana was Erwin Roesner" Wrong the correct rame was Erwin Roesener! Also not Globocnic but Globocnig Page 26 "The Slovenian commander of Gorenjsko domobranstvo was Slavko Krek, but when he was killed... " Slavko Krek survived the war went abroad, then returned to Slovenia and was sentenced to many years in prison! Page 26: "The Slovenian collaborationist forces were concerned with keeping Slovenia independent from the rest of Yugoslavia, free of communist control. Their attitude towards the Axis forces was :hat they were the lesser of two evils". Comment: mainly correct with exception of Slovenian independence which was net an aim of any importance in those times of communist terror and oppression. Page 27 "Wehrmannschaft in Gorenjsko and Stajersko was organized by Gestapo". The occupation was an accepted fact and occupation brought into Slovenia Gestapo and SS. They were authorized to forms such troops. This just can't be avoided and should not constitute a crime and guilt. Page 30 "Many (English POW.of Slovenian descent) were recruited in ex le for the Royal Yugoslav Army in exile which was oeing organized in Yugoslavia". Comment: Most recru tment was done for partisans (overseas brigades!), they were taken to Split Yugoslavia, many killed as not trustworthy, rest then proceeded north. Germans were retreating already not much of liberation fight. The book has much information which is good. There are many factual mistakes, too many for such a book! Unfortunately is written under too much communist influence e.g. representing the anticommunist home guard forces as Axis helpers, which is eminently wrong! They were military forces organized for exclusive fight for Slovenia, without communism. Allied help to Tito was the most Dr. Peter Urbane 24.marca je Vatikan imenoval za beograjskega nadškofa c.g. Stanislava HoČevaija, salezijanskega inšpektorja v Sloveniji. K visokemu imenovanju mu čestitamo bivSi Salezijanski gojenci in ostali Slovenci. Predstavitev nove knjige Staneta Stražarja Domžale - mesto pod Goričico kulturno društvo Miran Jarc Skocjan in Odbor za izdajo knjige sta konec decembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah ob prvi obletnici njegove smrti pripravita predstavitev štirinajste, poslednje knjige Staneta Stražarja Domžale-mesto pod Goričico. Številne obiskovalce, med katerimi so bili tudi sorodniki Staneta Stražarja, med njimi žena, otroci in vnuki, je slikarka Mojca Vilar presenetila z velikim portretom Staneta Stražarja, katerega zadnjo knjigo je predstavila dr. Zmaga Kumer. V kulturnem programu, ki gaje povezovala ga. Draga leretina Anžin, so sodelovali: flavtistka Adela Ramovš, sopranistka Mateja Stražar ter pianist Vladimir Mlinaric. Domžale-mesto pod Goričico je štirinajsta knjiga Staneta Stražarja, ki je pred njo napisal naslednje knjige: 80 let gasilstva v občini Domžale (1960). Kronika Doba (1970). Svet pod Taborom (1974). Moravska dolina (1979), Gledališče pod kozolcem (1980), Črni graben (1985), Ob bregovih Bistrice (1988). Mengeš in Trzin skozi čas (1993), Oj ta slamnik (1995). Ljudje ob Rači (1995), Poslednji let (1995) ter Župnija Dob skozi stoletja (1996). Svoje poslednje knjige za tisk ni mogel več pripraviti sam, toda rokopis je pred smrtjo