Posamezna številka 10 vinarjev. Štev. 164. v LjoDifani, v MM, n lotila m Leto xliii. B Velja po poiti: s Za oelo leto aapre] . . K 28"— n en meseo „ . . „ 2*20 M Nemčijo oeloletno . „ 29'— n ostalo Inozemstvo . „ 35"— V Ljubljani na dom: Sa oelo leto upre] . . K 24-— n en meseo „ • • » 2"— V opravi prejeman meseCno „ 1*70 wes Sobotna izdaja: = m celo leto.......* 7"— M Nemčijo oeloletno . „ 9*— g ostalo Inozemstvo. „ 12'— Inserati: Enostoipna petltvrsta (72 mm), za enkrat .... po tU v za dvakrat .... „ 15 h za trikrat .... „ 13 „ za vočkrat primeren popust. Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice iti: enostoipna pciltvrsta po 2 j vin. Poslano: ~...-— enostoipna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzvzcmil nedelje ln praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga Vozni red. p3- Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8/III. Bokoplsl se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne m sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. 188. Izpod Svete Gore. (Izvirno poročilo »Slovenca«.) Goriško, 20. julija 1915, Hladno je kakor v letovišču. Žc tri dni Je pomalem deževalo in tudi danes je nebo zastrto z oblaki. Hvala Bogu! Dež in hlad pomorita bacile. Sicer pa imam na polici lizol in tudi nekaj opija bo pri rokah za Slučaj potrebe. Vse rastlinstvo je letos izredno bujno in sadja je v izobilju, a jedli Smo na pol zrelo, zato par slučajev. Zdravstvena oblast j e vse primerno Ukrenila, mnogo napol zrelega sadja je zaplenila in sedaj se prodaja zrelo in kuhano sadje, pije kuhana shlajena voda in črna kava — in dobro je tako! Vina in piva nimamo. Bog nam je za pokoro naložil abstinenco, o kateri mnogi niso hoteli nič »lišati. Ker je pa naš glavni pridelek vino, želimo in prosimo Boga, da nam pomaga pregnati Italijane iz naših solnčnih Brd in Furlanije še prej kot dozori grozdje. Sveta Marija svetogorska, Marija vitovska in Žalostna Mati z mirenskega Gradu, varujte našo vinorodno Vipavsko pred lakomnim ln nenasitnim sovražnikom! Včeraj je bil na goriški fronti sodni dan. Treskali in grmeli so cel božji dan naši in sovražni topovi, neprestano so prasketale strojne puške, a treskalo je tudi nebo. Dalmatinci so opravili izborno in sijajno, kakor vselej. Opazovali smo, kako so Italijani smo-treno obstreljevali vsako ped zemlje na Kalvariji in Oslavju s težkimi granatami in mnog lajik v vojaški rečeh je pač pomi-loval uboge Dalmantince, ko je opazil, da Italijani tudi morebitne begunce iz jarkov neusmiljeno zasledujejo s šrapneli. A Dalmatinci se niso umaknili, vstrajali so, zmagali so! Dalmatinci molijo in mi molimo zanje. Stračice so bile polne italijanskih ujetnikov, to moramo priznati, hrabrih strelcev — bersaglierov, ki so bili zajeti v naših jarkih, in tudi mnogo ranjencev Italijanov so pripeljali v osrednje semenišče. — Danes se ljuta borba za goriško obmostje z ne zmanjšano silovitostjo nadaljuje. Nad vse izborno je vodstvo našega topništva. Naše baterije streljajo le redkoma, a kadar je cilj gotov, takrat gre za stavo iz vseh strani v vse smeri. Opazili smo, da v takem trenotku italijanske baterije kmalu umolknejo. Naša samozavest se dan na dan krepi. Glavarstvo in sodnija v Gorici redno uradujeta; tudi denarni poštni promet je že pričel v Št. Petru pri Gorici; govori se, da pride bliže k nam celo c. kr. davčni urad; a junak med junaki je naš prevzvišeni knez in nadškof, ki uraduje v svoji palači, dasi je bila že večkrat obstreljevana in je bil tam v svojem vrtu pod Gradom parkrat v smrtni nevarnosti, od izbruha vojske nepretrgoma do današnjega dne. Prevzvišeni je zelo utešen, ker se je njegova duhovščina izkazala v tej vojski v patrijotizmu nad vsak sum vzvišeno. Naš deželni glavar Faidutti je dogovorno s prevzvišenim nadškofom izposloval pri naučnem ministrstvu, da dobe duhovniški begunci, če se posvete dušnemu pastir-stvu svojih ubeglih duhovnjanov, slekoprej svojo kongruo in doplačo. Kdor izmed ča-stitih sobratov beguncev želi natančnejših pojasnil, naj se obrne do g. deželnega glavarja. Naslov: Parlament, Dunaj. Dr. Marijan. Z goriškega bojišča. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) III. Ivanovo 1915. Praznična je bila Gorica. Vest o padcu Lvova je vzbudila nepopisno radost. Iz kiš so zaplapolale cesarske, mestne in — slovenske zastave. Da, tudi slovienske! Niti najstarejši ljudje se ne spominjajo, da bi kedaj visele: irredenta pod varnim okriljem oblasti tega ni dovolila. A zdaj, zdaj se je to zgodilo spontano, samoumevno in naše doigo zadrževano in teptano narodno čuvstvo je planilo na dan in zahtevalo solnca, luči, svobode, ki si je nc da več vzeti. Prej smo z gnjevom v duši stiskali pesti, ko so slovenskim fantom-naborni-kom jemali trobojnice že pri vhodu v mesto, ko so jo iztrgali našim vojakom iz rok, ki so odhajali na bojišče, a zdaj — vriskajo in pojejo »U boj!« mimo njih dalmatinske čete, odhajajoče v strelske jarke na Kalvarijo in Oslavje, kjer že osmi teden odbijajo noč in dan strahovite laške napade med točo granat in šrapnelov. Prej je bila naša trobojnica v mestu političen zločin, zdaj je dokument našega pa-trijotizma, ki ga je zapečatila obilna slovenska kri na vseh bojiščih. Življenje je valovilo po ulicah, kjer so se v čudoviti harmoniji prelivale barve plapolajočih zastav. In solnce je sijalo veselo, obrazi vseh so bili veseli in naša radost je bila iskrena in notranja, poglobljena od zavesti, da je sovražnik pred vratmi, da so njegovi strelski jarki oddaljeni komaj 1 km od nas, a da naše Gorice nikdar ne dobe. Počasi je priplul laški aeroplan nad mesto. Kot velika ptica roparica. Obkro-ževal ga je, gledal to življenje po ulicah, polnih prelivajočih se barv zastav, pisanih oblek in solnčnikov, polnih glasne radosti in južne brezskrbnosti. V širokih krogih je plul, se oddaljeval in se približeval, se dvigal in se spuščal, kakor obkroža ptica roparica krasien plen, ki ne more do njega, ne more od njega in ga opazuje le z roparskopohlepnimi očmi, Konečno se je dvignil zelo visoko in odplaval s svojim vitkim aluminiastim telesom, ki se je lesketalo v solncu, kakor da bi bilo pokrito s srebrnimi ribjimi luskinami, proti Furlaniji, dokler ni vtonil za kalvarskimi hribi v sopari poldneva. * * * V prvih popoldanskih urah so pa za-grmeli laški topovi, kakor da bi se valila ogromna nevidna telesa od bogvekod in bogvekam, je v zraku zaječalo, se zvijalo, tulilo. Kaj hoče Cadorna? Zbrisati mogočni vtis, ki ga je naredilo zavzetje Lvova na naše čete? Ali pa hoče izbrisati sramotni pečat, ki ga je vtisnil poraz pri Kustoci v mlado, le slave in zmag željno laško zgodovino in ki ob jutrajšnji obletnici iznova zaskeli? In padajo granate in šrapneli na vse hribovje goriškega obmostja. Rumeni plameni se zabliskajo iz kepe dima nad našimi vinogradi. Na naša polja padajo med strašnim grmenjem in vničujejo, razdirajo, raz-ruvajo vse, vse. Na slemenih, po vrhovih in dolinah se dvigajo proti nebu črni ogromni stebri dima kakor iz nebroj pogorišč. Tam se rušijo naše hiše, naša do-movja pod udarci diežja ogromnih železnih kosov. In kakor v režeč posmeh je razgrnila priroda v ta okvir vso krasoto goriške ravni: v temnozelenem, tesnem objemu Soče so ležala razgaljena polja v večernem solncu, vsa bujna, neoskrunjena, z zlato mrežo solnčnih žarkov pregrnjena. Vse bolj od udaroev laških granat je bolela ta lepota naše zemlje. Ogromna solnčna obla je obvisela nad Brdi. Razkošno so se razlili čez vse gričevje njeni zlati praški 'kakor velik iskreč pajčolan. Pod tem pajčolanom so se plazile umazanosive plasti dima, dokler niso legle temne sence in posesale vso to gor-ko, živo luč. Solnce je to tonilo smukoma in utonilo v krvavi zarji, ki se je bila napila vse krvi po naših gričih padlih vojakov, + * * Nizko se je sklonilo svetlozeleno nebo in pokrilo ljubeče s črnim plaščem noči razrito bojišče, Tistikrat so zagoreli kresovi po brdih: kresni večer je bil, vseh tajnosti in skrivnosti poln. A srca niso šepetala nemih besed in oči se niso smehljale v slutnji tihe, daljne sreče: v nepopisni grozi je kriknilo tisoč src, v ncizrazni bolesti jc gorelo tisoč oči: naši domovi gorijo! Plameni so švigati iz hiš visoko v nebo, da je zažarclo in razsvetljevalo grozno vso okolico. In tedaj je zagorelo tudi srce naših src: Sveta Gora. Ogenj je planil iz samostanskega poslopja v temno noč, plamene-či oblaki dima so legli na baziliko in jo obdali z ogromnim, strašnim vencem. »Marija, Marija!« In narod, ki je nem in udan pretrpel vse grozote molče in stisnjenih ustnic, je zaplakal kot otrok. Zajokale so vasi, zajokale žene, zajokali starci in starke. Za-strmele so oči na goro v nepopisnem trpljenju, zajecljale so ustne, roke so zakrile obraz. Saj so vsi romali k Materi na goro, trudni n obteženi, in vse je potolažila in vsem je vlila novih moči. A zdaj? Zdaj gori njen dom!... »Mati! Mati naša!