Uto 2. štev. 277 - Cena 4.- lire PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE TRST, petek 26. aprila, 1946 Uredništvo ln uprava, Piazza Goldoni It. 1 • L Tel, št. 93806 93807, 93808. Kokopiai »e n* vračajo Protesti demokratičnega ljudstva ob neumestnem odloku ZVU za praznovanje 25. aprila kot praznika osvoboditve t, 0 štiriletni osvobodilni borbi, ki P° »voji važnosti in po svojem ^ zavezniški stvari mno-^1^ pomena kot sicer ju-•6 vst ^taMJanakih partizanov d ljudstva nemoral * polomom Netn5i]e, je {»tl ° naie ljudstvo z ogor- ln užaljenostjo sprejeti od-, v zavezniške vojažke uprave, ^alita_er° ^ razt€2a 25. april kot hid/anS't* Praznik obletnice vstaje 15 ozemlje Julijske krajine Hoj« 111 ZVU g a>ar S- polkovnik Bowman tako odredbo reč:, da je ^ “ ta« ^>ja? Mar ni to, če se milo loil *<>■ Srobo prejudiciranje od-9 0 drtavni pripadnosti na- 84 ozemlja? ** ta* ^Uds*vo ae ni bodlo zato, • rtn °S^aI° naPrej ped tujim i da ^ ^aSe ljudstvo se je borilo Q7no P^j, ko se je Italija zna-tguj)I1*^rani nacistične Nemčije v fc°očn 6m položaju in v takem Pravo° Ba®la svojo edino možno ~ to j« pot upora proti ajeV4, *n fašističnim zasuž-*ato C€m sveta> Naže ljudstvo je Vstjj* ^tjo pozdravilo splošno ig ^ apcila v Italiji, čeprav ry0 ,ravn° na svojem ozemlju mo-»tjj. Prav do konca zloma naci- Sljjj ”*®čije boriti proti števil-ft^cliaaU3ariSkim fašističnim for-o*5 strani Nemčije in to jt *>r*v *• maja v Trstu, ko ga Ju j 0 odi'a XV. jugoslovanska ar-8^ tržaške demokratične tnoo- ^bfUhj? 25‘ aprlla v severni Italiji J« *PIožna ljudska vstaja, ^®o za osvoboditev mesta Prevzelo oblast. Vlajj^ J® torej mogoče, da šo-bor^jj * elementi, bivši kola-^,f^tl, ki taa vsakem koraku &o ^e*t*rajo svojo staro šovinisti<*-l*hj,0 fa&»tlčno miselnost, danes toa, ^^^bodno, z uradnim dekre-«livijaiVeani*ke vojaške uprave pro-04 tukajšnjem ozemlju J« ItaiM 2*' apr^la kot praznik vsta-ljudstva v severni ' 0 Je v teh dneh tekla na »ioitra.°Zeni,Ju še kri resničnih debija,, nlh mmožic v borbi proti a*«iat0 m fašistom In nemškim ,n>’ kako je istočasno mo-Ifc. ’ M v°kSke resničnega praznika naše ‘Vtjjj ~'tVe in obenem praznika de-j^J^nožic, praznovanje 1. ma-m°Soče, da za ta dan »h^jejo *Wu i- v®li4astnega dne preblval- sopet z odloki Zavezni-upi-ave omejuje praz- -j-ju v mestu praznova-VU iž Veličastnega dne preblval-“ A in 11 cone B, da ce- ^ za ta dan razdelju- * ^ ^e'a. Ni mar to kršenje ® devinskega sporazuma, ki ** ju^0st0 kretanje prebivalstva ^bo i krajine, temveč tudi ^^tl^ o^bne svobode de- ^ko U 1Judatvu- J^lclf^f^topanje ni več samo pre. \l j*' temveč je omogočanje /*SVov 11 in vojno hujskaških « Vod^reallclonaniih eJ«nentov » lt4*»l KV°m CLN-a, kakor Je to r ^'tlinj včerajšnji dan, ko so l,*1® Pol« *kupine Po mestu prepe-^ i°v^, njihovih oblčaj- >0,«^ ln za naše ljudstvo „ ^ni Popevk, tudi pesem: °! t)J’ ^PravlJenl smo na voj- vž^pra ° Prisega,no!» ^'3onl 80 °a vojno! Proti > protT!' demokratlčnemu ljud-(jj kateremu so uporabljali «o sedemindvajset let. bi,V ^Vstu v°Jnl hujska- la* “'krem &~r“a na dan- kl le vTtv« dm « Zavezniške vojaške tudi tu za prazno-lan»kega narodnega praz- ljudstvo Trsta o- V^^Podeirija dvlj,a prot, ^ uv°dnihu * f>ita P»«o»a Je na-,ak0■ ^ M- Svilno'* *amen>ana • •»teti . 61 »« moral Ola- >etorn ZTT 0d*tavkom: lk'Xik* odt,*»ku itd• l» *« po , *‘Vi*6e orf avku, M $e prične >* - o/.. UMk -» «<*•. nada- ^tt^'--.°uT'Jv0Tn: t na~ w pri omenjenem ‘ noral W« «a «a~ °Pr°‘<(Jo nam to kemu svobodnemu delovanju vojnih hujskačev svoj protest, protest, ki naj vsemu svetu pove, da na ozemlju Julijske krajine in Trsta, pod upravo Zavezniške vojaške oblasti delujejo svobodno in zaščiteno vojni hujskači, da pa se morajo na drugi strani demokratične množice boriti za priznanje najosnovnejših demokratičnih pravic. Zato protestira v imenu ljud. stva tudi njegov vrhovni predstavnik PNOO za Slov. Primorje in Trst: «Ker tvori ozemlje Julijske krajine, ki je zasedena po zavezniikih četah, posebno telo, izvzeto izpod suverenosti kraljevine Italije, vidimo t; tem aktu prejudiciranje današnjega pravnega stanja in odločitev, ki so pridržane mirovni konerenci. Prebivalstvo te pokrajine je v svojih čustvih najgloblje užaljeno, da se mu uradno vsiljuje praznovanje dneva, ki nima z njim ničesar skupnega. Užaljenost je toliko bolj utemeljena, ker se postavljajo na drugi strani temu ljudstvu omejitve masovnega 4n krajevnega enačaja za proslavo 1. maja, ko je to ljudstvo lansko leto v najtesnejšem sodelovanju z Jugoslovansko armado osvobodilo tedaj ie neosvobojem del Julijske krajine 4» mesto Trst...> Toliko iz protesta PNOO, naslovljenega konferenci zunanjih ministrov v Pariz. Osvobodilni svet za Trst piše konferenci zunanjih ministrov v Pariz: *MOS za Trst, presenečen nad neumestno in vsiljeno raztegnitvijo praznika vstaje severne Italije ts. aprila na naše mesto po ZVU, ogorčeno protestira. Ta ukrep je nasproten nalogam zaupniSke uprave ZVU, vpliva vsiljivo na bodočo določitev meja tega ozemlja, ki je pridržana mirovni konferenci in žali čustva ljudskih množio našega mesta, osvobojenega 1. maja po IV. Jugoslovanski armadi». Varnostnemu svetu organizacijm Združenih narodov v New Yorku daje Osvobodilni svet za Trst v vednost in istočasno protestira proti neprimernemu in samovoljnemu vsiljevanju Zavezniške vojaške u-prave praznovanje upora severne Itatije našemu mestu. Protestirali so tudi delavci rafinerije pri Sv. Soboti. Protestirali so nameščenci Ljudske založbe. Protestiral je ves Skedenj s protestnim pismom, ki pa je podpisalo 228 predstavnikov. Protestiralo je nešteto krajev iz vseh predelov pokrajine na protestnih zborovanjih. Navesti hočemo samo še nekaj protestov polkovniku Bow-manu, poslanih