!J?a binkolti dobro vpeljane A M A /, O N E d a in s k e nogavice damsko perilo v N A Z N A N J A M O , da srno v soboto, dne 22. maja 1954 otvorili v Celovcu, Vil-lacher Ring 9 gostilniški obrat fu.MU^iUeUe.c (Lipova klet) strokovni trgovini BELK G E S. M. B. H. C E LOV E C-KL AG EN F U RT, Villacher Strasse 1 kulfurno-politično glasilo s v e f ov n i h in domačih dogodkov 6. teto / Številka 21 V Celovcu, dne 27. maja 1954 . Cena 1 šiling Potrudili se bomo cenjene goste najbolje postreči. Cene solidne, vedno mrzla in topla jedila na razpolago. Izborne pijače. Abonenti se sprejemajo na dobro tečno hrano. Postrežba tudi v slovenskem jeziku. Se priporoča za obisk družina Ostermanova. Azija odloča Najivečja celinamaše zemlje stoji danes v osjpredijn ipolitičnega, odločanja. Nad 44 milijonov kvadratnih -kilometrov meri Azija, ki šteje danes 1,3 milijarde (prebivalcev'. Sovjetska Rusija pa ima po svoji zemljepisni legi eno nogo v Evropi in drugo pa v Aziji in tako odloča tu in tam. Azijske države so bile zadnja stoletja v veliki meri v 'kolonialni odvisnosti in so gospodarsko in dostikrat tudi vojaško krvavele za procvit in napredek Zahoda. Kaj čuda, da so se azijski- narodi po vrsti dvignili proti tujemu izžemanju in zastavili puško in drugo orožje ra svojo narodno osvoboditev. Medtem, ko kolonialni gospodje na Zahodu niso hoteli ali niso mogli razumeti, da prihaja tudi za tlačene azijske narode nov čas, se je komunizem polastil gesel za narodno osvoboditev in ta-ko nudil tudi svojo (propagandistično in vojaško pomoč. Velika- Kitajska s svojimi 400 milijoni ljudmi je padla popolnoma pod komunistični vpliv. Angleži so iz trgovskega vidika sicer hitiro pregledali položaj:, priznali komunistično vlado in pričeli z novim režimom trgovati. Amerika pa do danes ni priznala -novega režima, če ne smemo v dejstvu, da sedijo ravno sedaj v Ženevi ameriški in kitajski zastopniki oh isti -zeleni mizi, smatrati kot dejansko priznanje komunističnega režima. Na Koreji so poskusili in preizkusili ameriško orožje in tudi vojaško silo komu-. niotične Kitajske, ki se je po desetletni meščanski voj n i i-zkazaila tudi vojaško dovolj, močna. Ta Korejska vojna igra je končala na bojnem polju neodločeno in diplomati ne najdejo izhoda. V Indokini j-e položaj nekoliko drugačen. Tam sta komunistično orožje in kitajska pomoč tako izdatna, da se nagiba odločitev na boj išču na komunistično stran že v času, ko se politiki v Ženevi o tem vprašanju razgo-varjajo. Tako bo verjetno orožje odločilo. Ta odločitev bo tem lažja, Iker kaže zahodni svet razdvojenost tudi v načelnem gledanju teh azijskih vprašanj. Če pa bo taka odločitev padla na bojišču, potem bodo visi razgovoril postali odvisni. Ko pa bo padla Indokina, bodo seve komunisti navalili na sosedne države, na Burmo in Siam. Pred nami se odpiira ves razdejani svet, kakor bi ga bili porušili strašni plazovi. Pred svetom se odpira ves azijski problem. Komunistična Kitajska je postala velesila, s katero mora Zahod računati. Kakor se je to zgodilo s Kitajsko, se lahko v db-glednem času zgodi z drugimi državami, ki imajo vse predpogoje, da postanejo isto-tako velesile in sicer Indija-, Pakistan, Indonezija in Japonska. Indija sama je postala leta .1947 neodvisna država, ko je bila prej kolonija angleške krone. Ta Indija šte je danes 362 milijonov ljudi in ima površino skoraj ene tretjine vse Evrope. Pakistan je država s 75 milijoni ljudi in nekaj pod milijon kvadratnih kilometrov površine. Tudi Pakistan je dobil leta 1947 politično svobodo. Med Indijo in Pakistanom pa vlada huda napetost. Obe državi sta v socialnem pogledu močno zaostali in -so ravno socialna vprašanja povod notranjim trenjem. Indonezija ali ibolje povedano Združene države Indbnezije obstojajo od leta 1946. Do tega leta so bile te države, ki štejejo tudi 73 milijonov ljudi holandska kolonija. Sedaj pa so Holandsko-indonezijska unija, ki je politično samostojna, pač pa gospodarsko še močno, povezana z nekdanjo materno državo Holandsko. Japonska s svojimi številnimi otoki je večja kot tretjina Evrope in šteje 84 milijonov prebivalcev. V naštetih štirih državah živi skoraj šest sto milijonov ljudi v deloma zelo nepovolj-nih življenjskih prilikah, ki dajejo povoda dOvolj: za hoj po socialnem in političnem zboljšanju položaja. Vsaka izmed teh držav lahko postane velesila. Vse druge male dr- (Nadaljevanjc na 2. strani) Indija posreduje nadčloveški napori so potrebni za rešitev azijskih vprašanj Indijska vlada je poslala v Ženevo svojega glavnega zastopnika pri organizaciji Združenih narodov z nalogo, da poskuša posredovati med V/hodom in Zahodom v zadevi Indokine. Poslanik Krišna Menon se j-e na svoji poti sestal v Parizu z zunanjim ministrom Velike Britanije Eden-om. Zadnjo nedeljo pa j-e v Ženevi vodil razgovore z Molotovom in z zunanj;im ministrom komunistične Kitajske Ču-En-Laj-em. Kakor smo že pisali je ministrski predsednik Indije g. Nehru predlagal, da bi zaenkrat razmejili tudi Indokino podobno kakor je razmejena Koreja in sicer v severni komunistični in južni nekomunistični del. Torej gre stremljenje Indije sedaj; v tej smeri, da hi ustavili krvavi hoj. Sicer pa ves Zahod dela v tej smeri. V nedeljo je bil tudi prvi zasebni stik med rusko in ameriško delegacijo. Po tem razgovoru je ameriški delegat g. Smith obvestil britanskega in francoskega zastopnika, -da bi bila Rusija po izjavi Molotova pripravljena na popuščanje, da pa je odpor pri komunistični- Kitajski in pri zastopniku komunističnega dela Indo-ik-ine. Dokler namreč komunistične čete v boju napredujejo, gotovo ne bodo kazale priprav Ijienos ti pop uščanj a. V razgovoru med ameriškimi zastopnikom Smithom in francoskim zunanjim ministrom Bidaultbm pa je zadbjii zahteval točna pojasnila, kaj, -bo Amerika ukrenila v slučaju, da ženevska konferenca ne bo privedla do nobenih rezultatov. V bojih za obrambo mesta Hanoi Francozom primanjkuje letal; predvsem izvidni-ških letal, da bi mogli sproti ugotoviti gibanje sovražnih čet. Na seji v ponedeljek, dne 24. maja, pa je ruski zunanji minister Molotov stavil nov predlog, -in sicer naj bi se o premirju pogajali obe stranki, k-i stojita v neposrednem boju. Ženevska konferenca -pa naj bi po njegovem mnenju razpravljala le o politični strani tega vprašanja. Konferenca socialistične stranke V nedeljo, 23. maja t. L, j-e bila v Beljaku •deželna konferenca socialistične stranke. Deželni glavar Wedenig je podal -pregled političnega, kulturnega in gospodarskega stanja v deželi in tolmačil volitve leta 1953 in leta 1954 kot socialistični uspeh. Odločno stališče je zavzel proti katoliški šoli, ki bi po njegovem mnenju dodatno' obremenjevala državne finance. (Ne smemo pa pri' -tem prezreti, da številne privatne katoliške šole, kd od države ne dobijo niti groša finančne podpore, občutljivo razbremenjujejo državne finance. Če ne bi bilo teh šol, bi seve morala država vzdrževati dodatne šole in jih -tudi plačati. Naj omenimo ipr-i tej priliki le naše gospodinjske šole, ki v polni meri nadomestijo dve javni deželni šoli. Dežela in država pa se na vso moč branita dati finančno pomoč. Opomba ured.) G. deželni -glavar se je pečal tudi z manj- šinskim vprašanjem v deželi in očital OeVP zloigro ravno s tem problemom. Naglasil je, da je napačna narodnostna politika u-propaslila avstrijsko .monarhijo. Dejal je: ,,Ne bomo dovolili, da bi na Koroškem delali razliko med slovensko in nemško materjo”. Dne 22. maja pa je v Celovcu govoril OeVP državni tajnik v notranjem ministr-'sitvu g. Graf, ki je v svojem govoru hudo napadel koroške socialiste in glavarja'We-deniga, češ da.uganjajo svojo lastno zunanjo politiko, ki bi morala biti pridržana dunajski vladi in zunanjemu ministrstvu. Na ta izvajanja državnega tajnika g. glavar sicer ni direktno odgovoril, pač pa jte Grafa napadel, ker moti mir v deželi. O gospodarskih vprašanjih je g. glavar poudaril1, da bo v velikem obsegu uspelo izvesti predvidene načrte, posebno na polju elektrifikacije. šfedefiski govori V nedeljo, dne 23. maja, sta govorila Raalb in Scharf. Raab je v svojem govoru v Leobn-u na Štajerskem poudaril, da nika-kor ni potrebno, da bi v nedeljskih govorih grizli ruskega medveda v rep, kakor j-e nujno, da branijo svojo svdbodo. Po izjavi ruskega zunanjega ministra Avstrija ni zato zasedena, ker j-e Avstrija, marveč zaradi njene lege v sredini Evrope. Raab je v svojem govoru napovedal tudi pomoč družinam s številnimi otroki. Scharf pa jev svojem govoru v Kremsu razpravljal o avstrij- V ZDRUŽENO EVROPO Po posvetovanjih montanske unije v Strassburgu je sedanji predsednik te gospodarske zveze De Gasperi izjavil, da povezovanje evropske proizvodnje premoga in železa obsega že 15 odstotkov vse evropske proizvodnje in obetajo ravno ti gospodarski koraki- -trdno cesto v združeno Evropo. Če je bilo mogoče take velike uspehe doseči na tem poljp, (potem mora- hiti tudi možnost, da pridemo na polju skupne obrambe korak naprej,. GUATEMALA - PROKOMUNISTIČNA? Okrog te srednje-ameriške državice krožijo dokajj alarmantne vesti. Ameriška obveščevalna služba je javila, da j-e -prišla na sled velikim transportom vseh vrst orožja sovjetskega izvora. To orožje naj- bi iz švedskih luk po ovinkih vozili parniki nevtralnih držav. skih monppolih, ki stopnjujejo cene najvažnejšim življenjskim potrebščinam. SPREMEMBE V vodstvu -koroške elek.