vsebinsko dokončal tako, da je bilo mogoče uresničiti njegovo srčno željo. Za objavo sta zbrano gradivo pripravili mag. Marjeta Stražar, avtorjeva hči. ter dr. Zmaga Kumer, ki je opravi- Ob prvi obletnici smrti Staneta Stražarja Prekratek kos življenju OtllDIllil si od časa večnosti. Pogled brez upanja povesit si v temo brezčasja; odšel r brezmejne si poljane in r (lilt nirvnne nemir sn a položil. Mrakobne dolge dni prežjurja tvoj obraz, a tvoje ni dlani, ki bi kazala pot v prihodnji čas. FRANCE STRAŽA R la tudi lektorsko delo. Vse dejavnosti pa je vodil Odbor za objavo knjige, ki ga je vodil g Alojz Stražar. G. Stane Stražar je bil mnogo več krtt le zapisovalec krajevne zgodovine. To je dokazal tudi v svoji najnovejši knjigi Domža-le-mesto pod Goričico. Zanimalo ga je življenje ljudi, običaji, človeška širina, različnost, navade. predvsem pa si je prizadeval dobili verodostojne podatke. S pridnostjo in veliko vztrajnostjo, ki je značilna prav za vse njegovo življenje, je tudi obravnavano območje prikazal najprej z vsemi naravnimi značilnostmi, nato pa življenje na njem od prazgodovine do danes. V vsebinsko zaokroženih poglavjih beremo o razvoju Domžal in okolice, o slamnikarstvu od hišne obrti do industrije, o razvoju šolstva in društvenem življenju. o ljudskem izročilu in umetnostnih prizadevanjih, o javni upravi, nastanku župnije in verskem življenja o dogajanju v prvi in drugi svetovni vojni ter vojni za Slovenijo, posebej pa piše tudi o osebnostih, ki so s svojim delom prispevale k napredku iVi slovesu domžalskega območja. Po mnenju dr. Zmage Kumer je knjiga Domžale-mesto pod Goričico praznik za vse ljubitelje knjig pokojnega Staneta Stražarja, izpolnitev njegove zadnje želje, ki je ni nikoli izrekel naglas. pa vendar srčno želel, da njegovo bogato gradivo najde pot med bralce, da bodo na nekaj sto straneh našli bogato zgodovino območja, na katerem živijo. O njegovi poslednji želji je govoril tudi g. Alojz Stražar, predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, ki se je za razumevanje zahvalil Občini Domžale ter županji Cveti Za-lokar Oražem. še posebej pa za opravljeno delo dr. Zmagi Kumer. brez katere knjige najbrž sploh ne bi bilo. Za opravljeno delo se je vsem zahvalila tudi županja, ki je opozorila na problematiko spremljanja dogajanj -pisanja kronike na območju Občine Domžale, delo pa so pohvalili tudi drugi navzoči. Vsi so bili mnenja, da knjiga celovito predstavlja zgodovino, razvoj in življenje na območju tega dela naše občine, da je zanimiva za domačine, po njej pa bodo s pridom segali tudi strokovnjaki, ker je pisana strokovno neoporečno in hkrati vsakomur dostopno, (dr. Zmaga Kumer.) V njej bodo bralci našli svoje korenine, se jih še bolj zavedeli in s prebiranjem knjige uresničili tudi avtorjevo srčno željo, da knjige, v katerih je ohranil zgodovino naših krajev, najdejo pot med ljudi. V. V. +Agna Javornik V nedeljo 2. Aprila je v Washingtonski bolnišnici umrla AGNA JAVORNIK v starosti 86 let. Zadelajo je možganska kap Rojenaje bila 19.febr. 1914 v Ljubljani v Voduškovi družini, v kateri je bilo 14 otiok. Poročila seje 7.julija 1936 s pisateljem MIRKOM JAVORNIKOM, ki je umrl 1 .maja 1986. Njen brat je bil znani slovenski duhovnik VITAL VODUŠEK, župnik