iz Trsta: Predstavništva IV. rajona so se zbrala, da protestirajo proti odloku za praznovanje ts. aprila kot narodni praznik osvoboditve Italije izpod nemškega jarma. Tega praznika se ljudstvo in tovarne ne udeležujejo, ker vidijo v tem odloku polkovnika Bovomana izzivalno dejanje za ustvarjanje sporov med našim prebivalstvom. — Sledi 180 podpisov. — Trst, H.k.l9!,8. «...protestiramo proti temu »n menimo, da bo to samo povzročilo spore med prebivalstvom, ki noče vedeti ničesar ne o tem odloku, ne o Italiji/» piiejo polkovniku Bowma-nu predstavniki trlaSkega predmestja Kačuna. Nameščenci Ljudske *a2ož6e pi-kejo poleg tega polkovniku Bow-manu tudi: tOb priliki praznika 1. maja, ki je obletnica osvoboditve Trsta in Julijske krajine po hrabrih četah marSala Tita in praznik vsega delavstva, zahtevamo od ZVU popolno svobodo manifestiranja ljudstva.» Naše ljudstvo in njegova predstavništva protestirajo ker tako postopanje ni samo kričeč primer prejudiciranja pravnega stanja te- ga ozemlja, s strani ZVU v prid Italije, ampak ker čutijo naše množice postopanj« ZVU v primeru italijanskega državnega praznika na eni in delavskega praznika na drugi strani tudi kot ostro pristranost v škodo naprednega ljudstva in v prid onih kompromitiranih e-lementov, ki so se v zadnjih urah izpremenili iz SS-ovskih hlapcev v prve »demokrate*; v prid onega CLN-a, ki ne more pokazati svetu niti ene pomembne borbene akcije v pomoč zaveznikov tekom štirih let vojne, onega CLN-a, ki v nasprotju z CLN-om severne Italije pri nas nikoli ni predstavljal ljudskih množic, ampak je vedno služil le interesom pešSice, kateri je varoval položaje na račun vsega ljudstva najprej fašizem, potem pa nemški nacizem. Eksplozija v prostorih odseka KP v Rimu Rim, 25. - VZN — Ansa sporoča, da je nastala danes ob 14 uri v poslopju odseka komunistične stranke v San Sabi, v ulici Anna Fore-stieri silna eksplozija in povzročila znatno čkodo. Ker je bil sedež v omenjenem času prazen, ni bilo človeških žrtev. Po prvi preiskavi so ugotovili, da so neznanci položili razstrelilno napravo, ki so jo zažgali z zažiga lno vrvico, od katere so našli ostanke. Policija nadaljuje preiskavo. Kardelj PHOO-ju za Trst ln Sf Vlada FLRJ bo storila vse * da uresniči upravičene težnje našega ljudstva PNOO je poslal podpredsedniku jugoslovanske vlade Edvardu Kardelju spomenico, ki jo j® predal med-zavezniški komisiji, ko se je mudila v Trstu. Tov. Kardelj se je PNOO zahvalil z naslednjim pismom: Dragi tovariši! Najlepše se Vam zahvaljujem za pozornost, ki ste mi jo pokazali s tem, da ste mi poklonili spomenico, ki šte jo izročili Med-zavezniški komisiji. Ob pregledovanju spomenice sem občudoval Vašo marljivost in Vaš trud, ki ste ga vložili tako v samo zbiranje materiala, kakor tudi v tehnično izdelavo. Bodite prepričani, da do vlada FLRJ storila vse, kar je v njeni moči, da uresniči upravičene težnje našega ljudstva. Pravilno ste ugotovili, da je enotni nastop slovenskega in italijanskega demokratičnega ljudstva najboljši argument pred svetom in obenem najsigurnejše jamstvo, da bodo njegove zahteve dosežene. S prisrčnimi pozdravi E. Kardelj Beograd 12.4.1946 Francova fašistična vlada je bila vzpostavljena s pomočjo intervencije držav osi Moskva, 25. Tass — Diplomatski urednik «Izvestij» piše: < Oskar Lange, poljski delegat pri Varnostnem svetu, je postavil v imenu poljske vlade vprašanje o nujnosti razpravljanja o položaju, ki je nastal zaradi obstoja Francovega režim« v Španiji. Predlog poljskega delegata je vzbudil v inozemskem tisku številne odmeve. Tako piše «Washington Post> v nekem uvodniku, da j« Lange formuliral dobro utemeljeno obtožbo proti Francovemu režimu, ki jo podpira zadostna dokumentacija. Gromiko, predstavnik Sovjetske zveze pri Varnostnem svetu, je izjavil, da Francova vlada «ni nastala po razvoju notranjih sil v Španiji, temveč zaradi inozemske intervencije držav osi — hitlerjevske Nemčije in fašistične Italije — ki so vsilile španskemu ljudstvu Francovo taktično vlado. Tako je sovjetski predstavnik dokazal popolno upravičenost predložitve španskega vprašanja Varnostnemu svetu, kajti «to ni notranja zadeva Španije, temveč zadeva, ki zanima ves svet». Poljski predlog sta podpirala tudi predstavnika Mehike in Francije, vzbudil pa je, kot znano, tudi ugovore drugih članov Varnostnega sveta. S pomočjo težko razumljivih fraz in na videz karajoč Francov režim so ti delegati poskušali najti formulo, ki bi dovoljevala odklonitev poljskega predloga, ali vsaj odložitev reSitve španskega vprašanja. Stališče teh delegatov Je vzbudi- PRVI SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV Poročilo razmejitvene komisije o Julijski krajini in Trstu bo predloženo v soboto Pariz, 25. AFP. — Namestniki zunanjih ministrov so imeli danes ob 10.S0 po francoskem času sestanek, ki naj pripravi konferenco zunanjih ministrov. Sestanek se je konCal ob 11.40. O njem ni bilo izdano nobeno poročilo. Prisostvovali so mu Couve de Murvi! le, Gladwin Jebb, Gušev in James element Dunn. Namestniki so s« sestali po nekaj dneh odmora po razgovorih, ki so jih prijeli v Londonu le januarja in jih zaključili pretekli teden. Pred zaključkom »o sestavili poročilo, ki našteva dosežene rezultate-V več točkah je bil dosežen sporazum, več točk pa Je bilo prepuščenih zunanjim ministrom. Na da-t-.ašnjem sestanku so poročilo prebrali ln odobrili. Fe'ix Gouin, predsednik francoske vlade, je danes predpoldne sprejel Jamesa Byrnesa, ameriškega zunanjega ministra, Bidault pa t« je razgovarjal s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom. Konferenca zunanjih ministrov se je pričela ob 17. uri po francoskem času, namesto ob 16. kot Je bilo prvotno določeno, ker