-družbe KELAG so bile -izvedene radikalne spremembe. Odstavljena sta bila dva ravnatelja, in sicer g. Mirkovich in g. inž. Schatzmayer. Kakor (poročamo na drugem mestu je pregledoval-no sodišče ugotovilo nerednost-i v podjetju, ki so zahtevale te spremembe. O tem vprašanju bo razpravljal tudi koroški- deželni zJbor na prihodnji sej-i. Vlada Guatema-le je te vesti zanikala, njen poslanik v Mehiki pa jih je potrdil. Če bi te vesti odgovarjale dejstvu, bi se ameriška vojaško-politična strategija na lastni celini znašla v težki situaciji. Dne 29. maja 1.1. bo v Rimu svečana proglasitev papeža Pija X. k svetnikom. Pričakujejo, da se bo teh velikih cerkvenih Slovesnosti udeležilo okoli milijon ljudi. V Parizu so otvorili 22. maja veliko mednarodno razstavo, ki bo traj-ala do 7. junija. Te mednarodne razstave se vršijo že 50 let. Po poročilih o dobrih izkupičkih i-z lanskoletnega tujskega prometa svari deželna vlada vse podjetnike, da se morajo držati cen, -katere so navedli v svojih -prospektih. Tudi- Švica izkazuje za lansko leto izredno visok donos tujskega prometa in sicer 1.6 milijard švicarskih frankov. Novoimenovani general amerikanskih čet na Dunaju, brigadni general N u 11 e r je po prevzemu poveljniške službe obiskal dunaj. župana Jonasa. KRATKE VESTI V dunajskem parlamentu so poslanci OeVP vložili ,predlog, da naj- bo 8. december zopet državno priznan praznik. Vse evropske države prispevajo za orgle v cerkvi sv. Štefana na Dunaju. Zdravniki so na svojem kongresu v Hamburgu ugotovili, da prehrana ni vzrok raku. Na Dobraču se Je smrtno jvonesrečil klepar Janez Meschnig iz Podkloštra, Dvojni možgani, en obraz. V Neaplju v Italiji jie neka ženska porodila deklico z dvojnimi možgani -in enim obrazom. V času od 16. do 19. junija bo avstrijski kancler Raab obiskal Veliko Britanijo. Pri tej priliki bo kancler -sprejet tudi od angleške kraljice. Turška vojaška delegacija je prispela na posvetovanja v Beograd. Istočasno Italija ostro protestira proti vojaški zvezi med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, ker pomeni taka vojaška zveza posredno vstop Jugoslavije v Atlantsko obrambno zvezo. Grški ministrski predsednik Papagos je zavrnil -italijanske pomisleke kot neupravičene in naglasil, da bi ravno vstop Jugoslavije v to vojaško linijo dopolnil vse obrambe. Grčija svari Italijo pred1 zopetnim ipovezovanjem tržaškega vprašanja z drugimi mednarodnimi vprašanji. Italija naj- posebno upošteva dejstvo, da še nikdar ni bila napadena od Jugoslavije ali Grčije, pač pa je Italija napadla že obe državi. Vojaško sodišče ameriške zasedbene sile v Solnogradu je obsodilo ameriškega vojaka zaradi špijonaže in dezertiranja na 17 let prisilnega dela. Poraba alkoholnih pijač je na Švedskem omejena, če ješ v gostilni, smeš pri kosilu ali večerji spiti največ dve steklenici piva. če -bi- pa kdo hotel piti več, mora prej zopet jesti. Te omejitve alkoholnih pijač bodo- 1. oktobra 1955 odpravili. Vojaška obveznost znaša v Sovjetski zvezi, Poljski -in Albaniji 24 mesecev, na Češkem, Madžarskem, Bolgariji in Romuniji 36 mesečev; v Franciji in Italiji 18, v Belgiji 21 in na Holandskem 20 mesecev. V Gradcu so te dni otvorili posebno razstavo v zvezi' s stoletnico železnice, ki veže Prago in Dunaj preko Semmeringa s Trstom. Med Jugoslavijo in Italijo izmenjavajo protestne note zaradi ribiških čolnov, ki so bili j K) jugoslovanskem poročilu v jugoslovanskih vodah, po italijanskem poročilu pa izven -teh voda. Naraščanje cen zelenjavi in mesu povzroča v krogih konzumen tov veliko zaskrbljenost. Tako naraščanje cen bi seve utegnilo tudi -sprožiti zahtevo po povišanju plač in mezd, kar bi močno ogrožalo (podvig vsega avstrijskega gospodarstva, ki- kaže v zadnjem času močan napredek. Politični teden Po sveta ... V zadnji 'številki smo to ruibriko končali z dovolj, zanimivimi vestmi o glasovih nekaterih bonnskih parlamentarcev, 'ki se zavzemajo za »razčiščenje” odnošajev s Sovjetsko zvezo. To bi ipomenilo zahtevo po vzpostavljen ju direktnih diplomatskih odnošajev z Moskvo. Neposredni povod za razburjenje v Ameriki je bila neka izjava kanclerja dr. Adenauerja. Medtem pa je »govornik” IKninske vlade že zatrdil, da si je mogoče misliti politiko zapadnomemške vlade samo v soglasju s splošno politiko zapadnih sil do Sovjetske zveze. Komaj so se bili duhovi pomirili, pa je predsednik desničarske stranke »Svobodnih demokratov”, minister Dehler, izjavil na nekem govoru, da bi Nemci uresničenije svojih nacionalnih teženj dosegli najhitreje, če bi govorili' z Rusi. »Freie Demokraten” so koalicijska stranka vlade dr. Adenauerja. Ali je to zgolj težnja po večjem samouve-1 javljanju v mednarodni politiki? In kaj naj bi zapadnonemške politike privedlo do teh idej? Beblerjeva izvajanja so na isti liniji s politiko vzhodnonemške vlade v Pan-ko\vu, ki vendar že od vsega; početka dopoveduje Nemcem, da pri Rusih leži ključ do njih razvoja. Ko to pišemo, še ne vemo, kakšen odziv bodo Beblerjeve izjave povzročile v zahodnem svetu, predvsem v Ameriki. Saj, so Amerikanci bili tisti, ki so / znanim »zračnim mostom” rešili Berlin. Oni so bili tisti', ki so bonnski vladi, oz. Zahodni Nemčiji gospodarsko, politično dali tisto pomoč, s katero so Nemci prišli do sedanjega blagostanja. Seveda predvsem s svojo lastno veliko energijo. Nemci so v ameriški politično-vojaški strategiji bili predvideni kot naj,zanesljivejša straža in opora proti morebitnemu napadu iz Vzhoda. Bonnška vlada je odobrila svoj pristop k Evropski obrambni armadi. Njen minister Dehler govori drugačen jezik. Kaj naj bo v ozadju? Prilagoditev splošnemu svetovno-politič-nemu položaju To smer gre verjetno neuradno bonnsha vlada. Čeprav Amerikanci še niso spregovorili naslednje besede, so trenutno ven-darle v težki zunanjepolitični krizi, so potisnjeni v defenzivo in kot smo že zadnjič morali omeniti, je neenotnost med zahodnimi silami največja prednost za blok komunističnih držav. Obrisi tega razvoja so se pojavili že ob berlinski konferenci in sedanja ženevska 'konferenca kaže to nadvse plastično. Francoski senat je odložil razpravljanje o Evropski obrambni zvezi, o slednji je v zadnjih tednih nastal čuden molk. Bonn-ska vlada je proti svoji volji v sličnem položaju kot Francozi: trenutno ne ve, kako in kaj. Če so Francozi poznani po svoji politiki »čakanja”, hočejo biti Nemci gibč-nejši in iz tega vidika so morda razumljive Dehlerjeve izjave. Oportunistično stališče mnogih nekomunističnih držav je sploh značilno za vso sedanjo politično dobo. Bo prišlo do jugovzhodnega paleta? Da bi preprečili vdor komunizma v In-dokino in v druge dežele južne Azije, nameravajo Amerikanci skleniti / obrobnimi nekomunističnimi državami vojaško zvezo, ki bi nastopila takoj, in povsod, 'kjer bi se ipo-javila nevarnost komunističnega napada. V taki zvezi bi bile predvsem vojaško močne države, kot Avstralija, Nova Zelandija in druge. Tukaj so Amerikanci delali račun brez krčmarja v toliko, ker so večina držav, ki bi: prišle za tak pakt v poštev, članice britanskega kraljestva. Kljub temu pa Anglija ne more narekovatiposameznim članicam političnih Sklepov. Indija in Pakistan se protivita taki zvezi, Avstralija in Nova Zelandija se še dokončno nista odločili. Povsod pa čakajo predvsem to, kaj bo v Ženevi. Tam je že kazalo, da bodo konferenco prekinili, ker ni bilo podobe za kakšen sporazum. Potem pa j.e Molotov prišel z novim predlogom za Inddkino. Sklene naij se premirje, določi najt se, do kam naj oba nasprotnika umakneta svoje čete, vmes pa naj bo nevtralna cona in mednarodna komisija potem lahko prične s svojim delom. Na ta kompromisni predlog bodo zapadite sile verjetno pristale. ... in pri nas v Avstriji Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista jie ruski visoki komisar za Avstrijo v ponedeljek, dne 17. maja, pozval k sebi kanclerja Raaba in vicekanclerja Scharfa in izrazil težke očitike proti avstrijski notranji in zunanji politiki. Visoki komisar je pri' tej priliki celo zagrozil s posebnimi ukrepi proti avstrijskemu notranjemu ministrstvu, če avstrijska vlada sama ne bo ničesar storila. Kancler Raab je na licu mesta zavrnil iznešene očitke in v sredo, dne 19. maja, je zasedali avstrijski parlament, ki je na poročilo kanclerja Raaba o zgoraj imenovanih ruskih pritožbah, zavrnil pritožbe in izrazil1 zaupnico tako notranjemu ministru kakor tudi vsej vladni politiki. Načelno stališče vlade kakor tudi parlamenta je v tem, da so za vlado in posamezne ministre pristojni avstrijski zakoni in da se ne vlade in tudi ne posamezni ministri niso v ničemer pregrešili proti kontrolni pogodbi z zasedbenimi silami. Odmev v inozemstvu Razumljivo je, da j.e ruski pritisk na avstrijsko vlado naletel tudi na močan odmev v inozemstvu. Najprej se je oglasil ameriški zunanji minister Dulles, ki zavrača u-pravičenost takega poseganja v avstrijsko notranjo politiko in zahteva) da se mora s to rusko intervencijo pri avstrijski vladi pečati tudi Aliirani svet na Dunaju. Dne 29. maja bo to vprašanje predmet seje Ali-iranega sveta, kjer bodo pač trčila različna gledanja Zahoda in Vzhoda zopet skupaj. Velika Britanija do sedaj k temu vprašanju še ni zavzela odločnega stališča in bo verjetno šele na seji Aliiranega sveta povedala svoje mnenje. Ta izjava Velike Brita- Pomorska pot sv. Lovrenca Skupni inlcrcsi Kanade in Združenih držav — Nova morska pot omogoča 6 državam izhod na morje — Večja zmogljivost elektrarn — Povečanje prometa za tretjino Po desetletjih izdelave načrtov in pogajanj sta Kanada in Združene države sedaj prišli do tega, da se lotita skupne naj večje plastične operacije in njune skupne