« Strašna, neusmiljena roka jim je iztrgala srce iz prs in ga rezala počasi, košček za koščkom . , . Srce Primorske, srce naših src, pa je izgorevalo polagoma vso 'kresno noč, dokler niso mladi žarki žie resnega solnca poljubljali začrnelega zidcfvja samostana in razdejane cerkve. »Marija! — Mati!« Italijani obstreljujejo naše cerkve. (Izvirno poročilo »Slovenca«.) Sv, Gora je razrušena. Danes dne 19. julija pa so se Italijani lotili obstreljevati tudi veličastno svetišče Žalostne Matere božje na Gradu pri Mirnu. Že v nedeljo 18. julija so padale granate pod Grad. Jutro 19. julija je bilo razmeroma mirno. Okoli 11. ure pa slišimo, da je ogenj iz italijanskih poljskih baterij zmiraj živahnejši in žalibog zmiraj bližji. Naenkrat pa se zavemo, da velja bombardiranje našemu ljubljenemu svetišču. Zmiraj bližje sc vsuje železna toča, pada okrog gospodarskih poslopij, toda brez škode. »Svete stopnjice« so zadete v polno. Tri granate so padle pred cerkev; ena samo en meter proč od srednjih vrat, se je razpočila na kamnu, velik kos granate je predrl vrata in frčal k velikemu oltarju, udaril tam ob zid na desni strani Matere Božje in padel pred veliki oltar. Druge granate so padale po vrtu, nam razrušile betonski zid. Človeške poškodbe ni bilo nobene. Po površnem pogledu sodili nima hiša nobene poškodbe; cerkev pa ima dosedaj nekaj prav neznatnih poškodb. Pred 12. uro sem šel s prav žalostnim, tužnim srcem v cerkev, povžil tam Najsveteše, luč je ugasnila, in tako sem zapustil cerkvi — veliki petek. Upam pa, da ne bode dolgo trajal. Gradisnski. Žšvlier v Trstu. (Izvirno poročilo . Slovenca .) Ljubljanski dopisnik tržaškega dnevnika »Lavoratore« slika v svojem listu na jako laskav način življenje v Ljubljani. Za nas, ki poznamo Ljubljančane, to ni novost; a presenetilo nas je, da se je našlo po klavernem odhodu iredentovskega tista »Piccola« vendar še ljudi, ki so se očistili »Piccolovega« strupa in postali resni v besedi in dejanju! Gospod Narciso sicer ni bil »Piccolov« otrok, a kakor vsak tržaški Italijan, je gotovo tudi on čital pobeglo cunjo, ki je leta in leta zastrupljevala tržaško mladino in ji vcepila v srce oni zloglasni »osar tuto« proti »ščavom« — Slovencem. Z lastno glavo misleči tržaški Italijani — a teh je bilo bože malo — so se pričeli s studom odvračati od Mayerjeve iredente. Da le ni pisanje »Lavoratora« pesek v oči. Ljubljančanje bodite previdni, hvala pa »Slovencu«, ki ni ponatisnil notice o »laško-jugoslovanskem bratstvu«. Odkar so odšli regnikoli iz Trsta, ni več čuti psovk na naš naslov. Odkar so odšli oni, imamo na cestah in po lokalih mir. V slovenskem jeziku kupiš po celem mestu vse, kar želiš. Še več; oni, ki še včeraj niso poznali niti besedice slovenskega, so se našega jezika privadili kar čez noč in ga govore perfektno: eden po ribniško, drugi po loško, tretji po vipavsko itd. To so bili takozvani narodni mrtvaki, ki se iz strahu pred regnikoli na domači zemlji niso upali govoriti lastnega jezika; kajti čc bi bili to storili, objavil bi bil iredentovski list njihova imena in podjetja, koja bi bil z lažmi in preganjanjem uničil. Pristni 1 ržačan, ki ni prišel s strupom iredentov-skih idej v stik, je še danes najboljši človek. Mi vemo, da je »Piccolo« zastrupil ono tržaško mladino (v Ljubljani smo imeli tudi neki »Dan«. Op. ur.), ki je a-la aviatik Vidmer pobegnila preko luke in na trgu sv. Marka v Benetkah kričala zoper našo državo. Pa pustimo vse to. Gotovi smo, da se časi »Piccola« ne povrnejo več. V Trstu imamo le solnčno svetlobo. Svetilke na cestah ne gore, in ko se vleže noč, mora človek, ki se vrača domov, ob meglenih nočeh tipati z roko vogale, kot slepec. Nerodno je to, a pravilno, ker so nas parkrat obiskali sovražni zrakoplovci. Življenje se jc na videz le malo izpre-menilo. Gostilne so odprte, kino daje svoje predstave in tudi koncertov se dobi. So-čivje je poceni, vse drugo pa od dne do dne dražje; izven živil, katere razprodaja apro-vizačna komisija. Prekupčevalci domalega stradajo (?), še slabše se pa godi hišnim gospodarjem, kojim lc redkokdo plača najemnino. Mleko sc je včeraj podražilo na 60 do 76 vinarjev liter. Vina zmanjkuje — ^pa hvala Bogu, tudi pivcev! Na pomolu sv. Karla se shaja množica in posluša močno grmenje topov. Semter-tje se nam pokaže tudi kaka naša bojna ladja. Lahi si ne upajo blizu. Morda imajo I še kak drug zvonik, odkoder nas perma-1 nentno ogledujejo. M—R. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. julija. Uradno se poroča: Na Goriškem so Italijani tudi včeraj nadaljevali svoj splošen napad. Ob robu Doberdobske planote in pri goriškem mostišču je divjala bitka cel dan. Zvečer se je posrečilo sovražniku, da je vzel goro Sv. Mihaela (vzhodno od Zdravščine). Danes zjutraj je osvojil generalni major Boog z dozdaj zadržavanimi silami ta vrh nazaj. Južnovzhodno od Zdravščine se drže naše čete z največjo vztrajnostjo. Napad na krilo od razvalin vzhodno od Za-graja je vrgel končno Italijane tudi tam nazaj. Bežali so z velikimi izgubami v krite prostore. Ker so obdržale naše čete tudi ves južnozahodni rob visoke planote v svojih rokah in ker so krvavo odbile vse sovražne napade na goriško mostišče, s strašnimi žrtvami plačani napori Italijanov zopet niso imeli nikakega uspeha. Na ostali primorski bojni črti je bilo primeroma mirno. Ob koroški meji se ni nič bistvenega zgodilo. Vzhodno od Schluderbacha so napadli trije sovražni batalinni Monte Piano. Bili so odbiti, bežali so nazaj in so izgubili dve tretjini svojih ljudi. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. XXX Bitka pri Gorici se je končala z zmago našega orožja. Odločitev je prinesel z največjo previdnostjo in odločnostjo izvedeni protinapad skupine generalnega majorja Booga, ki je Italijanom zopet iztrgal goro sv. Mihaela, ki se dviga vzhodno od Zdravščine oziroma Gradišča. Generalni major Boog je bil v 'karpatski bitki načelnik Bqroevičevcga štaba in svoječafcnc poveljnik pešpolka št. 27. XXX Obisk italijanskega brodovja v južni Dalmaciji. »N. Fr. Pr.« piše dne 19. julija: V oči' gled obletnice bitke pri Visu so sc Italijani odločili, da z brodovjem osmih kri-žark in 12 torpedovk izvrše napad proti južni dalmatinski obali oziroma proti Gnižu in Cavtatu. Ti mesti nista utrieni "kakor tudi ne druga mala mesteca, katera so Italijani obstreljevali. Glavni cilj italijanskega bombardiranja je bila železniška proga in kolodvor pri Gružu. Železnica teče ondi ob obali. Vsega je bilo izpaljenih Tuog tisoč strelov, oškodovanih je bilo le nekaj zasebnih hiš, in sicer samo lahko. K sieči ni nikakih težkih izgub. Bilo bi ne mrtvih ne ranjenih. Že dejstvo, da so bile poškodovane samo zasebne hiše, dokazuje, da je bil uspeh tega obstreljevanja povsem neznaten. Toda niti to veselje ni ostalo za Italijane neskaljeno. Krog tri četrt na šest zjutraj je naš podmorski čoln potopil italijansko 'križarko »Giuseppe Garibaldi«, Posledica je bila, da so se ostale italijanske ladje hitro oddaljile. Ko je zvečer dospela vest o torpedi-ranju italijanske oklopne križarke smo mogli samo domnevati, da so Italijani napadli našo obalo, ker se drugače ni moglo razumeti uničenja italijanske vojne ladje v bližini Dubrovnika. Sedaj nam to potrjuje poročilo našega generalnega štaba. Istočasno vidimo iz poteka cele akcije, da napad na našo obalo, ki so jo branili podmorski čolni, ni bil tako lahka naloga. Poveljstvu vojne mornarice moramo priznati, da se je izredno spretno poslužilo podmorskega čolna. Dasi se je ravno Italijanom posebno posrečila zgradba pod-morkih čolnov ter so polni zaupanja v svojo taktiko podmorske vojne, vendar nam je uspelo, da smo jim z našim podmorskim orožjem prizadejali občutne izgube. Italijanskemu napadu na Dubrovjnik in Gruž se n« more odrekati simptomatič-nega pomena. To ima biti predhodnik večjih italijanskih napadov na jugovzhodu. Jutri je obletnica bitke pri Visu, žalosten dan za Italijo; spominjati se morajo toliko slavljene naše zmage pri Visu in neprestano misliti na to, da operejo ono, kar jim je storil Tegetthoff. Da^li bodo imeli dovolj z uničenjem ladje »Giuseppe Garibaldi«, ali pa bodo brez ozira na obletnico pri Visu izbrali čas za nov napad, nam bodo vsekakor pokazali bližnji dnevi. Toliko je gotovo, da moramo z zaupanjem pričakovati nadaljnjih bojev z našimi sovražniki, ker vemo, "kako zvesto straži naše brodovje na Jadranskem morju. Podrobnosti o potopu »Garibaldija«. Lugano, 21. julija. Iz Barija poročajo naslednje podrobnosti o zadnjem pomorskem boju: Ko jo je lastno brodovje odku-rilo od Dubrovnika, je nenadoma opazilo iz smeri Spljita ali Dubrovnika oddelek avstrijskih podmorskih čolnov. Štiri italijanske križarke so pozdravile podmorske čolne z ljutim ognjem, nakar sta se dva podmorska čolna hitro oddaljila. Tretji pa, ki je doslej ostal pod vodo, je čakal na laško brodovje. Okoli 10 km od obrežja in na