Je bil Bevin zadržan v Londonu v razgovoru z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom. Izvedelo se Je, da bo konferenca šele v soboto prejela poročilo razmejitvene komisije' o JK, ki naj pripomore k rešitvi vprašanja Trsta. . Zunanji ministri gostje Gcuina Pariz, 25. VZN — Prvi sestanek konference zunanjih ministrov »e Je končal ob 19.05 (po Greenwichu). Trajal je malo manj kot tri ure. Sovjetski zunanji minister Molotov je prispel v zgodovinsko Palais du Luxenbourg v spremstvu Vtiin-skega. Postopoma so prišli minister Bidault in Bymes, katerega Je spremljal svetnik Benjamin Cohen. Zadnji Je prispel britanski zunanji minister Ernest Bevin. Jutri bodo štirje zunanji ministri gostje francoskega ministrskega Pričel se je proces proti izdajalcu Rupniku Ljubljana, 25. Tanjug — V Ljubljani se ja včeraj pričel proces proti Leonu Rupniku, ki je bil med okupacijo «prezident» Slovenije in generalni inspsktor slovenskih domobrancev. Za prvo zaslišanje tega največjega izdajalca slovenskega naroda Je bilo po vsej Sloveniji ogromno zanimanje. Vse slovenske radijske postaje prenašajo proces. Rupnik ni poskušal tajiti svojih zločinov. Priznanje Je »ledllo priznanju. Rupnik je 1*1*vil, da Je ustanovil slovenske domobrance, da se Je pogajal * nemškim Gauleit*rJ«n* v Celovcu. Rupnik Je tudi skrbel, d* so Nemci dobili potrebno moštvo, kl j« bilo topovska hrana »a nemške interese. Nentufki namen je bil, organizirati divizijo SS iz vrat slovenskih domobrancev. General Rupnik je tudi priznal, da je dajal Informacije nemškemu generalu Rosenerju, poveljniku policijskega korpusa, o narodno osvobodilnem gibanju in posameznih skupinah naprednih ljudi v Sloveniji. Rupnik J* tudi priznal, da so ga Nemci obveščali o mučenju, preganjanju ln ubijanju slovenskih domoljubov. Priznal Je tudi, da Je ustanovil posebno obveščevalno pisarno. Procej m nadaljuje. , k predsednika Felixa Gouina, ki jim bo priredil kosilo. Navzoči bodo tudi sovjetski, britanski in ameriški veleposlaniki. Borba za ustavo, demokratizacijo in republiko v Franciji Pariz, 25. AFP. — Maurice Tho-rez, podpredsednik francoske vlade, je izjavil, da je priSel čas, ko se je pričela borba za ustavo, za demokracijo in republiko. Dejal Je, da bo Komunistična stranka pritrdilno odgoverila na ljudskem referendumu 5. maja in poudaril, da bi odklonitev ustave vrgla Francijo v kaos in anarhijo. Thorez je nato govoril o Mona-kovem in o obletnici osvoboditve Stalingrada po slavci Rdeči armadi in dejal: «Na svetu je danes mogočna svetovna sindikalna federacija, svetovna federacija de- mokratičnih žena, svetovna zveza protifašistične mladine, toda reak cija še ni popolnccna potolčena. Se sedaj poskuša sejati razdor, ustanavljati delavske stranke brez ko-mur.istov, izolirati ZSSR. Thorez je nato izjavil, da so komunisti dosegli zaprtje španske meje in je pri tem prešel na zunanjo politiko. Izjavil se je za internacionalizacijo Porurja in govori! o mirovni pogodbi z Italijo, pri čemer je izrazil simpatijo do demokratične Jugoslavije pri njenih zahtevah po Trstu. Nacionalizacija francoskih zavarovalnih družb Pariz, 25. - AFP — Na včerajšnji popoldanski seji je francoska ustavodajna skupščina s 487:63 glasovom Izglasovala nacionalizacijo zavarovalnih družb. Nacionalizacija bo obsegala 42 zavarovalnic. lo kritiko javnega mnenja v Angliji in ZDA Kot je izjavil v zadnjih dneh Morgentau, bivši finančni minister ZDA, je politika pomirjevanja glede španskega fašizma »ista star a monakovska politika, ki je povzročila pravkar minulo vojno in ki bo dovedla do nove vojne, če se ne bo končala*. Angleški list «Raynodlds News» graja stalile britanskega predstavnika Cadogana, ki »kritizira pred Varnostnim svetom Franca s takimi izrazi, da jih more Franco razumeti kot slavospev*. List upravičeno izjavlja, da je »špansko vprašanje čisto načelno vprašanje. Ce se to vpražanje ne resi z obnovo španske demokracije, bodo evropski narodi pričeli izgubljati potrpljenje*. Takojšnja prekinitev odnošajev s Francom je ukrep, ki to pomagal španskemu ljud3tvu, da se bo otreslo fašističnega jarma in ki bo hkrati prispeval k 'im hitrejši likvidaciji zadnjega fašističnega ognjišča v Evropi. Grčija potrebuje prijateljstvo vseh velikih zaveznikov • Atene, 25. - Tass — List »Mahi* je objavil govor voditelja grške socialistične stranke Svolosa na zborovanju v Kaneji na Kreti. Svolos je poudaril, da so desničarji, «ki delujejo po navodilih in s pomočjo Angležev* preprečili demokratično rešitev gr£k*ga problema. »Grška socialistična stranka, — je dejal Svolos — ni nasprotna laburistični stranki in ima zaupanje v angleSki delavski razred, toda samo dejstvo, da obstaja britanska politika v Grčiji izključno v igri fašističnih skupin, zadostuje za razumevanje, da ni ta politika niti socialistična niti demokratična*. Svolos je nato poudaril, de potrebuje Grčija prijateljstvo vseh velikih zaveznikov in da mora odkloniti prctislovansko politiko. Na kraju je poudaril, da more samo soglasja zavezniških velesil glede grškega problema in organizacija novih poštenih volitev zagotoviti v Grčiji normalizacijo prilik in mir na Balkanu. Sovjetsko-finska pogodba Moskva, 25. - AFP — Poročilo, ki ga je oddajal sovjetski radio, in ki je tilo izdano ob koncu sovjetsko-finskih pogajanj v Moskvi od 17-24. aprila med Stalinom in Molotovim ter finsko delegacijo z ministrskim predsednikom Pekkalo pravi, da je sovjetska vlada razrešila Finsko pogodbenih obveznosti glede povračila sovjetskega materiala, kl so ga Finci evakuirali med vojno. Poročilo dodaja, da je sovjetska vlada sprejela finsko prošnjo in ji prodala 100.000 ton Juta. Sklenjen je bil tudi sporazum, ki bo olajšal Izkoriščanje sovjetskih