geografije. Reka sv. Lovrenca predstavlja namreč mejo med obema državama na vzhodni strani celine. Ko bo njihovo delo, to je gradnja pomorske poti Sv. Lovrenca, končano okoli leta 1960, bo večji del svetovnih tovornih ladij za oceanski promet, ki bodo prevažale dobičkanosne koristne tovore, mogel prodreti globoko v ameriško celino. V Združenih državah pa bo nova morska pot omogočila šestim zveznim državam izhod na morje. Du-luth, ki je oddaljen 1600 km iračne črte od Atlantskega oceana; Chicago, ki leži v sredi čezameriške železniške proge; industrijska središča kot Milvvau-kee, Detroit, 1 oledo in mnoga druga mesta izdelujejo načrte, po katerih bodo svoja rečna pristanišča spremenili v oceanske luke z modernimi doki, skladišči ter železniškimi prckladalnimi napravami. Nasprotniki načrta — vzhodne železnice, premogovniki in luška mesta kot Boston, New York, Philadelphia in Baltimore — pa sc že pripravljajo, da bodo preuredile svoj obsežen promet in trgovino z ozirom na spremembe, do katerih ho prišlo. Elektrarne, povezane z novo morsko potjo, bodo imele zmogljivost 1,9 milijonov kw, to je slabo petino manj kot »Grand Goulee", največji cementni jez sveta, v zvezni državi Washington. Iz elektrarn na reki Sv. Lovrenca bodo elektriko preko transformatorjev pošiljali na jug, vse do Pennsylvanije. Ves ta obsežen načrt je spravil v tek zakonski o-snutek, ki ga je sprejel ameriški kongres in pretekli teden podpisal predsednik ELsenhorver, s čemer je postal zakon. Tako bodo ladje 10.000 in 12.000 brt lahko mirno vozile do Qucbcca, Montreala, Toronta, Buflala, Clevelanda in Toleda; ko pa se bodo iznebile dela svojega tovora, kakih 25 odst., pa bodo lahko nadaljevale pot vse do Chicaga ali Dulutha. Čeprav bo nova morska pot, kot velika jezera, več mesecev v letu pokrita z ledom, pa bo njena trgovinska in strateška važnost izrednega pomena. Potem ko so med zadnjo svetovno vojno močno izčrpali znamenite rudnike železa Mesabi, bo železna ruda, ki so jo nedavno odkrili na Labradorju po novi morski poti lahko dosegla jeklarska središča na srednjem zahodu na obeh straneh državne meje. Celoten načrt bo narejen tako, da se bo »izplačal” sam po sebi, kajti s plačili pristojbin za izkoriščanje pomorske poti in za elektriko, ki jo bodo proizvedle nove elektrarne na reki, bodo odplačali denar, ki so in ga bodo za izvedbo tega velikopoteznega načrta posodili ameriška in kanadska vlada ter država New York in pokrajina Ontario. To je popolnoma nov podvig v kanadsko-ameri-ških odnošajih, kajti po tem načrtu bo oceanski promet dosegel lahko osrčje severnoameriške celine. nije ,pa bo gotovo zavisela od razvoja konference v Ženevi. Če bodo tam prišli korak naprej, se bo Velika Britanija čuvala, da zopet odbije Sovjete. Francosko stališče pa je škoraj: pri trjeva l-no ruskemu. Takole piše nek francoski časnikar, Iki živi na Dunaju, v socialističnem listu »Bopulaire”; »Prijateljem Avtstrije v Franciji in drugod v očigled .poživitve vele-nemškega duha in nacizma v Avstriji ni lahko 'zabraniti najhujše — to je razdelitev Avstrije ob Aniži (Enns). Na drugem mestu smo zapisali mnenje, da Rusija stoji s svojiimi nogami na dveh kontinentih in tako lahko pritiska na politične orgle tu in tam; z eno nogo v Koreji in Kitajski, z drugo nogo pa v Evropi, kakor pač to zahteva ipolitični ipoložaj>. V 'političnih krogih se je te dni pojavilo celo mnenjie, da bi Rusi zopet zaprli demarkacijsko črto na Semmeringu in uvedli ponovno kontrolo nad vsem ipotniškim in blagovnim prometom. Ta korak bi seve hudo zadel' vse avstri jsko gospodarstvo in močno oviral tudi tujski promet, ki je lani ravno z odstranitvijo te kontrole doživel močan iporast. Nad avstrijskim parlamentarnim življenjem pa je slej, ko prej še odprto vpraša^ nje delavskih sindikatov in članarine. Po zakonu iz leta 1930 jie podjetniku prepo- vedano, da bi za delavce pridržal pri izplačevanju plače članarino za delavski sindikat, za kako stranko ali za kako društvo. Socialisti zahtevajo, da bi v bodoče prispevki za delavski -sindikat (Gewerk'scha-fts-bund) bili iz teh določb izvzeti. OeVP zahteva, da mora vsak delojemalec pismeno izraziti svoje privoljenje, da podjetnik pridrži članarino za sindikat. Kakor se vidi iz obeh stališč ni tako bistvene razlike v gledanju obeh strank, da bi morala pod to senco trpeti vsa parlamentarna »mašina”. Jesenske volitve ipa že danes poostrujejo politično življenje in delo v parlamentu. in na Koroškem Najvišje kontrolno sodišče za pregledovanje državnih računov je pregledalo tudi račune koroške elektro-dfužbe KELAG. Pri tem pregledu je bila ugotovljena vrsta ne-rednosti. To kontrolno poročilo ibo v doglednem času .predmet razprav v koroškem deželnem zboru. Ob tej, priliki bomo tudi podrobneje iporočali. V Gelovcu se je vršilo veliko zborovanje avstrijskih slepcev. Na zborovanju so bile zastopane tudi vse stranke. Zbor slepcev je predložil finančnemu ministru tudi konkretne predloge za zboljšanje socialnega položaja civilnih slepcev v Avstriji. Številke V zadnjem času so objavili pregled avstrijskega državnega gospodarstva za leto 1953. Ta pregled izkazuje zelo ipovoljne rezultate, ker j,e bilo v državni blagajni koncem leta 111 milijonov prebitka. Državni dohodki so znašali 22,7 milijard šilinigovi in so bili tako za 1,6 milijard šilingov višji' kakor je bilo predvideno. Izdatki- so znašali 22,6 milijard šilingov in so bili- za 2,2 milijardi višji od proračuna. Za uradniške plače je država v letu 1953 izdala 5 -milijard in za- penzioniste pa 2,9 milijard šilingov. Za rentmke in za -podpore je bilo izplačano iz državne blagajne 3 milijarde in 400 milijonov. Zaradi izrednega števila brezposelnih so bili tudi na- tem govorijo polju izdatki za 176 milijonov šilingov višji od proračuna. Imenovani izkaz pravi tudi, da ima Avstrija v inozemstvu 13,7 milijard šilingov dolga, ta vsota je razmeroma nižja, kakor je bil dolg pred vojno. Ker pa je država najela vrsto notranjih posojil, znaša celotni notranji dolg koncem leta 1953 11,6 milijard šilingov. Ker so tudi denarni zavodi- pridobili močno na privlačnosti, to se pravi, ker je dobil šiling zopet zaupanje, so se dvignile vloge iv denarnih zavodih in tako bo imela država tudi v tem pogledti možnost, da dobi denar v obliki posojil teh denarnih zavodov za nadaljnje investicije. Kitajski izdajalec svojih staršev Na Kitajskem, kjer je bilo spoštovanje d'o staršev globoko zakoreninjeno med otroci, je komunistom uspelo ošibiti to prisrčno razmerje. To nam potrjuje tudi begunec, ki je pred kratkim prispel iz komunistične Kitajske v Hong Kong. Neka gospa v Kantonu, ki je nameravala obiskati svojega -možai v Hong Kongu, je hotela vzeti s -seboj- tudi svoja dva otroka, ker se ni nameravala več vrniti. To-da njen trinajstletni sin jo je izdal policiji, ki je potem odklonila potno dovoljenje za o-trdka. Mati ni bila presenečena zaradi ravnanja svojega sina, ker je vedela, da v šolah učijo otroke, naj, bodo zvesti- le državi. Vedela je 'tudi, da so jih soglasno s sovjetsko prakso pozvali', naj prijavijo »nepatriotična dejanja” svojih staršev, čim ožje je sorodstvo med onim, ki prijavi in katerega prijavi, tem višje je priznan je. »VERSKA SVOBODA” V JUGOSLAVIJI Borivoj Radosavljevič, predsednik »verske komisije” pri komunistični vladi, je dal časnikarjem izjavo, da je v Jugoslaviji še vedno v zaporih 158 duhovnikov zaradi »sodelovanja” z Nemci med vojno ali pa zaradi sovražnega nastopanja po vojni proti se- danji vladi. Od tega števila je 124 rim. kat. duhovnikov, 32 pravoslavnih in dva protestanta. Radosavljevič je nadalje povedal, da je bilo v 1. 1953 izpuščenih na svobodo 101 katoliških duhovnikov. V 1. 1954 so pa bili aretirani in obsojeni štirje pravoslavni in dva katoliška duhovnika zaradi tega, ker so ibranili stališče svojih škofov, da duhovniki ne smejo vstopati v tista duhovniška društva, ki so pod pokroviteljstvom komuni stav. PRIPRAVLJANJE NOVE ZAKONODAJE ZA RAZVOJ ATOMSKE SILE Skupni kongresni odbor za atomsko silo se sredi vsega razburljivega dela v kongresu mirno posveča pripravljanju novih zakonov, ki naj, zagotovijo razvoji atomske sile v miroljubne namene. Nova zakonodaja o uporabi atomske sile v miroljubne namene pa naj bi omogočila tudi boljše obveščanje javnosti o taijnah atomske sile. POVEČANJE PRODAJ AVTOMOBILOV Po zadnjih podatkih so januarja in februarja prodali v Evropi mesečno 1300 malih britanskih osebnih avtomobilov z enim 'litrom cilindrske vsebine več kot v prvih dveh mesecih leta 1952. Azija odloča (Nadaljevanje s L strani) zavite Azije bi bile v tem shičaju lahek plen svetovnega komunizma. Korejska vojna in sedlaj napori v Indo-kini pa kažejo, da Azija ni svet zase. Vse dokazuje, da dogajanje v Aziji posega neposredno v življenje tudi Evrope in Amerike. Kako bistveno so se prilike na svetovnem trgu spremenile, ko se je skoraj pred tremi leti pričela vojna na Koreji. Mi danes vidimo, kako pritiska v politično in gospodarsko onemoglost vojna v Indokini vso Francijo. Avstralija, ki je po svojem gospodarstvu bistveno povezana z Zahodom, je pred vrati vseh teh azijskih dogodkov. Kake možnosti ima danes še Zahod v tem delu sveta? Zastarela in popolnoma nerealna je misel, da hi se dalo ta del sveta držati s starimi kolonialnimi metodami večjega ali manjšega nasilja. Ta čas je minil. Že dejstvo, da je nekaterim narodom Azije že uspelo priti do politične svobode, daje tudi ostalim azijskim narodom pogum za boj do končne zmage. Danes je le več vpra- šanje ali