slovenske fare v San Franciscu. Zaposljena je bila 31 let v Kongresni knjižnici v Washingtonu do upokojitve leta 1998. ko je bila stara 84 let. Pokojna Agna Javornik zapušča hčerki Agno in Alenko, poročeno Pfeifer v New Yorku sina Mirka v Severni Carolini, tiri vnuke in dvapravnuka. Sorodnikom izrekamo toplo sožalje^ S.D. Stane SiisterftČ. WASH.D.C. + JANEZ MATEŠIČ seje rodil 13.maja 1924 na Krasnjem Vrhu nad Metliko. Med vojno je stopil med vaške stražarje in kasneje med domobrance. Pri domobrancih je bil kurir. Ob koncu vojne se je s tremi prijatelji odpeljal na Koroško. Tam so jih dali v ujetniška taboriSČa. 17.okt. 1945 so jih naložili na živinske vagone in odpeljali proti Sloveniji. Janez je bil v skupini štirih , ki so imeli tiden namen pobegniti še v angleški zoni. Martinu Stefamču je uspelo odpreti vrata v bližini Podrožce kjer so skočili iz vagona. Napotili so se nazaj v Spital. Ker Janez ni vedel kako je s starši se je aprila 1946 napotil v Slovenijo. Doma je našel očeta, mati pa je medtem že umrla. Ko seje vračal, so ga 20.aprila 1946 v Ljubljani na Tromostovju aretirali. 24.februarja 1947 so ga obsodili na 20 let strogega zapora. V Mariborskem zaporu je preživel 8 mesecev v bunkarju, ves čas v popolni temi. Brez umivanja, britja tn sprehodov.Leta 1954 so ga premestili v Skofjo Loko. Taam je dve leti učil matematiko. Zadnja tri leta pred pobegom je prenehal govoriti z vsemi zaporniki in se je pripravljal na pobeg. Na nedeljo 9. Junija 1957 se mu je posrečilo pobegniti. Za njim je bilo 11 lt in dva meseca ^apora. Dva meseca se je skrival pri bodoči ženi v Cemsentku nad Zagorjem ob Savi. Pobegnil je v Avstrijo, kjer se je 7.oktobra 1957 na Zihpoljah poročil z Milko Kreže. Od tam sta šla v Kanado , kamor sta pnšla 19. julija 1958. 1968 sta šla z ženo za dva tedna v Slovenijo. Dva dni po prihodu domov na KraŠnji Vrh so ga aretirali. Zaprli so ga še za o mesecev. Takrat je tudi končno zvedel zakaj je bil obsojen na 20 let zapora. S pomočjo prič in advokatov je dokazal, da je bil po nedolžnem zaprt. V Kanadi ie delal pri GM kjer je tudi dočakal upokojitev. Imel je sina Janeza in hčerko Mojco, ki je poročena s Poldetom Zupan iz Zagorja. Imel je enega vnuka Gregorija in dve vnukinji, Stefi in Katjo. Živijo v Oshavi, Ontario. Polde Zupan.organizator pogreba Dragi Janez! V imenu društva TABOR in žalujoče žene Milke ter otrok bi se rad poslovil na Tvoji zadnji poti. Pošten in iskren Član društva TABOR, zvest svojemu narodu in veri ter načelom slovenskega naroda, Bog, Narod, Domovina si v soboto izdihnil svojo blago dušo. Vedno si bil pripravljen pomagati fizično in finančno domobranski ideji, ko smo pred leti postavljali spominski križ pokojnim domobrancem v Midlandu. Za vso to nesebično delo Ti bo Bog bogato poplačal, saj Tvoja duša je že pohitela k Vsemogočnemu v naročje . Mnogo si pretrpel v življenju, bil krivično zaprt od komunistov dolga leta ter po božji volji končno le pristal v svobodni deželi Kanadi, ki Te je lepo sprejela. Ustvaril si z ženo Milko lepo družiničo, ki pa Te bo sedaj zelo pogrešala, saj so izgubili dobrega in skrbnega moža, očeta in starega očeta. S Tvojo smrtjo smo tudi mi Taboijani izgubili enega najbolj zvestih članov, občutili bomo to veliko izgubo. Spočij se