rudnikov nikla v pokrajini Pečenga. Finska delegacija je danes odpotovala iz Moskve. Podpredsednik Kardelj o dosedanjih uspehih jugoslovanske vlade Delovne množice Jugoslavije gradijo gospodarsko napredno deželo, resnično domovino delovnega ljudstva, ki bo zagotovila vsem delovnim državljanom življenje brez stalne skrbi za vsakdanji kruh ln ki jim bo zagotovila dostop do vseh pridobitev človeške kulture Beograd, 25. Tanjug. — Podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj Je napisal članek o rezultatih, ki so bili v preteklem letu doseženi na vseh poljih ljudskega in driavnega življenja ter o glavnih ustanovah bodočnosti. «1, maj — poudarja Kardelj — je letos za delovni razred Jugoslavije prvi delovni praznik, ki ga praznuj* delovno ljudstvo vse Jugoslavije brez skrbi za svojo usodo ln z dobrimi obeti za bodočnost- Pred letom dni je naSa ljudska armada zmagala v zadnjih bitkah proti sovražniku, ki je bil pred svo-Jim popolnim porazom. Vsa Jugoslavija Je pričela vstajati iz vojnega opustošenja. Najprej j« bilo potrebno ugotoviti, kaj vse Je bilo razdejano, da bi tako vzpostavili jasne cilje in ugotovili način nadaljnjega razvoja v obnovi na£e ljudske države. Ce danes pogledamo preteklost, lahko vidimo, kako velike uspeha smo dosegli. Te uspehe smo dosegli po zaslugi dejstva, da ima današnje jugoslovansko vodstvo Iste cilje, kl Jih Imajo naie ljudske množice, ln po saslugl dejetva, da naie ljudske množice ne (tedijo naporov in da so v najtežjih prilikah pričele požrtvovalno delati, da bi dvignile svojo deželo iz ruševin, prav tako pa po zaslugi dejstva, da je sploSna politika naSih ljudskih oblasti taka, da lahko ljudske množice dnevno ugotavljajo njeno pravilnost ln njene uspehe. Po zaslugi take politike delovni razred ni ostal osamljen v veliki borbi proti tujim osvajalcem. Nezlomljiva zveza delovnih mnollc, u-stsnovljena med vojno, j« dane« temelj naSih ljudskih oblasti in najmočnejši branik naše ljudske demokracije in njenega nadaljnjega razvoja. Mi ne vemo samo, da bomo odstranili vse začetne težave na Isti način, kot nno jih že mnoge odstranili, vemo pa tudi, da bi nobena druga oblast kot oblast delavcev ln kmetov ne mogla v tako kratkem času deseči take uspehe v obnovi kakršne smo dosegli mi. NaSa naloga je — je poudaril Kardelj — zgraditi iz gospodarsko zaostale dežele, kot je bila v rokah izkoriščevalcev delovnega ljudstva stara Jugoslavija, gospodarsko napredno deželo, resnično domovino delovnega ljudstva, kl bo zagotovila vsem delovnim državljanom življenje brez stalne skrbi za vrfk-danji kruh in ki Jim bo zagotovila dostop do vseh pridobitev človečke kulture. UNRRA se zahvaljuje FLRJ za pomoč Beograd, 25. - Tanjug — Glavna uprava UNRRA-e v Washingtonu Je poslala vladi FLRJ pismo, v katerem izraža prisrčno hvaležnost in priznanje za doprinos 2.000 ton cementa, ki ga je poslala vlada FLRJ v Albanijo in preskrbela za prevoz. Predstavnik UNRRA-e Redhisje Izjavil: »To odlično sodelovanje s strani FLRJ je treba ceniti tem bolj, ker ta material Ji^goslavlja sama nujno potrebuje za obnovo »vojih požganih ln porušenih domov. Primer take velikodušnosti dežele, kl je sama v veliki stiski, naj nam služi kot vzpodbuda.* Vprašanje Bahrelnsklh otokov Teheran, 25. - INS — Ministrski predsednik Sultaneh Je izjavil, da bo preučeval vprašanje Bahrein-skih otokov, ki jih upravljajo An-fl«Sl ie 20 let. Levičarske stranke zahtevajo ponovno prepustitev Bahre inskih otokov Iranu. Izdatki za vzdrževanje zasedbenih čet v Italiji Rim, 25. - Tanjug — Tass poroča: Po podatkih italijanskega tiska so zavezniške oblasti v Italiji sporočile Italijanski vladi, da je za kritje izdatkov za vzdrževanje an-glo-ameriških čet v Italiji od 15. marca do 15. junija 1946 potrebnih skupno 21 milijard italijanskih Ur. Rim, 25. - Tanjug — Po poročilu Tassa poroča list »Globo*, da so singlo-amerlške oblasti od 15. marca do 15. aprila porabile za vzdrževanje svojih čet v Italiji 7 milijard italijanskih lir. Po podatkih tega list« se pojasnjuje'tako velika vsota izdatkov z navzočnostjo velikega števila anglo-ameriških čet v JK KRATKE VESTI] WASHINGTON. Ameriški vojni minister je danes sporočil, da j« v teku vojne z osjo Izgubljenih 1110 podmornic ln 182 ladij, med njimi 9 bojnih ladij. Do prvega maja 1945 do zloma Nemčije so po Primorski zemlji morili in požigali fašistični italijanski in nemški barbari VAREJE. — V decembru I9^t. so priSU semkaj italijanski faStsti in karabinerji. Aretirali so Ivana Rožanca in Franca Grlico. Odpeljali so ju v Beiano, kjer sta bila zaprta en maseo. Pri pogostih so-sliSevanjih so Ju mučili in pretepali. Odvedli so ju nato v triaike zapore, od koder sta se vrnila po zlomu Italije. ti. fabruarja 1943. ?o priS’i v zgodnjih jutranjih urah v vas fašisti in karabinerji s kamioni. Aietirali so vse člane treh drulin, kar terih sinovi so bili odili v pa/ tizane. Odpeljali so jih v Divačo, kjer so pri zasliševanju, z njimi načloveiko ravnali. Drugi dan so nekatere izpustili, ostale pa odpeljali v trtdSke zapore. Med njimi je b:l tudi 90 letni starček, ki je bil v zaporu en mesec. Aretirani so bili: Marija Roiano, Marija Rožanci ni istovetna s prejSnjo), Franc Rosano, Karel Rosane, Marjan Božano, Danilo Roiano, Zorko Roianc, Ivan Grlica, Ivana Grlica, Milka Grlica, Marija AvSer, Joief Vato-veo in Alojzij Roiano. Slednji ni imel Je niti H let. Ko so vdrugit aretirali le omenjeno Ivano Grlica /prvikrat so jo bili izpustili), in sicer po osmih dneh, so zapodili iz hiSe 9Z let staro mater. HiSo so zaprli in vzeli ključ. Odpeljali so vso livino, pokradli vso hrano in razne druge reči. Cez en mesec so se v hiSo naselili neki italijanski civilisti u Neaplja. V marcu 1943. so italijanski karabinerji prisilno mobilizirali enega fanta in ga odpeljali v kazenski bataljon v Aquilo. 