so zahodne velesile še v stanu garantirati in dati tem narodom res popolno politično svobodo. Ali so pripravljene in sposobne dati tem narodom tako gospodarsko -pomoč, da bo postala komunistična propaganda brezuspešna? Ta pomoč pa nikakor ne bi pomenila darila tem državam, marveč povrnitev dela tega, kar so kolonialne države iz teh narodov v svoj dobro-bit ih svoj napredek izžele, medtem ko so ti narodi ostali v stari revščini brez kulturnega in civiiilizatornega napredka. Zanimiv je v tej: zvezi tudi ameriški predlog, da je treba Indiji dati- stalno mesto v krogu Združenih narodov, ker j-e pač Indija po svojem obsegu, po številu prebivalcev in tudi -po svojem gospodarstvu postala velesila. Jeli Zahod danes še v stanu nuditi Indiji taka jamstva na vseh področjih, da bo- ostala in mogla ostati v krogu zahodnega sveta. Volja azijskih narodov se lahko usmeri proti Zahodu, če Zahod res ne bo v zadnjem trenutku -spoznal svoje velike naloge. Azija pa bi bila v danem času tudi v stanu požreti ves ostali svet. \J$bcd sem & fova K^ko spremenljivo vreme je iv tvoja duši, ipraiv kakor v naravi. Včasih si razigran, dobro razpoložen, saj je tvoja duša polna sonca; marsikdaj pa zagrne tvoij;0 dušo siva, vlažna meglai, ali celo temni, težki oblaki. Kadar si doibro razpoložen z veseljem delaš. Slabo vreme, razni neuspehi in neugodnosti pa ti že pokvarijo tvojo dobro voljo. Drugi pravijo tedaj o tebi, da si vstal z levo nogo. Sam pa se opravičuješ, da si slabo razpoložen. Razpoloženje res ne zavisi od nas samih. Od nas pa je odvisno, če se znamo obvladati tudi tedaj;, ko nismo dobre volje. Truditi se moramo, da nismo igračka v rokah naše ,,drage volje”. Kadar si dobro razpoložen, izrabi to, saj je vsako delo tedaj, mnogo lažje. Kadar pa si slabe volje se prisili na delo, čeprav ti ne prija. Vadi se mlad v tem, sicer, kaj' bo s teboj,, iko boš odrasel in boš izvrševal svoj .poklic. Vsak mora izvrševati svoje stanovske in poklicne dolžnosti — ne glede na svoje razpoloženje. Razpoloženje ne sme zapovedovati tebi, ampak ti njemu. Gopodar svojega, razpoloženja pa moraš biti 'tudi v vedenju do svojih domačih in drugih, če si slabe volje, ne drži kislega obraza in ne bodi občutljiv za vsako besedo, pa najsi bo doma v družini, aili v kakršnikoli družbi. Čmernega človeka nimajo nikjer radi. Kolikokrat se slabo razpoložen človek prenagli in nepremišljeno kaj, hudega reče ali slabega naredi. Potem pa mu je silno žal, ali kaj pomaga, ko je prepozno. Pravočasno se je treba obvladati. Plemenitost človeške duše se najbolj' izkaže v nesrečah. V nesreči se obvladati, jo vdano sprejeti in ne obupavati, ampak pogumno zreti v bodočnost, to je odlika močne duše. Ako je tvoja duša čista, bodi vesel. Nikoli ne „vstani z levo nogo”! Z veseljem preženi vsako: slabo voljo! Bodi sončni žarek v družini in prinašaj, kadarkoli se vračaš domov, toploto in svetlobo! Tako boš sam s seboj; zadovoljen, veseli te bodo domači in vsi okrog tebe. SVETA DEŽELA V SLIKAH V nedeljo, dne Ib. in 23. maja, smo imeli v farni cerkvi v Smiklavžu na Gorenčah zanimivo in poučno versko predavanje o Sveti deželi, č. g. Franc Posdh iz Globasnice so nam v lepih skioptionih slikah pokazali vso dolgo romarsko pot, ki so jo, napravili v zadnjih božičnih praznikih. Gledali smo lepe slike mili jonskega mesta Neaplja, nemirno Sredozemsko morje, otok Ciper. Najbolj' pa so nas zanimale slike iz Svete dežele, kjer je živel in deloval naš Gospod in njegova mati Marija. - Izredno, zanimivo predavanje je bilo zelo 'dobro obiskano. Vsak je hvalil lepe slike, posebno še tiste, ki so bile barvne. Gospodu župniku se prav prisrčno zahvaljujemo za lepo uspelo predavanje in za vse žrtve, ki so bile povezane z dvakratno vožnjo v našo faro. VRTNO P O H I ŠTVO v vseh izdelavah ter cenah T D O N E Y Celovec, Obsipiatz 2 Velika Izbira iZft niLadino in fufoweto Kako sta srečni, Anica in Zora! Saj ju dobro [rožnate. Spomnite se njiune-ga: l)jiubkega nastopa na sklepni prireditvi v Šene Rupertu 1 Skrivnost ljubljenih jima je bila razodeta z leotovima srcema. Takole je bilo napisano na prvem: »Mojih dni pomlad si Ti!” Na drugem pa: „Da še vedno ljubim Te, naj, prisrčno Ti pove moje lectovo srce — in, da k Tebi vrnem se. Slika je vzeta iz igre »Mati in gruda”, ki jo j,e napisala naša Milka — gdč. Hartmanova. Vanjo je položila vso ljubezen do domače grude, katero je izrazila z zmagami v težkih preizkušnjah in poživila s podobnimi prizori (Glej sliko!), petjem in plesom. Ob tej priliki gdč. Hartmanovi prisrčno čestitamo in jo prosimo: »še pišite iz nas za nas!” Za rešitev kulturnih spomenikov preteklosti Med vojnimi žrtvami so vedno tudi kulturni spomeniki. Včasih jih nalašč uničujejo, da bi izbrisali dokaze o zgodovini in umetnosti nasprotnega naroda, še pogosteje pa postanejo žrtve vojne zaradi nepoučenosti, četudi nimajo ničesar opraviti z vojno. Moderno vojskovanje, ki je mnogo hujše kot nekdanje, lahko povzroči ogromno škodo vseh spomenikov kulturne preteklosti človeštva. Druga svetovna vojna je za vedno uničila veliko število pomembnih umetniških del in zakladov. Med največje izgube je prišteti zlasti razna znamenita zgodovinska poslopja in freske. Tem izgubam se je bilo težko izogniti, toda mnogo drugih del, ki so bila prav tako uničena, pa bi bilo mogoče rešiti, če bi jih bili pravočasno zavarovali. Vsaka morebitna bodoča vojna pa bo v tem pogledu še bolj uničujoča, kakor je bila druga svetovna vojna. V zavesti tega se je zbralo te dni pod pokroviteljstvom Vzgojne, znanstvene in kulturne organizacije Združenih narodov na konferenci v Haagu znatno število strokovnjakov in kulturnikov iz 53 držav, da bi sc posvetovali kako rešiti MATERINSKI DAN V ŠT. JANŽU V R. Kljub ponujajočemu se dežju, se je v nedeljo, dne 16. maja, zbralo precej, ljudi k tradicionalni proslavi materinskega dneva na prostem, pri naši kapelici. Poleg mater je bilo med gledalci zastopanih predvsem mnogo otrok, pa tudi dokaj moških klobukov se je gibalo v množici. Pester spored deklamacij, pesmi in prav čedno izvajanih kratkih prizorov ni bil le našim materam lepo voščilo, temveč tudi nam vsem, ki smo se proslave udeležili, prav prijetna zabava. Dolžni smo zahvalo naši šolski mladini, predvsem pa še našim šentjanškim dekletom, ki niso zaslužile zahvale samo za lepo izvajanje, temveč predvsem še za skrbno organizacijo in vodstvo proslave. Upamo, da nas l>odo tudi' ob letu povabile. v primeru nove vojne kulturne zaklade sveta. Na konferenci bi radi sestavili mednarodni seznam kulturnih spomenikov in zakladov in izbrali tudi razločen znak, ki bi ga naslikali v primeru vojne na kulturne spomenike na prostem, da bi jih obvarovali pred napadi in razdejanjem. Odločili so se že za modri enakokraki trikotnik v belem krogu, a so ga potem spet zavrgli, ker je preveč podoben nekemu prometnemu znaku. Drugo vprašanje je v tem, kaj je sploh smatrati za kulturni spomenik. Ali naj bi vključili v seznam tudi kraje, ki slovijo po svoji prirodni lepoti? In kakšno stališče je zavzeti glede arheoloških najdišč, arhivov, knjižnic ter raznih znamenitih posameznih knjig in rokopisov. Ali naj bi razglasili za kulturne spomenike tudi cela mesta, ali vasi zgodovinskega pomena? Na konferenci bodo morali pretehtati mnogo stvari. A vse njihove odločitve se bodo morda v kakšni bodoči vojni kljub temu izkazale za brez pomembne. Vendar je treba poizkusiti. Brez spomenikov preteklosti bo še težje ustvariti boljšo bodočnost. »REŠITEV” in »USODNA ZAMENJAVA” Tudi v Šmihelu se gibljemo prosvetno, čeprav o ‘tem ne trobimo. Za cvetno nedeljo so nam rinkolšiki fantje in dekleta 'pripravili lepo ‘in globoko igro »Rešitev”. Posebno sta se odrezali Marica in Erika. Da je Maks dober, ni treba pripovedovati. Presenetil pa nas je Emil, ki smo ga doslej videli samo v veselih vlogah. Čestitamo rin-kolški mladini za tak lep nastop. Druga igra je bila »Usodna zamenjava”. Pri tej smo se lahko od srca nasmejali. Lenčka z Bistrice in Gretika iz Večne vesi sta se odkrili kot dobil' igralki, kar doslej nismo vedeli. Tudi Mara se je sedaj prvič razkošatila na šmihelskem odru, drugače ;pa rajši igra v Globasnici', ker je tam hodila v šolo. Pravi, da ne zna po šmihelsko »marn-vati”. Dr. JANKO MIKULA: Jlfroorjen lunee na (jrob ftuuika Preč. g. Janezu Starcu, ki je umrl 2. maja 1953 na Koroškem, v spomin (4. nadaljevanje) Ponosni smo bili na Te, ko si se vozil na manjšinske kongrese v Ženevo. Tam si stopil pred mednarodni forum, da nakažeš položaj in terjaš ipravice koroških Slovencev. Diplomati in manjšinski zastopniki so imeli dajete in podpore, naše Ijiudstvo Ti ni moglo dati ničesar. Za vsako potovanje v Ženevo je morala krava iz Tvojega hleva. Najbrž pa še kaji zraven! In dolge mesece poprej so zakasneli Hodišani videli v župnikovi sobi skozi štiri okna luč preko polnoči. Tam si sedel za pisalno mizo oh francoski slovnici' in nakopičenih aktih. Treba je bilo izdelati podrobno poročilo, udarno spomenico. Pripravljal se je bojevnik za pravice malega naroda na svetovnem pozo-rišču. (Pozneje sem se cesto sprehajal po parku in palači Združenih narodov v Ženevi in sem se spominjal Tebe, Janez! Kako prijetni so bili sprehodi izletnika, kako težka, skrbi polna Tvoja pota!) In spričo vse obremenjenosti si še imel časa za gostoljubno družabnost, kadar smo z mladostno oblastnostjo zasedli Tvoje žup- nišče. Gospodinja Suzana je poznala Tvojo gostoljubnost in je ni omejevala: segala je v polno kaščo in klet ter obkladala namizni prt. Mi pa smo spravljali v praznino, da smo se ko natrpani sodčki vračali v semenišče, kjer je v obednici stregla bolj skopa skromnost. Hvala Ti, Janez! O to je bilo življenje! Še in še bi bilo kramljanja o posetih in opazovanjih, o uspehih im težavah. O letoviščarjih, ki so Te cenili. O ministru dr. Antonu Korošcu, ki je bil pri dr. Besednja-kovi poroki priča in Tvoj gost.O kanclerju dr. Kurtu Sdvuschniggu, ki je v Ribnici letoval. O blagopokojnem župniku Malgaju na Otoku, Tvojem zvestem sosedskem prijatelju in pomočniku, ki je o Tebi govoril le z zasolzeniimi očmi vsa leta Tvojega pregnanstva. O vitki črnolasi gospodični Mariji, ki je pomagala gospodinj,i Suzani; poročil si to svojo sestro na postavno Lindl-novo kmetijo, Iki j;e prava Betanija za duhovnike. O hlapcu Joziju, ki j,e sod za žetev hranil, mošt pa že pri setvi popil. O šalji- vem Tevžeju, Mlinarju pod klancem, ki je sicer mastne zbijal, toda bil je Tvoj neutrudljivi pomočnik, prav zares, brez šale ... A kaj, saj; vendar nisem namenjen pisati knjigo, le pismo Ti pišem! Prezanimiva bi bila knjiga o Tvojem življenju in zlato obrezo in mogočne platnice bi morala imeti. Zato, ker je bilo Tvoje bogato življenje toliko obrekovano, zmaličeno, podcenjevano, stisnjeno v tako tesen okvir ... 