daljavo 500 m je podmorski čoln izstrelil dva torpeda, od katerih eden je zgrešil, drugi pa zadel križarko »Garibaldi«. Ker je bilo brodovje pripravljeno na napad, so se rešilna dela izvršila v polnem redu in je bilo rešenih okoli 500 mož posadke. Lugano, 21. julija. Od posadke torpe-dirane križarke »Giuseppe Garibaldi« je bilo rešenih 500 mož; 170 mož je utonilo. O položaju na italijanskem bojišču poročajo vojni poročevalci: Poleg lepega uspeha našega orožja na gori sv. Mihaela, kjer so bili vrženi Italijani iz postojank, ki so jih zavzeli z velikanskimi izgubami, se iz odseka ob Soči na italijanskem bojišču še poroča, da so bili tudi na drugih točkah med heroičnimi boji odbiti italijanski napadi. Boji se nadaljujejo. Italijanska kraljica v glavnem stanu. Rim. (Kor. ur.) Kraljica Jelena je v spremstvu črnogorske princesinje Natalije in vojvode Oporto odpotovala h kralju v glavni stan. Zlagano poročilo rumunskega lista. Dunaj. (K. u.) Iz vojnega časnikarskega stana: Bukareški list *La Roumaine« je 6. julija poročal, da se je nek avstrijski fiolk vojakov rumunske narodnosti na ita-ijanskem bojišču uprl in izjavil, da se noče vojskovati z Italijani. List trdi, da so polk, ki se je uprl že v Galiciji in je pomoril nekaj častnikov, odvedli z bojišča. To poročilo je zlagano od prve do zadnje besede. Na bojni črti proti Italiji sploh ne stoji noben rumunski polk, in bajko, ki naj bi se bila pripetila v Galiciji, je čul poročevalec rumunskega lista najbrže o kakem ruskem polku, ker se kaj podobnega ni zgodilo v naši armadi. Češki in ukrajinski ujetniki v Italiji. Lausane, 18. julija. (W. T. B.) »Ga-zette de Lausanne« poroča iz Rima: Vlada avstrijskih vojnih ujetnikov češke in rusin-ske narodnosti ne misli internirati, ampak jim celo dovoliti oditi v Švico. »Velikanski« napredki Lahov. Lugano. »Giornale dTtalia« piše: Nastopilo je boljše vreme in Avstrijci se povsod umikajo, in sicer na teden povprečno po 2 km. Vsak dan se bolj neusmiljeno zožuje obroč velikanskega oblegovanja. Naša artiljerija je zadnji čas velikansko napredovala. Četudi še ne obvlada popolnoma sovražne artiljerije, vendar ovira njeno ofenzivno svobodo. In v resnici se sovražna težka artiljerija vedno boH redko pokaže iz svojih skalnih duplin. Naši izstrelki so vse zemlje razrili z eruptivno silo in Avstrijci le z največjo težavo popravljajo ponoči tire, na katerih tečejo motorne baterije, ki sedaj le redko streljajo. Letalci nad Barijem. Lugano, 19. julija. K napadu avstrijskih letalcev nad Barijem se poroča: Bilo je zjutraj malo pred 6. uro, ko so pripluli nad Bari tri avstrijska letala tipa »Albatros«. Pozdravili so jih topovi in puške, letalci pa so obstreljevali semafore, vrgli dve bombi na grad in ubili in ranili več vojakov. Letalci so nato odpluli proti kolodvoru, kamor so vrgli 8 bomb, ki so poškodovale kolodvor, tir in rezervarje in razdrle streho kolodvorske veže. ->Agenzia Štefani« poroča, da je eno teh letal zadeto od pušk padlo pri Barlet-ti v morje. Ribiška ladja je ujela letalo in dva avstrijska častnika. Cadorna hoče v — Trst. Čisto mirno prinaša »Temps« vest »Daiiy News« iz Vidma: Cadornov načrt je vsak dan bolj jasen. General se hoče pečati s Trstom, dasiravno je ta oddaljen samo za en dan pohoda. Prej hoče dobiti vso kraško planoto. Uresničevanje tega načrta sicer zavlačuje uresničenje najgorkejše laške želje, jo pa zato bolj zagotavlja in predvsem obvaruje mesto pred obstreljevanjem. Italija kliče drugi in tretji poziv. »N. Fr. Pr.« poroča iz Lugana: Kralj kliče za 5. avgust vse letnike drugega in tretjega poziva. — Ta dva poziva spadata pod teritorialno milico, ki ima služiti za posadko, pa v slučaju potrebe tudi za drugo vojno službo in šteje okoli 200 bataljonov. Francoska pomoč. Curih, 21. julija. Potovanje generala Porro na Francosko je imelo za posledico, da je bilo sedaj odposlano francosko vojaško odposlaništvo na italijansko fronto. Člani tega odposlaništva so že došli v Ve-rono, kjer se nahaja italijanski glavni stan. Najbrže gre za neposredno pomoč, katero je italijansko vojno vodstvo zahtevalo od Francije in jo deloma tudi dobilo. V Ve-rono so pripeljali francoska letala, katerih se bodo posluževali francoski in italijanski zrakoplovci. Laške pomožne čete za zaveznike. Lugano, 21. julija. »Tribuna« poroča o uspehu razgovorov med Cadorno, generalom Poro, Salandro in Barzilai-jem v tem smislu, da bo Italija sedaj podpirala zaveznike