18. marca so pridrveli opolnoči fašisti v kamionih, zbudili vse ljudi in po hiSah vse razmetali. Pokradli so razna livila tn mnogo perutnine. Nato so odpeljali Mihaela Kluna s seboj v Divačo. Tam so ga med zasliševanjem pretepali in ga nato prepeljali v Trst, kjer so go prav tako pretepali. Po treh tednih so ga odpeljali u internacijo v Savano. Vrnil se je tri dni pred zlomom Italije. leti zločinci so omenjenega dne hudo ranili Almo Kovačič, njeno staro mater pa ustrelili. 18. aprila 1943. so napravili italijanski faSisti po naSih vaseh čistko. Tudi v Vareje je priSlo večje Število kamionov polnih črnosrajčnikov, ki so po vasi razsajali in po hiSah vse prebrskali. Pokradli so mnogo iiml in aretirali Marijo Klun ter Franca Kluna, ki so ju pozneje izpustili. Nemci so 22. februarja 1944 aretirali Franca Kluna, ki je bil namenjen v sosednjo vas Matavun. Odpeljali so ga v tržaške zapore, po dvajsetih dneh pa v Nemčijo, od koder se je vrnil v maju istega leta. 16. oktobra istega leta so ga vnovič aretirali in odpeljali v zapore. Vrnil se je po dvajsftih dneh. Ob aretaciji so mu ukradli 3.000 lir in 5 litrov žganja. V juliju 1944 so Nemci aretirali v Trstu Alojzija Kluna, ga odpeljali v trZaški zapor In ga pri zasliševanju mučili. Pczneje so ga odpeljali v tavorišče v Nemčijo, od koder se še ni vrnil. VATOVLJE. — V maju 194t- so italijanski vojaki, ki so takrat bivali v vasi, aretirali Antona Vatovca, Odpeljali so ga v Selano in med potjo pretepali. Vrnil se je po Štirih dneh. Pri hiSni preiskarA so mu pobrali razno blago in mu prizadejali veliko Škodo. V februarju 1943. so prišli italijanski fašisti in aretirali Franca Mahneta ter Ivana Vatovoa, ki so ju pozneje izpustili. 3. marca 1943. so italijanski fašistični miličniki, ki so takrat bivali v Obrovu, napravili čistko. Streljali so na vsakega, ki so ga srečali. Ranili so Jolefa Počkarja iz Barke in ga nato ranjenega odpeljali. Prisilili so Franca Drulino, da je ranjenega peljal z vozom v sosednjo vas. Ko se je ranjeneo nekoliko osvestil, ga je neki fašist udaril s kopitom od puSke. Zasliševali so ga nato o kretanju partizanskih edinio in o imenih partizanskih poveljnikov. Nato so ga vrgli na tla tn ga ustrelili. Mrtvemu so pobrali čevlje in suknjo. S. marca 1943. so priSU isti faSisti. Zbrali so vse moSke skupaj in zahtevali, naj prinesejo vrvi. Franca Drulino so postavili posebej in mu grozili, da ga bodo obesili, ker je pri zasliševanju govoril, kako so ravnali z omenjenim Joiefom Počkarjem, ki ga je on peljal k vozom. Po dolgem strahovanju so vse izpustili. 8. marca 1943. so prilli v vas karabinerji in odpeljali Štiri mladoletne fante. Spravili so jih v kazenske bataljone v Aquilo. 10. maja 1943. so karabinerji aretirali Antona Vatovca tn ga odpeljali v So-iano, nato pa v tnaske zapore. Vrnil se je v juliju 1943. V vosi jt bivalo od 19. maja 194t. do 15. Junija istega leta edi-nica italijanske vojske. Povzročila je veliko škodo na polju. Kopali so jarke in gradili utrdbe. Pri tem so posekali mnogo hrastov in sadnega drevja. V oktobru 1944 so Nemci ustrelili osebo, katere ime ni znano. 30. oktobra 1944 so Nemci streljali v vas z minometi in pri tem porušili en hlev. V času okupacije so Nemci večkrat pridrveli v vas, delali hišne preiskave in strahovali ljudi. Pri tem so nakradli mnogo živil, perutnine, živine in oblačil. BARKA V juniju 1941. so karabinerji aretirali Rada Prelca in Milana Mlada, ki so ju internirali v Italijo. V novembru 194t. so prišli trlaSki kvesturini in faSisti, ki so bivali v Divači in Selani, ter odpeljali v trlaSke zapore Sest oseb: Dragotina Čeparja, Jolefa Čeparja, Andreja Ambroliča, Franca Čeparja, Stanislava Margona in Ivana Felicijana. V januarju 1943. so karabinerji in fašisti aretirali Antona Prelca, Antona Kovačiča in Filipa Kovačiča. Odpeljali so jih v trlaške zapore, kjer so ostali do zloma Italije. V februarju 1943. so italijanski faSisti ustrelili dve osebi, odpeljali pa pet. Ustrelili so Franca Lipolda in Gabrijela Obrezo, aretirali pa Antona Felicijana, Alojzija Prelca, Edvarda Počkarja, Zmago Čepar in Ludvika Cesnika. 2. oktobra 1943. so pridrveli v vas nemški vojaki, terorizirali ljudi in po hišah vse razmetali. Pobrali so mnogo blaga. Osmim posestnikom so zažgali hiše in gospodarska poslopja. Vsled požiga so bili oškodovani: Ivan Kovačič, Jožef Bak, Andrej Polh, Anton P očka r, Jožef Prelc, Franc Verč, Jožef Počkar, Alojzij Prelc.- V februarju 1944 so nemški vojaki odpeljali v tržaške zapore Zoro Prelc in Rozo Rožanc. Pozneje so ju odpeljali v Nemčijo, od koder sta se vrnili v juliju 1945. OREHEK. tS. avgusta 1941. so prišli v vos karabinerji in kvesturini. Aretirali so Franoa Vatovca, Milko Vatoveo, Viktorja Franka in Jolefa Vatovca. Odpeljali so jih v Materijo, kjer so jih pri zasliševanju hudo pretepali. Izpustili so jih čez nekaj dni to. februarja 1943. so prišli iz Trsta kvesturini, obkolili vas tn noto Sli v hiSe, ki so Jih imeli označene. Aretirali so lt oseb ter jih uklenjene odpeljali v trlaške zapore. Tam so jih pri zasliševanju hudo pretepali tn mučili. Po 45 dneh so jih odpeljali v Forll. Od tam so jih namenili pred posebno sodišče. Ker pa je med tem priš’o do razpada Italije, so nekatere poslali domov, druge pa v Nemčijo. Aretirani so bili: Branko Lukač, Jolef Frank, Ivan Skočaj, Franc Lukač,' Ivanka Lukač, Terezija Frank, Avguštin Frank, Viktor Frank, Frano Frank, Karel Vatovec, Marija Skočaj in Eda Jakolin. t3. fabruarja 1943. so karabinerji aretirali Franca Gustinčiča, Milko Vatoveo, Pavlo Vatoveo, Stanka Vatovca, Slavko Ban, Cvetko Lukač in Franca Begulina. Nekatere so pozneje izpustili, druge pa spravili v kazenske bataljone. V marcu 1943. so karabinerji aretirali Marijo Lukač, jo odpeljali v trlaške zapore, ti ato pa v internacijo v Florenco. Vrnila se j« v septembru istega leta. Istega meseca je ifo-lijanska policija aretirala v Trstu Franca Gustinčiča. Internirali so ga v Furlaniji, od koder se je vrnil po razpadu Italije. 