1 * Naše najslovesnejše cerkvene manifestacije in verske parade so sredi razkošnega zrelega poletja — iprimkije ali nove maše. K tej skrivnostni svatbi novomašnika z božjo nevesto — Cerkvijo 'povabi prim icijant vse najdražje svojemu srcu, sorodnike, dobrotnike, prijatelje... V pozlačenem okvirju mi je podoba pri-micijsikih svatov ob dragocenem Kraljevem novomašnem križu kos mladosti in domovine na zamudnem (potovanju po zemeljski obli. še sedaj' me navdaja ponosno zadoščenje, da sem Ti mogel tedaj izkazati svojo hvaležnost, svoje spoštovanje. Odkar imamo od Tebe, Janez, na tej zemlji le še grob in spomin, mi je pogled na Tvojo častitljivo postavo v prvi vrsti mojih novo-mašnih svatov nežen in svet. In bolj živo se MAJNIK Majniški dnevi, čudež lepote, rajska preproga zemljo pokriva, mesec izredne božje dobrote, ki jo priroda zopet dobiva. Slavje obhaja zemlja — nevesta, sonce ji mlado lice poljublja. — Vije živahno slednja se cesta, v temne prepade mrak se izgublja. Majniški dnevi — božji poljubi, roka nevidna boža in giadi. Stvarstvo se klanja božji obljubi, zemlja je slična večni pomladi. Limbarski KULTURNA PRIREDITEV V SELAH Ponovitev igre „Z lastovkami” in pevski nastop Obirčanov Igre, katerih snov jie vzeta iz življenja našega ljudstva, so najbolj privlačne. Če vidi občinstvo na odru kos domačega življenja, spremlja igro z razumevanjem in nekako živi z njo. Ib se je videlo pri trikratni predstavi petdejanske ljudske igre »Z lastovkami”. Da smo jo uprizorili na velikonočni ponedeljek, smo že poročali v zadnji številki našega lista. Pri obeh predstavah je bilo lepo število gledalcev, nekateri so jo želeli celo še enkrat videti. V nedeljo, dne 9. maja, pa se je dvorana zopet močno napolnila. Obiskali so nas namreč Ohirčani. Njihov pevski zbor je privabil Selane. Zapel je dovršeno pod vodstvom pevovodje, č. g. Holmarja več pesmi in žel burno priznanje. Višek pevskih točk je hil v Gregorčič-Nedvedovi »Nazaj v planinski raj”. Kakor smo Selani občudovali lepe glasove in izvežbamo podajanje petja pod spretnim dirigentom, tako so se Obirčani pohvalno izrazili o igri. Igra je bogata ganljivih prizorov, a tudi takih, ki te spravijo v dobro voljo. Zelo sta ugajala ples in petje vaške mladine. Proslavo materinskega dneva smo preložili za nekaj tednov, da nam bo toplejša vigred nudila več cvetja. Takrat zopet na svidenje v dvorani farnega domal LUČ IZ LURDA Slovesno je luč zasijala, prižgana ob lurški votlini. Brezmadežna jo jc poslala, darilo vsej solzni dolini. Iz Lurda zdaj lučka prihaja, plamenček iz skalne dupline, ta čudežni žarek iz raja, da tema iz srca izgine. Marijina lučka obseva vse naše oblačne večere. Z ljubeznijo srca ogreva, napaja jih z milostjo vere. Pregreha se luči umika, spet bela je sleherna cesta, danica se zemlje dotika, pozdravljajo srca jo zvesta. Kot sonce blažilno nam sije ta lučka spred lurške votline; pred njo naj sovraštvo se skrije in megla brezboštva izgine. Marijina doba se bliža, velike so Njene obljube. Naš prapor je znamenje križa, varuje nas večne pogube. Marijina vojska zmaguje, svetlobe bojijo se sence; Marija med nami kraljuje, odpira nam rajske studence. Limbarski zavedam, tla sem v vseh kurdskih dušnopa-stirskih postajah stopal po Tvojih sledovih ... Najprej Borovlje, naše podjetno rožan-sko mestece, kjer »pilo” poje in puška poka, kjer se s pojočim slovenskim naglasom nemškuje, kjer delavno ljudstvo v lepi slogi prepeva, moli, žaluje, se zabava, norčuje in prereka v obeh deželnih jezikih. Kadar tsem odpiral staro omaro kaplanske sobe, sem videl dolgo vrsto podpisov boroveljskih kaplanov. Zveneča imena so vmes: dr. Gregorij; Rožman, Jurij. Trunk, Ciril Kan-dut, dr. Janko Sadolšek, dr. Oto Schuster, Kristo Košir, Janez Starc, še dvajset let pozneje so se Borovijanci, ne le pobožnega nežnega, ampak tudi kritičnega moškega spola hvaležno spominjali Tvojih spodbudnih pridig, živahnega .podviga, ki si ga dajal Slovenskemu krščanskemu delavskemu društvu v Podljubelju. Iz Borovelj vodi cesta ali v prostrane doline, velika mesta, Šimi svet ali v visoke planine. Po tej navkrebrni cesti sva šla midva, Janez, v najlepši planinski svet, med Stolom, Vrtačo, Zelenico, Grlovcem, Žin-garico. Ob gorskih potokih, pod slapovi. Skozi globoke prepade, preko širokih plazov, po hribovitih skalnatih stezah naju je dnevno vodil bežni korak. Uničevanje mrčesa z umetnimi gnojili Kmetovalci vedno ibolj uporabljajo sredstva za uničevanje mrčesa skupaj, z gnojili1. Poskusi, ki so jih napravili znanstveniki na kmetijskih postajah, so tako dobro uspeli, da je že več tovarn začelo v večjem obsegu izdelovati umetna gnojila skupaji s sredstvi proti mrčesu. Te mešanice so se izkazale odlično pri zatiranju severnega koruznega korenskega črva, hroščevili ličink, ogrcev in drugih zemeljskih insektov, ki ogrožajo koruzna polja. Mešanico gnojila in protimrčesnega sredstva so uporabili istočasno s sajenjem koruze; tako pognojena koruza je bila mnogo bolj zdrava in rodovitna kot druga koruza. Obsežni poskusi so tudi pokazali, da se lahko, uspešno zatira deteljnega rilčkarja s tem, da se istočasno s setvijo dodaja zemlji gnojilo, kateremu je primešano sredstvo za zatiranje mrčesa. Seno iz takih travnikov je bilo po svoji kakovosti znatno nad povprečjem, druga košnja je dozorela prej kot sicer. Detelja j;e iz istega semena rasti a tudi še drugo leto v krajih, kjer je sicer potrebna ponovna setev. Zdaj je 20 ameriških tovarn začelo izdelovati nove mešanice gnojil in protimrčes-nih sredstev. V prvi vrsti uporabljajo ad- renalin, katerega dodajajo v razmerju 1 proti 100 ali 1 proti 200 za koruzna polja, za deteljp |pa v razmerju 1 proti 300 ali 400. Nov način gnojenja in zatiranja mrčesa se ho pri kmetovalcih hitro priljubil, 'ker je za obe opravili potrebno samo eno delo. NAČELO, KI NAJ VELJA PRI PARJENJU Pari podobno s podobnim! Kolikor so zunanji izgledi slični, toliko bolj gotovo bo mladič posnetek svojih prednikov in kar velja za zunanje znake, velja tudi za notranja svojstva. Predvsem parimo živali, ki pripadata isti pasmi’, kolikor mogoče enaki teži, velikosti in zunanjemu izgledu. S pravilno odbiro plemenskih živali lahko pleme izboljšamo, lahko pa ga tudi skvarimo. — Nikakor ne bomo dosegli povoljne uspehe, če bi pripustili bika z uleknjeno hrbtenico na kravo, ki bi imela hrbtenico vzbo-čeno, misleč, da bo mladič imel potem hrbtenico ravno. To sta dve slabi lastnosti in mladič bo gotovo podedoval eno izmed navedenih lastnosti, uspeh našega poiskusa bi bil zanič. Padec svetovnega pridelka jabolk in hrušk Svetovni pridelek jabolk in hrušk je bil v letu 1953 znatno manjši kot v letu 1952. Moštnih jabolk so v letu 1953 skupno s prvimi meseci 1954 v deželah južne poloble na svetu pridelali 568 milijonov bušljev, za 17 odst. manj kot v letu 1952. Pridelek drugih jabolk ni tako padel; v letu 1953 so pridelali 423 milijonov bušljev, za 9 odst. manj kot v letu 1952. Za zahodno Evropo, ki pridela največ jabolk in hrušk na svetu, je bilo leto 1953 leto manjšega pridelka v dveletnem ciklusu dobrih in slabših letin. V zahodni Evropi so leta 1953 pobrali moštnih in namizinih jabolk 370,8 milijonov bušljev, v letu 1952 479,6 milijonov bušljev. Kljub temu je bil lanski pridelek za skoraj 80 odst. večji kot predvojno Z A N I M KAMPANJA PROTI KOZAM V VENEZUELI Venezuelska vlada je zaradi ohranjeva-nj,a tal in pogozdovanja napovedala vojno kozam. Svoj ,,protikozji’ program” je začela izvajati v Isla Margariti, ikjer so od januarja 1954 do danes izločili od 43.500 koz vse razen 5.000. Zdaj, so začeli s kampanjo proti kozam v državi Lara, kjer so leta 1950 našteli 353.507 koz, pravijo pa, da ima Lara celo petkrat več koz, kot so jih prijavili. Poljedelsko ministrstvo namerava zdaj pogozditi gola gorska -pobočja. INDUSTRIJSKI PREPOROD V VELIKI BRITANIJI Ameriška tedenska revija ,,News\veek” piše v 'šest strani dolgem članku o novem 'industrijskem preporodu v Veliki Britaniji. povprečje. Jugoslavija je leta 1953 pridelala 8 milijonov bušljev jabolk, v letu 1952 7,542.000 bušljev. Povprečni pridelek obdobja 1935—39 je bil 7,098.000, obdobja 1945-49 pa 7,490.000 bušljev. Svetovni pridelek moštnih in namiznih hrušk v letu 1953 cenijo na 169 milijonov bušljev, za 16 