dragi Janez v tej kanadski zemlji, ki Ti je dala zadnje zatočišče in mirno življenje, ženi Milki in otrokom pa v imenu društva TABOR izrekam še enkrat iskreno sožalje! Feb.2,2000 Društva TABOR. Blaž Potočnik, predsednik žpk. Tomaž Holmar, Obirsko 1905 C G. TOMAŽ HOLMAR ŽUPNIK NA OBIRSKEM Pred nekaj meseci je na Koroškem na Obirskem praznoval 95 letnico svojega rojstva priljubljeni župnik Tomaž, poznan po dejstvu, da je skupno s prof. dr. Ehrlichom večkrat obiskoval sv. Višarje, med drugim tudi leta 1932, ko je prof. na Vrhu višarske gore, spregovoril znamenite besede o vlogi Slovencev na tem mestu. Od vseh udeležencev tega romanja je župnik Tomaž Holmar edina preživela priča tega dogodka. Zato bi bilo zgodovinsko zelo važno, če bi kak Ehrlichov učenec, ki živi na Koroškem prosil č.g. župnika za razgovor, da bi nam ta edina priča posredovala opis tega dogodka. Iz Nedelje, cerkvenega lista krške škofije, dne 2. Januarja 2000 objavljamo nekaj izjav tega zavednega Slovenca. Rc k.odil sem se leta 1905 v starodavni Gospe Sveti. Tako sem doživljal še habsburško monarhijo do leta 1918. S tem utrakvistično ljudsko šolo v Zabnicah pod Višarjami, kamor seje leta 1911 oče preselil od Gospe Svete z družino iti smo tako prišli pod Italijo, tam doživeli nastop Mussolinija z vsemi fašističnimi šikanami. Gimnazijo sem začel v Celovcu leta 1917, tam doživel plebiscit na Koroškem s tistim teatrom - druge besede ne najdem za „slavnost" po plebiscitu na Kardinalskem trgu, ko sta dva imenitnejša Korošca iz dveh z vencem povezanih čaš pila „bratovščino" ali kaj, eden Nemec, drugi Slovenec. „Teater" zato, ker so Nemci iz te zmage, ki so jo mogli doseči le tako, da so v stiski naredili Slovencem svečano obljubo, da bodo Slovenci imeli vso svobodo kulture in sploh za ves svoj razvoj. Ta lepa obljuba pa je bila bržkone že pri tem slavju pozabljena. Iz svoje „zmage" so naredili „zmago v nemški noči", Slovence razglasili za nezveste, za izdajalce in pozabili, da so sami bili grdo nezvesti svoji slovesni obljubi. Podobno je bilo po 2. svetovni vojni. Celo državna pogodba jih ni toliko vezala, da bi jo do kraja uresničili. Kakšna zvestoba lastni besedi? Če že ne več, je bilo to drugo razočaranje koroškega Slovenca, ki je naivno zaupal Nemcu, „možu besede". Druga razočaranja: po tem porazu nemštva sem upal, zdaj se bodo Slovenci dvignili. Pa sem opazil: oče, ki je bil zaradi slovenstva v pregnanstvu, je govoril s svojim otrokom nemško. Kako to? Na moje vprašanje njegov odgovor: „Ne maram, da bi moj otrok zaradi slovenstva tako trpel kakor sem jaz." Bridko spoznanje: Hitler je našemu slovenstvu vendarle zlomil hrbtenico. Podoba je, kakor da nihče ne spozna, da umiramo, nihče se ne postavi proti temu stanju. Smo mar obupali v letu Slomškove beatifikacije? PRISPEVKI Za urditev groba dr. Lampert Ehrlicha Burjes Lojze in Kati Čop ing. in Maria Čuješ dr. Rudolf Gorisič dr. in Fanika Gregorič Lojze in Vera JureSič dr. Albert Korošec dr. Blaž Kuk, dr. August in Marija Kurbus Armin Lavrenčič Dora Lipovšek dr. Anton Mejač dr. Ciril MejaČ Konrad N.N. dr. L. Pavlovcič dr. Milan Porovne dr. Franc Pregelj Vladimir Rus Jože in Biba Seljak ing. Anton Štukel dr. Anton in Marija Šušteršičfdr. Stane Zadnikar Mag. Vili in Rela Zebot iča $100.00 US $1,000.00 CD $1,000.00 CD $500.00 US $1,000.00 US $100.00 US $1,000.00 US $1,000.00 CD $75.00 US $235.27 CD $1,000.00 US $150.00 US $100.00 US $425.00 US $100.00 US $100 00 CD $100.00 US $100.00 us $500.00 CD $1,200.00 CD $150.00 US $1,000.00 US $100.00 us Skupaj $6,000.00 US $5,035.27 CD Iskrena hvala vsem darovalcem _za humanitarno dejanje!