18. februarja 1944. so italijanski fašistični miličniki in nemSki vojaki v zgodnjih jutranjih urah obkolili vas tn aretirali Franoa Ren-kota, Pavlo Vatoveo in Milko Vatoveo. Poslednja se je vrnila po ne-kaj tednih, prve dve pa so odpeljali v Nemčijo. Druga se doslej ie ni vrnila, to. junija 1944. so prišli v vas SS-ovci. 8trahovali so ljudi in pokradli mnogo livil, oblek, perila, perutnine, drobnioe, goveje it-vin« in prašičev. Vrnili so se po štirih dneh in zopet plenili po vaei. Zalgali so dve gospodarski poslopji in eno hišo preoej poškodovali. Oškodovana sta bila Josip Frank in Ivan Štravs. V aprilu 1945. so Nemci prisilno mobilizirali za kopanje Jarka za vodovod pri Markoščinl vse vaščane. Delo je trajalo en mesec. 21. aprila 1945 so prišli četniki. Aretirali so Edo Jakolin. Vlačili so Jo po vseh sosednjih vaseh. V Bitinjah pri Ilirski Bistrici so jo hudo mučili in Ji pri tem razbili nogo. Izpustili so jo po štirih dneh. Nepopisno je trpljenje našega ljudstva v letih okupacije, in že posebej v štirih letih osvobodilne borbe. Ne da se popisati trpljenje mateir, ki so trepetale za svoje otroke. Ne dajo se popisati grozote, Id jih je ljudstvo pretrpelo, ko se Je moralo skrivati po gozdovih in podzemskih bunkerjih. Kljub vsemu pa Je ostala njegova vera v zmago neomajna. KOBARID. — Dopolnilo: Dne ts. januarja 1946. smo pri popisu zločinov v Kobaridu poročali, da so Nemci ubili enega izmed mobiliziranih ta kopanje jarkov. Dodatno sporočamo, da Je omenjeni bil Volarič Frano, oče partizana Volariča Franca, fei je dal življenje za domovino. Drugega sina Volariča Stanka so leta 1940. Italijani aretirali, ga odpeljali v tržaške zapore in nato v internacijo na otok Ven-tolmn«. PRIMORSKI DNEVNIK CRDA grobo krgi točko 3 odredbe ZVU št. 106 Domačini in očetje odpuščeni stari v Italijo pristojni fašisti so ostali na mestih Način, kako se okorišča ravnate ljstvo CRDA z ukinitvijo prepovedi odpustov po odredbi ZVU št. 108, prekaša vse najhujše doslej pokazane primere sebične nesocialnosti, protizakonite samovoljnosti in podlega političnega izigravanja. Nad tisoč delavcev tržiških ladjedelnic je včeraj ostalo brezposelnih. Ob času največjega pomanjkanja, ko nedorasla deca po mestu prosjači kruha, ko so cene živil in oblačil dosegle skrajno višino, so vrgli na cesto očete dveh in colo petih otrok, matere — vdove, bivše gari-baldince in partizane. In vse to v času, ko so ponovno sprejeli fašistične paznike iz Karnije, stare fašiste in črnoborzijance, posestnike njiv in hiš, vse pristojne izven naše cone. Ponovno so sprejeli ali pa pustili na njihovih mestih vse one, ki so na listi za epuracijo, znane antifašiste pa so hkrati odpustili. Vsak delavec dobro razume, zakaj delajo tako, razume, da so fašisti izdajalci svojih delovnih tovarišev, da so prodane sluge delodajalskih interesov, ki med delavstvom sejejo razdor. Vsak delavec razume, zakaj CRDA na tak način odpušča. Slabiti delavske vrste, neusmiljeno za ceno najpodlejše nesocialnosti, s političnim pritiskom, ki brutalno in brez sramu izkorišča svojo gospodarsko In socialno nadmoč — to Je njih namen. Brte sredstev, z lačno družino, ostajajo delavci na cesti. Oni molčijo to razumejo. Tod« gotovo nanje, na vso množico, na ves položaj, tako ravnanje naše veleindustrije ne vpliva pomirjevalno... Tako v Tržiču In tako v Trstu. Toda tu ni samo nesocialnost in politično izsiljevanje. Odredba Št. 106 določa pod točko 3, da morajo delodajalci izročiti imenike za odpust določenih delavcev tovarniškim odborom, ki imajo pet dni časa, da preučijo njihov položaj to morebitno predložijo druge liste. Ta točka določa tudi, da se v primeru nesporazuma med ravnateljstvom CRDA in tovarniškimi odbori rešitev vprašanja prepušča uradu za delo pri ZVU. Med tem Časom pa morajo delavci, ki so določeni 2a odpust, ostati na svojih delovnih mestih. Toda ravnateljstvo CRDA ne pozna in no6e poznati te uredbe. 23. t. m. sta ravnateljstvo Tovarne strojev in ravnateljstvo CRDA kar obenem odpustili delavce in predložili imenike odpuilenlh tovarniškemu odboru. Izplačali so jim dni- no za pet dni in Jih postavili aa cesto. Podobno se je 24. t. m. zgodilo tudi v ladjedelnicah S> Roka in S. Marka, Intervencija ES -brezuspešna Zaman so Enotni sindikati te takoj 23. t. m. Intervenirali pri ravnateljstvu CRDA proti temu lažnemu tolmačenju in izigravanju odredbe 106. Obenem so poslali U-radu za delo pri ZVU naslednji pismeni protest: «V zvezi z ukazom št. 106 o ukinitvi prepovedi odpuščanja z d^la, se posamezna ravnateljstva CR-DA-e ne drže procedure pOt točko žt. 3 omenjenega ukaza. Ravnateljstvo ladjedelnice Sv. Roka ja od- pustilo delavce Istočasno s predložitvijo imenika. Istotako hočejo napraviti tudi ravnateljstva Sv. Marka in FMSA, Ta Sindikat tolmači proceduro ped točko St. 3 tako, da delavec, določen za odpust, cada-ljuje s svojim delom v podjetju vse do dokončne izvedbe omenjene procedure. To zaradi tega, ker se po pravnem tolmačenju procedure smatra odpust za izvršen samo tedaj, kc sta žo obe strani izčrpali razloge za ugovarjanje. Zato zahtevamo, da omenjeni Urad za delo pri ZVU nemudoma posreduje, da bi tak postopek pri CRDA-i ne tolmačili kot redno proceduro in da bi posamezna ravnateljstva CR-DA-a opozorili na določila točke štev. 3.» Antifašisti - naj budo fašisti? Ni zadosti, da so industrijski voj