odst. manj kot leta 1952. V zahodni Evropi so pridelali v letu 1953 110,900.000 bušljev hrušk, 19 odst. manj kot leta 1952. Edino v Italiji je bil pridelek hrušk 1953 znatno večji kot leta 1952. Jugoslavija je leta 1953 pridelala 3 milijone bušljev hrušk, leta 1952 pa 2,694.000 bušljev; povprečni pridelek let 1935-39 je bil 2,773.000 bušljev, let 1949-49 pa 3,050.000 bušljev. I V O S T 9 Uspeh povojnega raziskovalnega dela iznajditeljev, tehnikov in znanstvenikov na vseh mogočih področjih se vedno znova zrcali v ustvarjanju novih industrij, ter dviganju izvoza. Tako ima danes Velika Britanija naj'-večjo tovarno tankov v Evropi, največjo visoke peč v Evropi, največjo rafinerijo nafte v Evropi, ter naj.večjo hidravlično stiskalnico v Evropi. Pionirsko delo v letalstvu, elektronski industriji, plastičnega materiala' ter na področju atomske energije tudi napreduje. BRITANSKE ELEKTRARNE V zadnjih 'šestih letih se je zmogljivost britanskih elektrarn povečala za 50%. Zgradili so približno 40 novih elektrarn, v 37 elektrarnah pa so postavili nove in močnejše stroje. Našim gospodinjam Krmljenje piščancev Piščanci ne smejo dobiti prvih 36 ur, to je en dan in pol, niti hrane niti pijače, ker bi to povzročilo bolezen prebavil. Šele drugi dan po izvaljen ju začnemo s krmljenjem. Krmo dajemo, dokler so piščanci še prav majhni, na obrobljeno deščico. Najprej; jim damo malo drobnega peska, ki ga potrebu-jtčjo za prebavo v svojem želodčku. Obe-nem jim damo pitne vode v plitvo posodico. Par ur kasneje začnemo z rednim krmljenjem. Prve tedne krmimo petkrat na dan, pozneje štirikrat in končno trikrat. Prva hrana je kaša (prosena, pozneje tudi ajdova). To zadostuje tudi za tretji dan. Četrti dan dajemo izmenoma kašo in žgance iz kislega mleka. Žgance napravimo ta dan še iz drobtinic belega kruha; pozneje uporabljamo tudi črn kruh, kasneje žitni zdrob in končno otrobe. Prehod od enega krmila na drugo se vrši polagoma. S kislim mlekom mesimo toliko časa, dokler ga imamo na razpolago. Pozneje, ko so piščanci večji, napravimo žgance iz krompirja in otrobov, prav talko kakor pozimi odraslim kokošim. čim postanejo piščanci večji, dajemo namesto kaše proso in zdrobljeno zrnje, po- K u b Zadnjič smo pisali o važnosti skute in omenili nekaj čisto preprostih receptov. Danes pa vam nudimo nekaj, receptov za (boljše jedi s skuto — sirom. Sirov štrukelj, pečen. Napravi vlečeno testo iz pol litra moke, jajca, koščka presnega masla, vode in kavne žlice soli. Nato zdrobi za pol majhnega krožnika svežega, odtečenega sira, primešaj dva rumenjaka, ''A litra smetane, 2 žlici sladkorja, za nožev vrh drobno zrezane limonine lupine in trd sneg dveh beljakov. Razvlečeno testo polij z raztopljenim presnim maslom, namaži z nadevom, potresi s pestjo rozin in prav toliko drobtin, rahlo zvij, daj v podolgasto ponev, pomaži z jajcem, polij z mlekom ter počasi peci približno pol ure. Sirov štrukelj, kuhan. Za kuhan štrukelj pripravi kakor za pečenega, le v testo deni namesto masla olje in pri nadevu opusti sladkor in rozine. Zato pa iprecvri v presnem maslu, s katerim boš polila testo, 2 žlici drobno zrezanega peteršilja. V prtič zavit štrukelj kuhaj v slani vodi ter kuhanega zabeli s presnim maslom in scvrtimi drobtinami. Sirove palačinke. Napravi testo kakor za navadne omlete ter jili speci. Potem zmešaj v skledi približno 30 dkg dobro odtečenega, svežega sira. Vi litra kisle smetane, 2 jajci, žlico sladkorja, nekaj zm soli, 2 žlici drobtin in 2 žlici zbranih, opranih rozin. S tem namaži, zvij posamezne omlete, vsako poševno čez pol prereži ter položi na s presnim maslom pomazano pločevino tako, da sloni konec prereza- znejie pa celo ajdo, nato pšenico, polagoma tudi oves in ječmen, a šele pozimi, ko so živali že odrasle tudi koruzo. Prve dni ne silite piščancem trdo kuhanih jajc in mesnatih odpadkov. Te stvari so težko prebavljive; želodček se mora najprej. nekoliko utrditi z lažjo hrano. Ne dajajte jim tudi ničesar slanega! Ko so piščanci malo večji, jim lahko mešate med hrano nekaj mesnatih ali drugih beljakovinastih stvari, če imate živali popolnoma proste, ter jim dajete vsak dan kislo mleko, je poseben dodatek beljakovin nepotreben, ker najdejo dovolj žuželk. Vedno morate skrbeti za dobro pitno vodo, če si jo piščanci v 'bližini sami ne mošejo najti. Boljše kot voda j,e kislo mleko, ki služi hkrati' kot pijača in hrana. Zato ga ne moremo dovolj' priporočati. Skoda je, če bi stare kure odjedale hrano piščancem. Zato je potrebno, da dajemo piščancem vso krmo pod kletko brez dna, ki mora (biti tako gosta, da gredo lahko piščanci vanjo, kokoši pa ne. Talko kletko spletemo lahko iz vrbja. Hrane ne dajemo na tla, temveč prve čase na deščico, 'pozneje pa v posebno majhno korito. i n j a ne omlete na prej položeni. Zložene polij s sežvrk-Ijanim jajcem in nekaj žlicami smetane ter postavi v pečico, da se lepo rumeno zapečejo. Pečene zloži na krožnik in potresi s sladkorjem. Sirovi hlebčki. Zmešaj 25 dkg dobro odtečenega, svežega sira, '/i litra smetane, jajce, rumenjak, žlico sladkorja, malo soli in 1 ali 2 peščici drobtin. Kvašeno testo, ki si si ga že prej pripravila, zvaljaj za pol prsta debelo in izkroži s krapovim obodcem o-krogle hlebčke. Polovico teh izkroži z manjšim obod- i tem, da dobiš votle kolače. Odrezke zloži, razvaljaj in zopet izkroži. Na vsak cel kolač, ki ga ob robu pomaži z jajcem, položi votlega. V sredino daj kavno žlico nadeva in na vrh 3 ali 4 rozine. Vse kolačke zloži na pločevino in postavi na toplo, da vzhajajo. Preden jih daš v peč, jih pomaži z jajcem. NEKAJ PRAKTIČNIH NASVETOV Plesen odpravimo z lesenih predmetov tako, da jih zribamo z razgretim kisom. Plesne čevlje pa najprej' odrgnimo s krtačo in nato namažimo z glicerinom. Plesno usnje očistimo, če ga drgnemo s [ormal i no vo raztopino. Linolej čistimo vedno le s ipasto, nikdar ’ pa ne z vročo milnico, ki linoleju škoduje. Pred vlago obvarujemo pohištvo, če položimo vanj nekaj koščkov kafre. Kafra vlago vsrka. Seveda moramo kafro od časa do časa obnoviti. HOPED HMW 50, novo praktično motorno kolo Tovarna motorjev v Haileinu (Hallciner Moto-remverke) je začela pred dvema letoma z izdelovanjem posebnega lahkega motornega kolesa, ki se imenuje MOPED. V minuli sezoni je tovarna dobavila Holandski že 12.000 motornih koles te nove vrste. Sedaj pa bo začela tovarna prodajati ta motorna kolesa tudi doma v Avstriji. Razmeroma zakasnela dobava motornih koles domačim zaniman-cem je posledica raznih zakonitih določil, zaradi katerih je bilo potrebno tudi deloma spremeniti konstrukcijo koles, po katerih je veliko povpraševanje v inozemstvu. Četudi je vsled te izpremembe v konstrukciji zmogljivost motornega kolesa malenkostno zmanjšana, bo kljub temu kolo tipa MOPED HMW 50 gotovo v kratkem v Avstriji zelo priljub- ljeno. To je posledica izredno posrečene izdelave in pa čudovito nizka cena, katere gotovo ne bo mogla nobena tovarna še znižati. Motor novega MOPED kolesa ima 49.9 ccm dvižne vsebine — Hubvolumen (dvig 44 mm, izvrtina 38 mm). Pri 4.500 U/min daje motor 2.2 konjski sili, kar odgovarja 44 konjskim silam na liter (44 HP/L). Motor dobavi tovarna po želji naročnika z dvojno ali enojno prestavo. Vklopiti in izklopiti pa jc mogoče motor z navadnim okretnim prijemom na vklopnem vzvodu na koncu leve balanse na motornem kolesu, tako kakor je to pri različnih tipih težjih motornih koles. Pri drugem tipu motornih MOPED koles pa je zagon še bolj enostaven. Kolo MOPED vozimo s hitrostjo 6—7 km na uro (torej skoraj navadna peš-hoja) in motor se sam vklopi. Nato je treba s prijemom na plinskem vzvodu uravnavati hitrost. Kakor hitro pade hitrost pod 6 km/h, se motor avtomatično izklopi iz prenosa sile. Večje enostavnosti si že skoraj ne moremo zamisliti. Okvir MOPED motornega kolesa je izdelan izredno okusno iz brezšivnih cevi; v ta okvir so nato vdelani ostali potrebni deli. Vzvod za pogon z nogo žal ni montiran direktno na motor, ker bi bilo to proti avstrijskim predpisom. Ti predpisi tudi omejujejo hitrost. Paralelogram-peresne vilice zelo dobro izravnavajo vse tresljaje zaradi neravne ceste, v kolikor teh tresljajev že ne zmanjša pnevmatika. Peresne vilice izravnajo tudi male sunke pri vožnji. Zavi- ranje omogočata dve zavori, s stopalom (pedalom) na zadnjem kolesu in z bobnom na prednjem kolesu. Pri daljši vožnji navzdol pa deluje motor sam kot zavora. Na MOPED motornem kolesu, ki tehta 33 kg, je montiran bencinski tank z vsebino 5.5 litrov. To omogoča, da se moremo z MOPED motornim kolesom peljati do 400 km daleč. Močen svetlobni reflektor z zasenčenjem, zelo udobno sedalo, priprava za prtljago, pampa, različno orodje in še marsikaj drugega je dokaz, da je tovarna mislila res na vse, kako bi mogla dobaviti naročnikom najboljše lahko motorno kolo. To hočejo tudi zastopniki halleinške tovarne motorjev na Koroškem: Tvrdka JOHAN LOMSEK, Št. Lipš Tvrdka NIEMIEZ & RIEPL, Velikovec Tvrdka FRANC ORASCH, želenia Kapla Tvrdka KERN, Celovec N O V O 50 ccm Moped kolo HMW 50 od šil. 3.100 - do 3.600,- Vozno dovoljenje ni potrebno Obdavčenja ni Zavarovanje ni predpisano Fa. Man Leafek ST. LIPŠ, POŠTA EBERNDORF NOVO 50 ccm Motorno kolo HMW 50 hitro dobavljivo od šil. 3.100,— do 3.000,— Zavarovanje ni predpisano Obdavčenja ni Vozno dovoljenje ni potrebno Cf ratLZ Grašek prodajalnica in popravljalnica ŽELEZNA KAPLA — telefonska številka 21 S KOLESI V NARAVO Kolesa raznih tipov pod ugodnimi plačilnimi pogoji -tudi na obroke pri Ulemlez & Riepl popravljalnica in nadomestni deli VELIKOVEC - VOLKERMARKT Novo 50 ccm MOTORNO KOLO HMW 50 na razpolago S 3.100 do 3.G00.