tudi na drugih bojiščih proti Nemčiji in Turčiji, Italija gre pred Dardanele. Kodanj, 19. julija. Turinška »Stampa« izve, da je general Porro v Parizu sklenil dogovor glede udeležbe Italije pri darda-nelski akciji. V laški glavni stan je šel samo zato, da se ta dogovor res izvrši. V kratkem je tedaj pričakovati, da nastopijo italijanske čete na polotoku Galipoli. Porro se je vrnil v Rim, kjer bo imel važne konference z zunanjim in vojnim ministrom. Napetost med Italijo in Turčijo. Milan. (Kor. ur.) »Corriere della Sera« poroča iz Rima: Italijanska vlada je zahtevala od turške vlade, naj dovoli Italijanom v Smyrni, da se smejo vkrcati za vožnjo v Italijo. Več listov najživahnejše obsoja neumljivo in žaljivo turško prepoved o prometu italijanskih parnikov v Stnyrni in groze Turčiji s silo. Papež. Lugano, 21. julija. Katoliški list - Corriere d' Italia« zanikava poročilo, da bo papež na prošnjo uplivnih mož posredoval med Avstrijo in Italijo. List pristavlja, da hoče papež storiti vse mogoče za mir med narodi, ne bo pa napravil nobenega posebnega 'koraka, katerega bi v Italiji lahko napačno umevali. Italiji bo zmanjkalo premoga? Lugano, 20. julija. »Tagesanzeiger« poroča iz Rima: Londonski generalni konzul poroča, da je vsled rudarskega štrajka prepovedan vsak izvoz premoga. Izjeme so dovoljene le glede Francoske, ne pa za Italijo, Dva avstrijska parnika spremenjena v italijanski vojni ladji. Iz Rima se poroča: Uradno se naznanja, da sta se bivša avstrijska parnika »Minred« in »Daksa« preuredila v italijanski vojni ladji. Štrajk v laikih tvornicah letal. Lugano. »Beri. Tagebl.« V dveh lom-bardskih tvornicah za letala je nastal štrajk. Listi rotijo delavce in tovarnarje, naj se v tej resni uri kar naglo sporazumejo. Program italijanskih socialistov. -Kolnische Zeitung« piše: »Ker so se javnosti predložile z raznih strani ne samo želje po miru, marveč tudi pogoji bodočega evropskega miru, je prav, da sc izve tudi mnenje italijanske socialne demokracije v tem oziru, Vsekakor ta stranka sedaj n«: odločuje v državi Viktorija Ema-nuela, toda njeno mnenje o pogojih bodočega miru je pomembno že zato, ker je takozvana oficielna socialna demokracija, t, j. večina stranke v nasprotju z reformiranimi socialisti ncomajljivo delala na to, da se obdrži italijanska nevtralnost in delovala proti vojni; še danes, po italijanski vojni napovedi oficijelna socialnodemokra-tična stranka ne skriva svojega gnjusa proti vojni. Obnašanje italijanskih socialnih demokratov je vzbudilo pri nas neko zadovoljstvo v nasprotju s protinemškim hujskanjem drugih strank. Zato na Nemškem ne bodo malo iznenadeni, ko bodo slišali, kako misli »Avanti«, priznano glasilo italijanske socialne demokracije, o končni rešitvi sedanje svetovne vojne. »Avanti« pripisuje svojemu mirovnemu načrtu to prednost, da se osnuje v Evropi večni mir. Zberimo glavne točke: Turki se izženo iz Evrope, balkanskim narodom se izpolnijo njihove narodne želje; Rumuni, ki ječe pod avstrijskim jarmom, se pripoje s Srbi in Hrvati, ki trpe pod habsburškim gospodstvom, Srbiji; vzhodna obala Jadranskega morja se prideli Italiji; Galicija, Pruska Poljska in Ruska Poljska se zedi-nijo v kraljevino Poljsko; Finska postane samostojna država. Nemčija mora izprazniti Belgijo in vrniti Danski Šlezvik, Franciji pa ^.lzacijo in Lotaringijo ter mora opustiti vse težnje po belgijsko-holandskih lukah. Za te izgube na vzhodu, severu in zapadu se Nemčija odškoduje z nemškimi naselbinami na Poljskem, v južni Rusiji in na Volgi. Belgija se odreče Kongu, Francija odstopi Nizzo in Korziko Italiji, vrne Madagaskar Hovasom in da svobodo Tonkitajcem in prebivalcem svojih dosedanjih afriških posesti. Anglija izpolni tracijske težnje po samostojnosti, vrne Gibraltar Španiji, Malto Italiji, Ciper Grški in pokloni vsem svojim kolonijam svobodo. Japonska odstopi osvojeno nemško posest Kitajski. Za Žide se osnuje nova domovina; kje, »Avanti« za enkrat ne odloči. Na ta način meni vodilni list italijanske socialne demokracije postaviti posestno razmerje v Evropi in ostalih delih sveta na tako sigurno podlago, da bo mogel vladati večni mir. Seveda dodaje še neke majhne gospodarske pogoje, in sicer: Popolna razdelitev narodnih in gospodarskih področij, uničenje brodovij in železnic, AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. julija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Sovražnik se je južno od železnice, ki