ni pomagači nacifašizma še vedno na svojih vodilnih položajih v industriji. Dovoljeno jim je tudi, da po starem samovoljnem in nedemokratičnem načinu postopajo brez kakega ozira in preko vsakega protesta delavstva in njegovih zastop-nikov. Toda tu ni samo primer ti-sočev odpuščenih, odbranih ng po socialnih in demokratičnih vidikih, ampak v skladu s političnimi mahinacijami vojnih hujskačev in predstavnikov italijanskega inrpe-rializma. Značilen je tudi primer Alda Ferma in Renata Sandia, delavcev ladjedelnic Sv. Roka, bi sta prišla zjutraj 23. t. m. kot vedno, po svoj kontrolni listek ob prihodu na delo in pesenečana na njem opazila napis «čl~n stoj H nakar vsi vstoplP polnim korakom v novi sm^ so jo dosegli z zavojem, ali f* ustavijo. Razstopi V prosti razstop (srednji ^ od leve v desno (od desno V' od srede v desno in levo)- " čiti... zdaj! Na to povelje s« ( telovadci, razen onih, ki ostati na mestu, z majhnih raki hitro razmaknejo. . Rasstop v globino sto-- ‘Z (z mesta). Vsi učenci razen P troji-ce (četvorice) stopajo * hnimi koraki nazaj, dokler jo pred seboj zahtevan® dalje. Sestop k levi (desni, sr < zdaj.'. Na povelje stečejo cl hitro v določeno stran. Stik naprej sto-...pa)! (Z1*1' j, Prvi telovadec stoji, drugi jo naprej in se postopno u 1 ja jo. j. Stik na-... prej! (med njem). Na povelje začne PrVl,tj nec (prva dvojica, trojic* , korakati na mestu, ko Ho41' . niš* K* sto/’ naslednji predpisano začno tudi oni postopno na mestu. Na povelje: «P°ln‘ „ rak!» izstopijo vsi z navadni1® rakom. Telovadcem hi vadite*)** Da bo izvajanje prostih ™1 skladu z godbo, pazite na na5 nje: .„i Mladinci: uvod 4 takti (1® % i prva vaja 2 krat, medigra (16 dob), druga vaja 4 krat, igra 4 takti (16 dob), še 2 krat. Mladinke: uvod 4 tak^ j dob), razstop, prva vaja 2 ^ medigra 4 takti (16 dob>! vaja 2 krat, medigra 4 t dob), tretja vaja 2 krat S€5t°i>- » M’ Pionirji: uvod 4 takti (1® » razstop 8 taktov (5 taktov®^ la, 3 takti odmora), 4 krrat, medigra 4 takti, tt»-druga vaja 2 krat, medigi* 4 ti (16 dob), sestop. Pionirke; uvod 4 takti prehod v krog, prva vaja, Pf: ji 4 tričetrtinski takti (12 Jt# sicer 2 takta za prehod, 2 ^ odmora, druga vaja 2 prehod v kroge in četvero?6"”,, V notah za mladinke je $ torna napisano, da se PrVft dela 4 krat. , Pionirke imajo za Prel,0;i| kroga v četverostope 3 ^ij tinske takte, t. j. 24 toko^ rakov. k ur X. kolo tekem za poM »PINO GO VER L IZZA “ K. U U R V* ji hne. namasti Daniel De Foe: ROBINZON Zopet Imamo na knjiinem trjru novega Robinzona. To je ena ia-med n«ltetih priredb tega »na-nega pripovednega spisa. Knjiga Je znana pri vnh narodih, in kdo izmed nat ni kot otrok bral o samotarskem Življenju Selktrka, kot se imenuje junak te zgodbe! Knjiga Je Čudovito lepa. Ta pripovedka Je namenjena naSim naj-mlajtim. pripovedovanje samo je kratko in odsekano. Nt pripoveduje nam zloino in izčrpno vseh doživljajev tega neprostovoljnega samotarja, temveg skate od prizora do prizora. Pripovedovanje Je namret namenjeno onemu n»-Semu narodu, M ni v »tanu te brati kar naprej, in je samo ra*-laga sliHicam, ki se v knjigi vrstijo druga za drugo. Za obsirnejio nntancnejio razlago bo moral poskrbeti odrasM Sl o »e k, Sioer pa morajo odrasli vedno ratlagati otrokom. Vsi iz lastne t*- kuinje, da otrooi, tudi le v prvih razredih osnovne tole, neprestano izpraSujeJo tudi tam, kjer se nem edi, da je čMvo ie vse povedalo. Tu bo pa razlaganje razlagalcev olajšano. Njihova fantazija je bujna, rado\>tdnost velika in obe hitita v daljavo. SliOioe same so kariktrane, kar, mislim, ne bo v Zkodo branju. O- trok ljubi grotesknost, posebno če daje ta grotesknost videti gibanja. Pri otroku pride do veljave v predstavljanju predvsem vizualni tip. In temu tipu in taki potrebi po grotesknosti j« prilagojena grotesknost in karikati-ranost teh figur. Otrok st »o s tem gledanjem late predstavljal samotarsko Življenje Robinzona in vse nevarnoeti, ki jih je prestal, Knjitica Je prav lična. Dobi se v knjigarni in papirnici Stoka v ulioi Milano. J. K. še druge novosti Ljudska zalotba v Trstu Je te dni prejela novo pošiljko knjig in brofur. HovodoSle k ■ >- slednje: Aleksej Tolstoj: «Krt*A»; Franoe Preieren: *PoeziJe», ljudska izdaja; V. I. Lenin: *Vetika pobuna»; Friedrich Engels: *Ludr-voig Feuerbach» in kaneo nem-Ske klasične filozofije; B. A. Keller: tKako je nastalo tivljenje na zemlji*; F. Oodina: *Bele tulpi-ke»; broSure: *Pod velikim praporom Lenina-Sialina»; N. Amo-sov: *Kaj je dala sovjetska oblast delovnemu ljudstvu»; O. Mi-Sakova: *Stalinska vstava in so- vjetska m'adina — proglas CK VKP/b*; *Sačrt pravil Tdmisne »veze antifašistične mladine Jugoslavije*. Te knjige'in brosure, kakor tu* di drugo literaturo, lahko nabavite v Trstu pri Ljudski založbi ali pa pri njenih podružnicah in okrajnih kolportfisah. Ku turno prosvetno delo Prinašamo .neka) poročil o kultur no-prosv^t nem debi Sirom Primorja. HRUSEVJE PRI POSTOJNI. Dne It. t. m, je domače prosvetno druStvo *8imon Gregorčič* uprizorilo dramo »Mojca*. Drama lepo prikazuje v kaktnem trplje- nju Ječi naia Koroška. Ker se Je na Primorskem godilo prav isto in ker je tu pri nas ravno fflJco hrepenenje po svobodi, je *e.’o drama velik uspeh. Igralci in igralke so svoje vloge prav dobro podali. PokazaH so, da imajo najboljSe možnosti za dosego velikih uspehov na kulturno-pro-svetnem polju. Drami je sledila pesem tBazoviSka*, ki Jo je prav lepo zapel pevski zbor domačega prosvetnega rfn/Jtv«. Pevski zbor vodi tov, Jakob Skrjano, ki ee Je vedno pokazal kot zelo marljiv kulturni delavec. TOLMIN. Upodablja joti umetniki partizani so poslali tudi med tolminsko ljudstvo svoja dela, ki so jih ustvarili v gozricvih in po bunkerjih, ko Je