— Vozno dovoljenje ni potrebno Obdavčenja ni Zavarovanje ni predpisano Tovarniško zastopstvo ladiohaus Kern CELOVEC - KLAGENFURT, BURGGASSE MOPED HMW 50 Lična izdelava Elegantna oblika Velika zmogljivost Nizka cena CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterb ausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. GORENCE Po lepi notranji in zunanji pripravi smo v petek, dne 14. maja, ob 19. uri tudi mi dobili Marijino luč iz Lurda. Pripeljali so jo mali fantje na lepo okrašenih kolesih iz šmatije v suški fari. Čeprav je bil dan sončen in je bilo zato nujno poljsko delo, se nas j,e vendar še precej, čez 100 zbralo pred farno cerkvijo z vročo željo počakati in pozdraviti luč, ki nam j,o pošilja Mati 'božja iz Lurda. Po ljubkem pozdravu so nato dekleta z Marijinim kipom otvori le procesi jo, ki je šla najprej okoli cerkve in nato v cerkev. V cerkvi so domači dušni pastir blagoslovili svečo in. naše baklje. Po primernem nagovoru je vsa cerkev zapela nekaj pesmi. Ob koncu pa se j,e vršila še Marijina slavnost, nakar so dekleta raznesle ogenj po vseh hišah in družinah naše fare. N ismo pa pozabili ob tej, priliki naših ljubih rajnih. Na grobove smo jim dali lučke Marijine ljubezni. Daj; Rog, da bi ta Marijin ogenj ne ostal samo prijeten in lep spomin na poseben dogodek, ampak, da bi prodrl tudi v naša srca in jih razsvetlil z lučjo nove, žive vere in resničnega krščanskega življenja. ŠTEBEN V PODJUNI Spet so zapdi zvonovi s stolpa farne cerkve ;.n štebnjani smo se poslovili od moža, ki je stal vsa leta v naših vrstah, se z nami veselil in z nami trpel. Jori Jožef, krojaški mojster, je zatisnil za vedno svoje truda-polne oči in se preselil tja, kjer mu sije lepše sonce, lepša zarja rumeni. Nismo si mogli misliti tega, toda v resnici je nas zapustil v starosti 72 let v torek, dne 18. maja. Pokopali pa smo ga ob obilni udeležbi sorodnikov, vaščanov, požarne brambe in znancev v četrtek, dne 20. maja na domačem pokopališču. Tako smo se privadili nanj, da nam je vsem ob izgubi tega moža hudo, ker je bil kot krojač zelo postrežljiv, posebno njegov veseli temperament je bil privlačen. Zlasti pevci so se prav radi znašli okrog njega in se z njim vred poveselili v luštnih in lepih slovenskih pesmicah, katere je ljubil nadvse. Njegova najljubša je pač bila „Prijat’lj,i, zdaj vesel’ bodimo .. Vedno bdi ji pa ga je tlačila 'bolezen in mu delala življenje težavno. Predvsem sladkorna bolezen in huda bolezen na jetrih sta omračili njegovo življenjsko ipot. Zaradi sladkorne bolezni je šel vsako leto skozi 9 let nekajkrat v deželno bolnico. Tudi zadnja dva meseca je preživel v bolnici. Ni mu bilo več dano, da bi se še poveselil med svojimi domačini in v okviru svoje družine. Rajni je bil dober in vesten krojač, tako da ga bo težko pogrešala vsa fara, najbolj seveda pa družina. Kljub temu, da je kazal na zunaj, vedno vesel im zadovoljen obraz, je bil v vsej svoji notranjosti vendarle tudi trpeča duša, kakršnjih je dandanes mnogo. Zgubil je tudi dva sinova, eden je padel v vojni, drugi pa je umrl po vo jni. Pogreb je pokazal, kako znan in spoštovan je bil rajni oče. Domači gospod župnik so se poslovili ob grobu z tolažilnimi bese-dami od rajnega farana. Moški zbor mu je zapel na domu in na grobu globoke in v srce segajoče žalost Inke, mešani zbor pa se mu je izkazal pri sv. maši. Naj počiva v miru, dokler ga ne zibude spet trombe angelskih trum k sodnemu dnevu, ko se zopet vsi snidemo. Vsem ostalim pa naše sožalje! PRIBLA VES Pri Dravci sem hodil, sem ribce lovil, sem mrežo nastavil, sem dekle ujel. Ali 'kaj mi pomaga, deklica draga, če še za njeno roko ne vem. Tako se je godilo Markovemu sinu Robertu Sperdinu. Sel je prosit za roko svoje izvoljenke Anke Ankrisch iz Preže.In vedno šaljivi oče Miha ga ni zapodil in tudi ona je rekla „ja”. Tako smo imeli v nedeljo, 9. majnika, veselo poroko. Ob 4. uri so že oznanjali topiči prihod mladih zaročencev. Sveti Miklavž sli je bil že v skrbeh, kako bo spravil toliko radovednežev in vernega ljudstva pod svojo streho, da prisostvujejo poročnim obredom, 'ki so jih opravili mil. g. prošt in častni kanonik Aleš Zechner. V lepo izbranih besedah so polagali mladima poročencema zlate nauke na njiju življenjsko pot. Sledila j,e poročna sv. maša, pri kateri sta novo-poročenca pristopila k mizi Gospodovi. Po evangeliju pa so g. prošt še vsem vernikom s svojo gorečo dušnopastirsko besedo vsa-dili cvet do češčenja majniške Kraljice. Podložni farani smo jim zato zelo hvalež- n ms na kovaškem ni in edina želja nas vseh je le: da bi še večkrat ob nedeljah prišli med nas, če ne dopoldne, pa z večerno sv. mašo. Saj so se sami prepričali, kako je bila nabito polna naša, sicer ne majhna ipodružna cerkev. Mi jim že v naprej, kličemo: „Bog jih živil — Dobrodošli!” Mlademu paru pa želimo vse najboljše v zakonskem stanu! SMARJETA PRI VELIKOVCU V nedeljo (opoldne), dne 16. 5., se je pri-ipetila na poti iz Smarjete proti Hrenovčam, na usodnem ovinku, prometna nesreča, ki se je končno še kar dobro iztekla. 9-leten Binijev deček iz Hrenove se je peljal s kolesom domov in je trčil z motornim kolesom skupaj. Otroka jle zaneslo po zraku več metrov daleč v [potoček, kjer je obležal nezavesten. Sprednje kolo ikolesa je bilo docela zdrobljeno. Otroka so prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, hvala Bogu, le lahke poškodbe. Krivda nesreče ni pojasnjena, ker je otroku vzelo spomin, motociklist pa vali krivdo kajpada na otroka. Dan navrh se je zgodilo še nekaj hujšega. 18-leten kmečki fant, naše krvi — begunec, je poskusil napraviti popoldne med naukom za birmance samomor v cerkvi s tem, da si je z britvico prerezal žilo. Prepeljan j.e bil v bolnico in bo rešen. S tem dejanjem je bila cerkev oskrunjena in smo jo morali ponovno blagosloviti. Gospodarjem pa sledeče v premislek: Ne spravljajte svojih poslov z nekrščanskim in nečloveškim ravnanjem v obup! če že zatajite svojo rodno kri, ne zatajujte kristjana in človeka! Tudi begunec je kristjan in človek, zato zasluži, da se ravna z njim po krščansko in človeško. Živimo v nemirnih časih in se lahko zgodi, da bo begunska usoda jutri tudi tvoja usoda in se ti bo z isto mero merilo, kakor si ti drugim meril. Ženska oblatila za pomlad najceneje pri Celovec, Alter Pl. 4 JHjodjeiilejt VELIKOVEC Dne 19. 5. t. 1. je bilo v Velikovcu v gostilni Koloros delovno zasedanje okrajne Kmetijske zbornice Velikovec, h kateremu so bili vabljeni poleg zborničnih svetnikov vsi krajevni kmečki vodje (Bauernfuhrer) in njih namestniki. Na dnevnem redu je bila točka o pospeševanju produktivnosti kmečkih gozdov o čemer je govoril g. inž. Samide z deželne kmetijske zbornice. Med drugim je poudarjal tudi to, da je kmet vslcd preslabih cen poljedelskih produktov prisiljen posekati gozd itd. Nadalje, da ima kmet povprečno 17% dohodka iz gozda. Ing. Maierhofer pa je izjavil: ..Katastrofa bi bila za kmeta, če bi si gozd s predčasnim in prevelikim izsekavanjem uničil. Med razgovorom se je oglasil tudi naš zbornični svetnik Štefan Marktl in govoril o razmerah v občini Ruda. „Tam je mnogo kmetov in kajžarjev, ki res nimajo lastnega gozda 'in je za te res katastrofa, ker nimajo zgoraj navedenih 17% dohodkov, temveč si morajo potrebna drva, stavbni les in steljo še kupovati. Drv pa jim [posestnik tamkajšnjega gorskega gozda ne da več kot štiri kubične metre na leto. Tudi steljo se brani dajati. Povsem proti naravno je, če morajo kmetje in bajtarji ob vznožju gore, iz katere so že leta in leta dobivali j>otrebna drva, stavbni les in steljo, zdaj takorekoč na kolenih prositi, če hočdjo kaj' dobiti.” Naš zastopnik pa na svojo intervencijo ni dobil nobenega odgovora od merodajnega predstavnika Kmetijske zbornice. Dočim se tuji posestnik bogati s tem gozdom, domačini stradajo drv in stelje, čeprav ponekod drva v goz.du prhne. Kje je tukaj socialni čut, o katerem ob vsakokratnih volitvah toliko govore? ŽELINJE Ker naša cerkev slovi tudi kot Marijina cerkev, smo jo letos ob priliki Marijinega leta tudi na zunaj okusno obnovili, da se je bodo 'številni romarji, ki bodo te dni prihajali na Želinje gotovo razveselili. Delo so izvršili kar naši fantje sami, seveda pod strokovnim vodstvom. Luč iz Lurda smo ob obilni udeležbi1 vernikov slovesno spre- jeli in v procesiji z lučkami spremljali v cerkev. šmarnice obhajamo ne samo v cerkvi, temveč tudi v Dobju in so zelo dobro obiskane. Želeti bi bilo le malo več discipline pri mladini, pa verjetno tudi drugod' ne bo boljše. VISOKA BISTRICA Na Volčji trati (1400 m) pod Svinjo planino, na meji med1 župnijama Knežo in Visoko Bistrico, stoji križ; na tem križu je tabla z angelom in napisom: „Ceh her, mein lieber Christ, ich werde dir zeigen, wo Maria in Hohenfeistritz ist.” (Pojdi sem, ljubi kristjan, pokazal ti bom, kje je Marija na Visoki Bistrici). Spodaj je napisana letnica 1878. Tu na visoki Bistrici se je vršila na 4. nedeljo po veliki noči, 16. majnika t. 1., velika slovesnost. Blagoslavljali so nove zvonove in sicer štiri. Župnija je majhna, šteje 200 duš in treba je bilo res velike požrtvo- Prodani poceni srednje veliko kmetijstvo v okolici Celovca z lepim vrtom, 5 ha, 79 a, 79 m2 zemljišča. Vprašanja in dopise na upravo lista pod „Lepo gospodarstvo.” valnosti, da so spravili skupaj denar za štiri nove zvonove. Kmetje so darovali les, in sicer po 20 do 25 kubičnih metrov posameznik. 