_ Ce kdo le želi prispevati, naj pošlje na Urednika SD. Vsem dosedanjim in bodočim darovalcem se iz globokega Srca zahvaljujemo. Konvencije Pred dnevi smo na TV opazovali, kako so Kanadčani na civiliziranem in demokratskem procesu iskali novo ime za prejšnjo REFORM PARTY v Kanadi. Nehote smo začeli primerjati ta učinkovit proces, ki je v par urah rodil uspeh ko je z 75% delegatov izbral novo ime nove koalicije, s polževo metodo usklajanja koalicijskega programa in 'izbire" naslova novega "Demosa" v Sloveniji. 1000 delegatov iz cele Kanade je sklenilo, da je ime nove stranke Canadian Conservative Reform Alliance Party sprejemljivo večini delegatov, čeprav je nekoliko zrahljalo enotnost, ki jo je prej užival predsednik Reform Party Preston Manning.. OBILJE VELIKONOČNEGA VESELJA VSEM PRIJATELJEM SLOVENSKE DRŽAVE Uprava in uredništvo Odkar je Kristus od mrtvih vstal, se pojavljajo ugovori proti Kristusovemu vstajenju. Ti ugovofi pa se vrtijo vedno okrog istih stvari. V tej ali oni obliki se ponavljajo končno vedno samo trije pomisleki, ki imajo Ksvoj izvor ne toliko v evangeljskih poročilih, marveč predvsem o glavah listih, ki nadnaravnih dogodkov v Jezusovem življenju na noben način nočejo verjeti. Prvi pomislek hoče razložiti Jezusovo pstajenje is prevaro apostolov. Pravijo: Apostoli so truplo ukradli in potem širili vest, JeIti je Kristus od mrtvih vstal. Ta ugovor so \prvi skovali člani judovskega velikega zbora, ^ko jim je straža izpred Jezusovega groba javila, kaj se je zgodilo. Ta ugovor je najšibkejši. Proti njemu govorijo Jezusova prikazovanja po'vstajenju in previdnost apostolov ob prvi novici, da je Jezus vstal. Apostoli so verjeli šele potem, ko so se dobro prepričali. Drugi pomislek navaja možnost, da Kristus ni umrl, marveč da je bil samo navidezno mrtev. Toda Pilat, je izročil Jezusovo truplo Jožefu iz Arimateje šele potem, ko je bilo uradno ugotovljeno, da je Jezus umrl. Križanje in s sulico prebodeno srce ne dopuščata nobenih dvomov o Jezusovi smrti. Ob misli na vse to je pomislek neutemeljen, j Tretji ugovor prihaja iz p ara psihologije. Apostoli so imeli halucinacije, lorej so za'-padli samoprevari. Toda apostoli so dobro ločili med prikaznijo in resničnostjo. Saj so prvotno sami mislili, da gledajo prikazen. Šele, ko vidijo prebodene roke, noge in prebodeno stran Jezusovo, se jim je nezaupanje poleglo in so dvomi izginili. In potem so ihieli 40 dni priliko prepričevali se o resničnosti Jezusovega vstajenja. Najboljši dokaz proti halucinacijam so imeli stalno pri roki, in to je bil: prazen grob. Če nočemo torej potvarjati zgodovine, moramo poročila sprejeti, kakor so zapisana. Brezveren človek jih ne sprejme, a ne zaradi poročil, ampak zaradi vsega tistega, kar je z vstajenjem Kristusovim združeno. Tu je namreč zraven dolžnost vere, posmrtno življenje, odgovornost za življenje... Tudi tu se spet uveljavlja Simeonov a