sovražnik najbolj divjal. Razstavo so otvori’i 16, t. m, ob 9. uri zjutraj. Ob otvoritiH je tov. Klavora pozdravil umetnike partizane, katere je zastopal lov. tliko Debenjak. Nato je spregovoril tov. Debenjak, ki je dejal, da umetniki partizani prinašajo med primorsko ljudstvo del »vojih umetnosti, da bi dali delavcu in kmetu molnost seznaniti se z umetnostjo. Poudaril Je, da morajo umetnine med ljudstvo, kaiti le tako bo naSa kultura in naSo umetnost res ljudska. Nato Je mnoiica ljudstitf oVsk^la razstavo in »i oiltthln prav vsa dela. Svoja dola rattav- Ijajo umetniki partizani Niko Pirnat, Tone Kralj, Ive Subio, Dore Klemenčič, Klavdij Zornik, brata Drago in Nande Vidmar, Božo Pengov, DuSan Petrič, V. Jordan, Lojze Lavrič, Franc Mi-he'ič in Seljak Ivan. Razstava se Je zaključila tO. t. m. zvečer. NEBLO. Pred dnevi so gostovali v Brdih pionirji iz Gradiške. Na Križadi so jih sprejeli brihki pionirji iz Ncbla in jim podarili v dobrodošlico iopek rož. Italijanski pionirji so nato skupno s slovenskimi obiskali vasi Slo-vreno, 8’avče, Peternelj in Hru-Sev’je. V teh vaseh so se skupno s slovenskimi partizani borili njihovi očetje. Po prisrčnem sprejemu in kosilu so jim domnči pionirji priredili zabavo. Pionirke iz I. razreda iz Nebla so uprizorile prisrčni točki v Zlati sinček* in tPerilise*. Nato so italijanski pionirji iz OradiSke zapeli nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Po prireditvi Sta si prrdstavnika italijanskih In slovenskih pionirjev izmenjala v znak bratstva zasl at A, Po govoru tov, iz Gradi-Ifce, so nebelski pionirji spremili goste do glavne poti in se tam lepo od njih poslovili, VIPAVA. Pred kratkim so slovenski književniki Iz Ljubljane obiskali Vipavsko dolino. Skupina umetnikov ss je na j prvo u~ stavila v Ajdovščini, nakar je nadaljevala pot v Šempas, kjer je imela prvi reciiacijski večer. Ob tej priliki je prihitelo v Šempas prebivalstvo iz vseh o/čollSkih vasi, celo z onih, ki so odda1 Jene dve ali tri ure. Ljudstvo je slovenske kulturnike in umetnike pričakalo z godbami. Pokazalo je, da goji največjo ljubezen do kulturnega razvoja. Dvorana v flempasu je bila nab-'fo polna občinstva, Recitator Gogomir Magajna Je v svoji tRcgina coeli* podal silna doživetja in prikazal veliko trpljenje ljudstva. Ker so vedno prihajale nove povorke ljudstva, je bilo potrebno izprazniti dvorano in nadaljevati z re-citacijskim večerom no prostem, Kljub hladni pomladanski noči Je ljudstvo navduSeno in z največjim zanimanjem spremljalo izvajanja slovenskih umetnikov. MiSko Kranjeo je odlično recitiral svojo črtico *8>ara jablana*. Revolucionarni duh, ki veje iz Borovih del, je zajel prav navzočr. Svoja dela sta recitirala tudi primorska rojaka Igo Gruden tn Vladimir Bartol, ki je podal svolo humorstko tVrag nad bunkerjem*. Anton Vodnik pa Je bral svoje pesmi. Nato je pevski zbor iz Šempasa gostom no čast Zapel več s^ove mklh pfsmi. Re-citacijsll v'ter je zaključila domača godba t himno. Med drugimi so preteklo nedeljo za I odigrali za pokal «Plno Coveri!zza» tudi sledečo tekmo: Primorje-Rlnaldl: S-i. Tekmi je prisostvovalo številno občinstvo. E-najatorica Primorja, ki zavzema se. daj prvo mesto v tabeli, se Je dobro borila proti mlademu moštvu Rinaldi, ki je zastavilo vse sile, da nadomesti, kar je izgubilo. Toda usoda je hotela drugače. Moštvo | Primorja Je disciplinli-a.no prešlo v napad to zopet uspelo priboriti sl zmago nad nasprotnikom. Proti takemu nasprotniku, ki gleda bolj na solidnost igre kot rezultat, je Rinaldi izgubil vsako možnost nadaljevati boj za prvenstvo. Gotovo so tu igrali važno vlogo tudi drugi či-nitelji, kakor nezadostna nogometna Izkušenost, trema ln drugo, kar Je vsekakor vplivalo na igrače. Povrh vsega tega pa Je bil sodnik Volpatto premalo nepristranski ln točen. Zaradi tega tekma ni bila tehnično na višini. V 26' prvega polčasa jo Rustia zabil prvi gol, dve minuti pozneje pa je Danieli dosegel drugi gol v prid Primorju. V 2’ drugega polčasa je Torbelll s pomočjo Danlellja še tretjič premagal Borgnola v korist Primorja. Moštvo Rinaldija je ob tej priliki reagiralo. Tako je v 14' Pirlavec prekoračil obrambno črto Primorja, v 38’ pa Je Maluta II zabil prvi to e-dinl gol v korist Rinaldija, Ker Je v 14’ vratar Primorja ujel žogo preko bele črte. Je moštvo Rinaldija protestiralo. Med tekmo je prišlo do Štirih kotnih strelov za Primorje, treh pa proti. Zmagovito moštvo: Pirlavec, Hussu in Daneu, Ukmar II, Timeus in Plert, Tlrbelli, Per. tot, Ukmar I, Krečič to Danieli. Ri. naldi: Borgnolo, Gratton to Sault, Novaro, Rustia in De Gasperi, Ja-kor, Maluta I, Velikonja, Maluta II ln Casadel. Klasifikacija Po tretjem dnevu tekem 2* ‘ metno prvenstvo za pokftl Coverllzza» Je klasifikacija nja: (Kratloe pomenijo: O 00 D dobljene, N neodločne, Z 1 ne, D dani goli, P prejo*-1 » točke). Odobrene tekme Nogometno vodstvo Je na podlagi sodniških poročil v objavi št. 10 odobrilo sledeče tekme: Tovarna strojev-Cebulec: 4-0; Montebello- Pisonl: 1*0; Prosvota-Kavčič; 3-2; Prlsnorje-Rlnaldl: 3-1. SKUPINA A O D N Z Primorje 9 6 1 8 Tov. strojev 10 S 3 2 Montebcllo 8 i 3 1 Rinaldi 9 4 1 4 Cebulec 9 3 2 4 PJsonl . e a i 6 Dugolln 8 0 2 6 SKUPINA B O D N Z Prosveta 9 8 0 1 Gasilni 9 7 0 2 SkederfJ 9 « 0 3 Rojanese 9 8 8 3 Kačun 8 2 3 4 Kavčič 8 1 8 4 Rocol 9 1 1 7 Nabrežina 7 1 1 5 4 V u u a Nedeljske tekW® ^ V nedeljo 28. t. m. bodo za pokal «Plno Coverliz*** ,q. v\ tekme: Kačun-Skedenj ob ^ golln-Tovama strojev ob sllnl-Prosveta ob 11 urli Rojanese ob 13 uri na- uri CRDA; Plsonl-Rinaldi »b 'LjP openskem igrišču;; BoC°!ic; ^ na ob 15 url na 1 grušču r morje-Montebello ob l®-3 seškem Igrišču. Arzenjat In £ebel°f^ Mnogi kmetovalci up°rRk zatiranje bolezni na sa