20 kub. metrov lesa, to znaša že 5000 šilingov. Nihče bi ne bil mislil, da je še toliko [požrtvovalnosti v Ij udeh. Zvonove je vlila zvon asm a Pfundner na Dunaju. Veliko ljudstva se jle zbralo na Visoki Bistrici na dan blagoslavljanja zvonov. Blagoslavljanje je trajalo do ene popoldne. Zvonove j,e blagoslovil g. stolni ‘kanonik Val. Reinsperger. Bil je nekoč dekan v Krški dolini. Hodil je torej na vizita-cije v Visoko Bistrico. Firma Pfundner je sama potegnila zvonove v zvonik. Zvonovi so krasno delo. Svetili so se kakor zrcalo. A večina romarj;ev — Visoka Bistrica ima romarsko cerkev, posvečeno Materi božji — zvonov ni slišala. Kajti zapeli so šele ob štirib popoldne. A slišali jih bodo, ko zopet pridejo na križevo nedeljo, to je 6. nedelja po Veliki noči. Zvonovi iinajp skupno težo okrog 1.600 kg. Največji, posvečen Materi božji, tehta 750 kg. Ima glas fis. Drugi, z glasom a, je posvečen sv. Florijanu in tehta 400 kg. Tretji, cis, je [posvečen sv. Jožefu in tehta 300 kg. In četrti, e, je posvečen sv. Barbari in tehta 120 kg. Sedanja cerkev na Visoki Bistrici je ena najlepših gotskih cerkva na Koroškem. Sezidana je bila 1. 1491. Torej eno leto pred odkritjem Amerike. Tedaj' j.e bila Visoka Bistrica še podružnica Sv. Valburge. Samostojna župnija j,e postala 200 let pozneje, to je L 1691. Cerkev je bila že sedaj po 2. svetovni vojni prenovljena. Ima veličasten 10 m visok veliki oltar. Marijin kip je iz 15. stoletja'. Veličastna je prižnica. Posebna umetnina je skupina podob na oltarju na moški' strani. Upodobljena je Marijina smrt. Mnogo kmetij' na Visoki Bistrici je propadlo. Saj, je štela Visoka Bistrica pred sto leti do 600 duš. Precej jih pa obstoja še danes. * (Opomba uredništva: Ker smo prejeli dva opisa s podobno vsebino, a drugega veliko pozneje, objavljamo iz drugega zaradi važnosti samo zadnji odstavek). Na križno nedeljo, letos 30. maja, imamo na Visoki Bistrici naj večji cerkveni shod v letu. Ta dan pride semkaj, okrog 10 procesij'. Že več let so romarji tožili, da na Visoki Bistfici nimajo zvonov. Le eden se tiho oglaša iz lin. Zdaj' se je tudi njim izpolnila želja. Letos se bodo tudi oni lahko lažje in srčneje zatekali k Materi božji in jo prosili za pomoč ob spremstvu donenja lepih novih zvonov v Njenem jubilejnem letu. Tudi prilika za spoved1 bo dana. Na željo se bodo lahko pri domačemu dušnemu pastirju spovedali v slovenskem jeziku. SELE V nedeljo, 16. maja, je bila zopet dirka motornih koles in avtomobilov po naši vijugasti in ozki cesti'. Posebnih nesreč ni bilo. Pri sedanjem vedno večjem prometu je cesta mestoma res preozka, da povzroča izogibanje šoferjem dosti neprilik. Letos jo bodo na več krajih razširili in odrezali ostre ovinke. Z delom so že začeli. Tudi v Kot-Lah bodo nekaji visokih skalnih sten odstrelili, da bo cesta širša. Od ponedeljka, 24. maja, do kvatme sobote, 4. junija, bodo zgradili nov most pod Tabrom. Ta čas bo cesta za večja vozila zaprta. Avtobusna vožnja pa se ne bo prekinila, ker bosta vozila dva avtobusa: eden iz Sel do jeza (Luznarja), drugi od Kopiša onstran mosta do Borovelj'. Potniki (bodo morali presesti iz enega avtobusa v drugega in zato prehoditi nekaj poti peš. ROŽEK Prva letošnja poroka — najlepša poroka! Tako smo rekli vsi, da že mnogo let ne pomniimO take poroke. Zakaj? Najprej seveda zaradi imenitnih poro-čencev: ženin Hanzej Lesjak pd. Postranje-kov, carinski uradnik. Postranjekova hiša je po vsem gornjem Rožu znana kot zgledno verna, zavedna in zelo ugledna. Vzgojila je otrOke, ki v novoustanovljenih družinah nadaljujejo tradicijo domače hiše. Hanzejeva sestra Mili, Štikrinja v št. Petru, ima že 9 otrok, zato je bil že skrajni čas, da si tudi Hanzej ustanovi družino in posnema sestro Mili. Za življenjsko družico si je izbral Vilmo Hebein, organ is to vo hči. Poleg ljubezni, poštenosti in pridnosti mu je kot balo prinesla veliko znanja in gospodinjske prakse, saj; ima sedem gimna-zij, gospodinjsko šolo v Št. Jakobu in še tri leta j,e bila v Švici. Za priči sta bila Maks Kanzian, nevestin stric in Franc Schuster, ženinov svak. Lepa j,e bila poroka«, ker je bila na delavnik s poročno mašo, kar doživi Rožek po mnogih letih enkrat. Pri popoldanskih porokah je v četrt ure končano v cerkvi, potem pride holadri in kaki srotejii so svatje, ko morajo vso noč prebedeti ob divjanju rajalcev. Koliko lepša je poroka s poročno mašo in obhajilom v tem edinstvenem, odločilnem in lepem trenutku, ki je najvažnejši mejnik v življenju. Nevestin oče je orglal in cerkveni zbor lepo prepeval. Poročil ju je dolgoletni bivši rožeški župnik, ki je oba še krstil. V lepem govoru jima je pokazal Marijo, ki je poskrbela za poročenca v Kani in šla obiskat Elizabeto in ji pomagala ob rojstvu. Tudi njima bo pomagala in v zakonu varovala. Lepa je bila, ker je bila v cvetočem maj-niku. Postranjekova hiša je bila vsa obdana s cvetjem, narava sama je maj lepše okrasila ženinov dom ob Dravi, kjer se je vršila ohcet. Tudi cvetoča pomlad njunega življenja naj obrodi obilen sad in naj se razmnoži dober Postranjekov rod. Vsi čestitamo mlademu paru in mu želimo v zakonu zdravja, blagoslova in uspeha! Velikemu šolniku f dr. Jos. Tominšek v spomin Končal si, mojster, duh in delavec veliki, nalogo svojo v življenje narodnih rojakov. Kaj dali Tvoji dragi bi vrstniki, ko mnogo takih bilo bi vojščakov za vero, dom in srečo družbe mlade, ki vkrcala se v ladjo Tvoje nade, da kleno, kremenito jo bo veslo v varen pristan, duhov raj zaneslo. Rodovi mladi pili iz Tvojih so cvetov. Bogato polnil si jim čaše; sadove nudil iz edenskih vrtov, da znali bi gojiti naše na drevju zemlje materine, da slava, nje ime ne mine. Vse storil si za mlado rast. Vsak učenec Ti bo vedel čast. Maribor najdalje užival je zaklade Tvoje učenosti. Prepoln se ni zavedel, da šolaš mu vodnike mlade, ko dijakov ukaželjnosti si stregel. Rod za rodom si vzgojil, z ukom, delom narod si krasil. Čudeč sc gledali smo nate, duha Tvojega zgradbe zlate. Alpe dvojno moč so Ti krepile: mu polnile z novimi darovi, pogled- so v dalji Ti bistrile, za polete kvišku ude Ti hrabrile. Zato postal si velikan. Duhovi v areni znanja s Teboj so tekmovali, resnici eni, drugi zmoti drugovali, dokler niso časi prišli novi. Razore gladil si še kot starosta. Pokazal pot st nam v višave, da le resnica vere, še tako preprosta, zamore blažiti nižave. Zato, rojak, učitelj naš veliki, počivaj mirno v zemljici domači. Nebo dodaj k Tioji še odliki, da svoje sreče bomo vsi kovači. Roman se nadaljuje v prih. številki i 1 V poznano prvovrstni kakovosti in odlični izvedbi. Moderno blago za obleke iz svile ter volne v najbogatejši izbiri. Žamet, uvožen iz Nemčije 39.— šil., krasne moške srajce iz popelina, kompletnih velikosti 39,— šilingov. Velikansko zanimanje in obiski iz vseh ljudskih krogov dokazujejo, kako poceni je mogoče kupiti v trgovski hiši Korošca Umsdmim CELOVEC, BahnhofstraBe 7, am Fleischmarkt (Tudi na ugodne obroke!) PLAŠČI S 293.— JOPICE S189.— KOSTUMI URADNE OBJAVE. ODDAJA IZKAZOV ZA MEZDNI DAVEK 1952-53 PRI FINANČNEM URADU Zvezno ministrstvo za finance naznanja: Izkazi za mezdni davek 1952-53 vseh onih delojemalcev, ki za leto 1953 niso predlagali letne davčne izravnave ali za katere je delodajalec to letno davčno izravnavo že izvedel, morajo biti oddani do 31. majnika 1954, in sicer tako, da so izpolnjeni po predpisih objave z dne 15. aprila. Te izkaze je treba oddati pri pristojnemu finančnemu uradu, kamor je delodajalec odkazoval mezdni davek. V kolikor letna davčna izravnava 1953 od delodajalca do tega trenutka zaradi prevelikega števila tozadevnih predlogov še ni bila izvedena, je treba tiste izkaze o mezdnem davku 1952-53 po izvedbi še odprtih letnih davčnih izravnav, oddati izpolnjene do najkasneje 31. avgusta 1954 pri pristojnemu finančnemu uradu. Tudi izkaze o mezdnem davku onih delojemalcev, za katere zaradi prenizke plače ni bil pridržan noben mezdni davek, je treba na 4. strani primemo izpolniti in jih poslati pristojnemu finančnemu uradu. še enkrat opozarjamo, da je treba na strani 4 izkaza o mezdnem davku 1952-53 v odstavku VI izpolniti sledeče: 1. V stolpcu 3 (zgornja vrsta) brulto plača 1953, izvzemši otroške doklade in doklade za stanovanje (to so vsi tekoči in drugi enkratni dohodki, ne oziraje se na to ali so davkov prosti ali ne, izvzeta je samo otroška doklada in doklada za stanovanje. V stolpcu 4 (zgornja vrsta) skupno vsoto pridržanega mezdnega davka vštevši prispevek za zasedbo in prispevek od dohodnine za zopetno pozidavo stanovanjskih hiš. V stolpcu 0 delojemalčev prispevek za zakonito socialno zavarovanje vštevši morebitno doklado za Delavsko zbornico. 2. V stolpcu 3 (spodnja vrsta) v brutlo plači (zgornja vrsta) vsebovana druga posebna enkratna plačila, ki so bila obdavčena z določenimi davčnimi odstotki (§ 40 EStG). V stolpcu 4 (spodnja vrsta) vnesti mezdni davek, ki je od teh zneskov z določenimi davčnimi procenti vsebovan od dohodka v enem znesku — vštevši prispevek za zasedbo in prispevek za zopetno pozidavo stanovanjskih hiš. Stolpec 5 ostane neizpolnjen. Prispevek k podpori za gradnjo stanovanjskih hiš (1 šil. tedensko, 4.40 šil. mesečno), ki ga //(7 tydrijJkuLwiez BELJAK - VILLACH, POSTGASSE NR. 3 Slikanje prvoobhajancev in birmancev A IZDELAVA A List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izd* jatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna Družbe *v. Mohorja, vsi v Celovcu. Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uredništva in uprave 43-58.