napoved, da bo Kristus mejnik v zgodovini človeštva, postavljen v padec in vstajenje... Res! Je (pap&l fianct 2. je o pn&tnsm ca m fijivjč abjultal Sveto delale in je if $oab WČjf tjoApnd c sumu člevellvu. Vstafehfe in ugovori ALELUJA PODOBA "SLOVENCA-EVROPEJCA" NEZNANKA. Spominjam se časov iz poznih 60. ali začetkov 70.1et, ko so v številnih delih sveta hipiji in študentje organizirali protestna zborovanja proti "establishementu," proti vsemu takratnemu družbenemu redu . na neki način proti vsej civilizaciji , kakorkoli je že bila organizirana; protestirali so proti takratnemu bontonu, modi. komunikacijskim normam, interpretacijam idej, proti religiji,.... Po njihovem mnenju bi bilo treba spremeniti celoten uveljavljeni način življenja in ga zamenjati z nečim - nihče ni točno vedel s čim. Njihov motto je bil predvsem - rušiti, ne zamenjati. Nova generacija takrat ni iskala odgovorov, kako iz zapuščine starega, porušenega, preiti na novo, boljše. Zgodilo pa se je le to, da so stopili iz mraka v popolno temo, v še večjo neznanko. Bodočnost je nenadoma postala neznanka, katere razvoja nihče ni mogel predvidevati. Vodenje ljudstev so prevzemale generacije, ki so se oblikovale v negativizmu, brez ciljev, brez vizije. Opravičilo za takšno stanje pa jim je bil pragmatizem in podedovana nejasnost. Namesto, da bi stare vrednote zamenjati z novimi, so iskali opravičila za lastno nedorečenost, namesto odgovorov se je pojavljalo vse več vprašanj. Izkazalo se je, da so bili tudi oni ujetniki preteklosti, tedaj se sedanjosti ni bilo moc prepoznati, v prihodnost so vstopali brez vizije; vse skupaj je človeka pripeljalo v orbito pragmatičnega negativizma. v orbito brezciljenosti. V poznih 80.letih smo tudi Slovenci pristali v orbiti nacij, ki so si želele pridobiti nacionalno suverenost. Slovenija je v vsiljenem razvoju svetovnih dogajanj odkrila zgodovinski trenutek tudi zase, za slovensko nacijo. Začela je iskati odgovore na vprašanja, kje je nase mesto, kdo smo, kam gremo; v tem procesu iskanja pa smo našli tudi stvari, ki so bile narobe in so take ostale tudi do danes. Bliskovite dogodke so usmerjali takratni vizionaiji , ki so bojazljivo oznanjali tako doma kot po svetu, kam želimo, kaj je nas cilj. Nacija je stopila na pot lastne emancipacije, kjer mi kot posamezniki, kot Slovenci, še vedno ostajamo na pol poti, drug drugemu nenaklonjeni in globalno nespoznavalni. Vizionarji so se umakniti na obrobje dogajanj. Ujetniki preteklosti so postali "motor" časa, šestdeseta in sedemdeseta leta pa paradigma sedanjosti. Podoba Slovenca - Evropejca pa ostaja konstantna neznanka. Dr.Zlatko Verbič. SLOVENSKI SVETNIKI JOŽKO ŠAVLl Pisatelj in vsestranski kulturni delavec Prof. dr. Jožko Savli je v Novi Gorici izdal nadvse zanimivo knjigo SLOVENSKI SVETNIKI, kot "posebno izdajo v počastitev A.l). 