vodi iz Holma čez Lublin v Ivangorod, zopet ustavil. Dasi je izvajal trdovraten odpor, se je zveznim bojnim silam posrečilo, da so prodrle na več mestih njegove postojanke. Pri Rozani si je izboril Arzov zbor v zvezi z nemškimi bataljoni pot do sovražnih črt. Jugozahodno od Biskupic so Nemci ponoči prisilili Ruse, da so se morali umakniti. Med Bistrico in Vislo je zadela armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda na močan odpor. Ob obeh straneh Borcehova so iztrgale naše čete v ljutih bojih moža z možem sibirskim polkom njih postojanke, ki so jih vztrajno branifi. Pri tej armadi so dovedli včeraj 30 ujetih častnikov in 6000 mož in je bilo zaplenjenih devet strojnih pušk. Med Vislo in Pilico se je zasledovanje nadaljevalo. Nemška deželna bramba je predrla severovzhodno od Zvolena prednjo postojanko ivangorodskega mostišča. Za sosednje postojanke se še bore. V vzhodni Galiciji so se vneli pri Sokalu zopet ljuti boji. Ob Zlati Lipi in ob Dnjestru je položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. julija. Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Vzhodno od krajev Popeljany in Kur-schany se umika sovražnik pred našimi prodirajočimi četami. Zahodno od Šavlov so bile zadnje sovražne utrdbe vzete z naskokom in zasedene in se je nadaljevalo zasledovanje v vzhodni smeri. Ob Dubisi, vzhodno od Rossienyja je prodrl nek nemški napad ruske črte. Tudi tu se je umaknil sovražnik. Južno od ceste ManBmpol— Kovno sta bili z napadom vzeti vasi Kie- prepoved izseljevanja in izvažanja blaga in podobno. To sc glasi skoro kakor zelo slaba šala, vendar je jako resno mišljeno in »Avanti« si v resnici obeča, da bi r? "a ta nenavadni način narodne razdelitve odpravila vsa trenja in nasprotja. Za nas je to mišljenje o bodočnosti za enkrat brezpredmetno, vendar si hočemo zapomniti, da zahtevajo italijanski socialisti v bodočih mirovnih pogojih razdelitev nem"ke in avstro-ogrske države in znatno povečanje Italije. Barzilai odkriva laške misli. »Miinch. N. Nachrichten« imajo i t Curiha: Barzilai jc proti uredniku ^Giornale dTtalia« rekel, da se zaveda težkoč te vojne. Iz pogovorov z generaloma Porro in Cadorna je dobil vtis, da je računati s tem, da bodo Italijani v deglednem času vzeli ceio črto ob ooči. A Lahi imajo pa opraviti tudi z nemškimi in turškimi četami, kajti precej znakov kaže, da bodo tudi te kmalu posegle v boj proti Italiji. Laški generalni štab računa s to možnostjo in je že vse pripravil, Oficijelna vojna napoved med Italijo, Nemčijo in Turčiio pa bo Italijo še tesnejše privezala na trojni sporazum. General Porro je na svojem potovanju razmotrival možnost nove skupne ofenzive. Pogajanja so nekako končana. Barzilai je s Porrovim potovanjem zelo zadovoljen, kajti ta je izjavil, da kmalu pride ura zmage za četvorni sporazum. »Italija ne bo nikdar sklenila miru ali premirja s svojim dednim sovražnikom in tistim, ki jo odkrito ali skrito podpira, dokler se s Trentinom, jezom Alp in Trstom Italiji ne vrne svoboda Adrije, dokler Italija z osvojitvijo teh dežel ne pokaže, da je na mesto sebičnosti in nemške nadvlaae stopilo gospodstvo svobode in mednarodne pravičnosti.« Zaprti italijanski socialisti. Chiasso. (Kor ur.) Karabinieri so prijeli in odvedli v zapore v Bresciji socialističnega župana in občinske svetnike v Gardone. Dolže jih agitacije proti vojski. Odstavili so iz istih razlogov socialističnega upana v Pieve in ker je hujskal vojake na izgrede. Prostore socialističnega kluba v Bresciji je preiskala policija, ki je nato zaprla pet članov kluba. Preskrba italijanske armade z žitom zagotovljena. Lugano. Vlada je izjavila, da je preskrba armade z žitom zagotovljena, vsled česar je vsa domača žetev na razpolago konzumu civilnega prebivalstva. kiersky in Janovka. Osvojene so bile tri, druga za drugo ležeče ruske postojanke. Ravnotako je popolnoma uspel napad naše deželne brambe na sovražne postojanke severno od Novgoroda, ki jih je sovražnik še držal. Rusi so šli nazaj in so pustili 200C ujetnikov in 2 strojni puški. Bolj proti jugu od tam, ob Narevi je bila z naskokom vzeta neka močna utrdba predpostojanke Rožan; ujetih je bilo 560 Rusov in zaplenjene tri strojne puške. Sovražnik se poizkuša ob tej reki trdovratno braniti. Njegovi obupni protisunki s hitro zbranimi četami iz mostiških postojank pri Rožanu, Puitusku in pri Novem-Geor-gievsku so se izjalovili. Rusi so imeli težke izgube; 1000 ujetnikov