2000." V knjigi, ki opisuje vpliv krščanstva na slovenski narod, izhajajočega iz Karantanije že za časa Ka-la Velikega (769-814), ki je Že takrat kljubovalo nemškemu nacionaliozmu in tako ohranjalo svojo identiteto. V knjigi navaja poleg manj pomembnih osebnosti stebre krščanstva in slovenstva, ki so bili najvplivnejši v tej obrambi. Na prvem mestu opisuje prvega slovenskega svetnika sv. Domicijana, nato sv. Modesta, (četudi Irskega porekla) sv. Emo Krško, sv. brata Ciril in Metoda, sv. Gorazda mičeniške Kancije, blaženega A.M. Slomška, Škofa Barage, Knobleharja, Gnidovca in novejše mucenike: škofa Antona Vovka, dijaka Grozdeta. Obžalujemo, da je pri izbiri slovenskih mučencev pisatelj prezrl mučenika LAMBERT EHRLICHA, ki ga mnogi Slovenci častimo v upanju, da mu bo vodstvo Cerkve priznalo njegov doprinos pri obrambi kato iŠke vere in ga tako proglasilo za cerkvenega mucenca. KNJIGO LAHKO NAROČITE: STUDIO RO, ZALOŽNIŠTVO HUMAR D.O.O. BILJE 4A 5292 RENČE NOVA GORICA TEL/FAX 065/53322. NOVICE IZ ARGENTINE +lz B.Airesa sporoča Slovensko planinsko društvo, San Carlos de Bariloche, da nas je po krajši bolezni zapustil duša slovenskega planinstva, njen predsednik,pisatelj in gorski pobudnik DR. VOJKO ARKO. Kmalu bi dočakal 80 let svojega dela za slovensko skupnost in slovensko gorništvo. Nenadomestljivega idealista so pokopali 11. Marca na gorniškempokopališču, na vznožju gore Lopez, ki jc je v življenju zelo ljubil. Izpolnila se mu je želja, da počiva blizu grobov pred 60 leti umrlega planinca, duhovnika Kastelica in groba Še pred nedavnim planinam izročenega prof.dr. Franca Berganta. Dr. Vojko Arko je bil zaveden Slovenec in globoko veren. Se pri zdravju je ustregel pobudi predsednika SKA arh. M. Eiletza in mu izročil mnogo zgodovinskega gradiva za novo knjigo, ki bo predvidoma kmalu izšla v spomin slovenskih gornikov. Uredništvo SD izreka ge. Soprogi, vsem svojcem in prijateljem globoko sožalje.Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. + č.g. JANEZ LANGUS Slovensko dušno pastirstvo v Argentini sporoča rojakom, da je 10. Marca po dolgotrajni bolezni umrl 72.letni župnik argentinske fare v Isidri de Casanova. Pokojni je bil 38 let spovednik Slovenke verske skupnosti v San Justu. +Dr.JOŽE JANČAR. V torek, 14.marca, je v Bristolu v Angliji po težki bolezni umrl dr. Jože Jančar, slovenski zdravnik, v starosti 80 let.y Rojen je bil 23.maja 1920 v Žalni na Dolenjskem. Medicino je Študiral v Ljubljani in Gradcu in dokončal na Irskem. V Angliji se je posvetil znanstvenim raziskavam na področju psihiatrije. Napisal je vec knjig in mnogo znanstvenih razprav, za kar je dosegel vec visokih odlikovanj. Pokojni dr. Jože Jančar ima velike zsluge, da je po vojni mnogo begunjskih študentov moglo študirati na univerzi v Gradcu. V Angliji zapušča ženo Marijo, hčerko Sonjo in sinova Jožeta in Martina, ter štiri vnuke; v Sloveniji sestro Pavlo in v ZDA sestro Marijo, poročeno Kompare. Mnogi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v posebno hvaležnem in lepem spominu, zlasti številni nekdanji slovenski begunski študenti iz Gradca, saj je bil pokojni Jože njihov prvi predstavnik pri taboriščni upravi in na univerzi. S.Š. Dr.Jože Jančar z ženo Marijo-Hribar in sestro Marijo por. Kompare, v Gradcu 1.1947. glosa KgnadsijJi Slovencev TABOR SPB Sekcija Toronto Dne 14. Marc 2000 'Prosto po (Prešernu '.Baraga, ne pust jim vsega, nosi Slomšei^ nas v prsih, cepi nas na zdravi/i trsih, vrzi most do drozga brega! 'Pri 'Kopaču k začnimo, prosil reva dni je vsaJ^e le za cerkev, srčno dolarje danmo. Svetih mož še več dobimo, pa. noben ga ne dosega, vsa£ nas zdaj po svoje bega. K&d zaprli cerkge vrata bi Slovencem.