je ostalo v naših rokah. Postojanka Blonje-Grojez je sovražniku nudila le kratek postanek. Pod silo našega, z vseh strani vedno jačjega pritiska so pričeli Rusi zahodno od Grojeza zapuščati svoje utrdbe in so morali iti nazaj v vzhodni smeri. Naše čete jim tesno slede. Južnovzhodno bojišče. Med zasledovanjem so dosegle nenv ške čete generalnega polkovnika pl. Woyr-scha včeraj naprej potisnjeno mostiško postojanko južno od Ivangoroda. Takojšnji napad jim je pridobil sovražne črte pri Vladislavovu; za eoeedno postojanko se še bore. Med zgornjo Vislo in Bugom se je sovražnik zopet ustavil armadam maršala pl. Mackensena. Kljub trdovratnemu odporu so udrle avstrijske čete pri Skrzyniec-Niedržvvica (jugozahodno od Ljublina), nemške čete jugozahodno od Piaskyja in severovzhodno od Krasnostava v sovražne postojanke. Napad napreduje. Najvišje vojno vodstvo. XXX Množc se znaki, da bo ruska armada v poletni vojski postavljena pred svojo zadnjo odporno silo. Na skrajnem severu prodirajo nemške čete uspešno proti črti Riga—Kovno. Ob Narevi so nemški napadi na ruske utrdbe v najboljšem teku. Pred efesfrdf raafifesu Varšasie in luan-goroia. - Med Vislo in Bonom zaoez-niške čete na ml točkah predrle niste fronto. - Bad 9.50® nooiti ujeinikon. Pred Varšavo so sBerl. Tageblatt« poroča: Ameriški poslanik v Bukareštu se je ravnokar vrnil iz inšpekcijskega potovanja v Srbiji, kjer je obiskal avstrijske ujetnike. Proti »Tempsovem« dopisniku se je izjavil, da so Srbi storili kar so le mogli, da preprečijo legar, ki je vkljub junaški požrtvovalnosti srbskih zdravnikov pobral precej ujetnikov. Šele ko so prišle tuje zdravstvene misije, se je moglo uspešno nastopiti. Francoska misija, ki je oskrbovala Srbe in Avstrijce, je dosegla izvrstne uspehe. Srbi niso delali razlike med sovražnikom in prijateljem in so ravnali z vsakim enako. SRBIJA IN VATIKAN. Z ozirom na vest, da je bil srbski poslanik Gavrilovič od sv. očeta sprejet v uradni nastopni avdijenci, izve »Pol. Kor.« iz verodostojnega mesta, da Vatikan za čas vojne noče začeti oficijelnega diploma-tičnega razmerja. Gavrilovič je bil sprejet samo kot oficijozen agent za izvršitev konkordata. NOBENE SPRAVE MED SRBIJO IN BOLGARIJO. Bukarešt. Zadnje dni so se v Kragu-jevcu posvetovali ministri skupno s prestolonaslednikom, načelnikom generalnega štaba Putnikom in z dosedanjim ruskim poslanikom knezom Trubeckojem, ki je priporočal, da je po mnenju ruske vlade potrebna sprava med Srbijo in Bolgarijo. Večina ministrov je pritrjevala, a prestolona- slednik, Putnik in muiistrski pred: Pasič so ledeno mrzlo molčali. BOLGARIJA. Chiasso, 20. julija. Znani Luciano (V..I-grini piše iz Sofije »Secolu«: Bolgarija ostane brezpogojno nevtralna. Dei časopisja je rusko umikanje iz Galicije kar slavilo. Podpredsednik sobranja je izjavil: »O dogodkih v Galiciji imam najboljše utise. Rusi so jih dobili, kakor so zaslužili. Nemške zmage bodo morda streznile ruske glave.« Vojni minister in generalni inšpektor armade sta izrazita prijatelja Nemcev, samo ljudstvo na deželi je še naklonjeno Rusiji, toda želi si miru in bi sc uprlo vsaki vojni. Vlada je prijazna Nemcem, kralj najbrže tudi; pravijo, da ima tajne zveze z Berlinom in Dunajem. Boljše bi bilo, da četvorni sporazum ni nastopil, ker je s tem le utrdil stališče vlade. Bolgarija skuša s pogajanji od obeh skupin sil dobiti koncesij kot plačilo za svojo nevtralnost. Tc bo morda uspelo pri osrednjih silah, ne pa pri ententi, ki plača samo intervencijo. PARIŽANI O BOLGARIJI. Genf. Pariško časopisje sodi o Bolgariji zelo pesimistično. »Journal des Debats« svetuje, da mora odstopiti Grška Bolgariji Kavalo, Srbija pa večji del Makedonije, dokler se ne sklene mir. Boji BS ZBM. Nemško uradno poročilo, Berlin, 21. julija. (Kor. urad.) Wolffo\ urad poroča iz velikega glavnega stana: V vzhodnem delu Argonov so navalile naše čete, da izboljšajo svejo novo postojanko, še v več francoskih jarkov, ujele so 5 častnikov in 365 mož in so zaplenile 1 strojno puško, V Vogezih so se bili pri Miinstru trdovratni boji. Francozi so napadli večkrat naše postojanke med Liingekopiom (severno od Miinstra) in Miihlbachom. Napadi so bili odbiti. Na posameznih mestih je udri sovražnik v več postojank in so ga morali z ljutimi bližnjimi boji vreči iz njih. Jugozahodno od Reichsackerk.opia ima še zaseden del našega jarka. Podnevi in ponoči so se nahajale naše napadene fcojne črte in postojanke poleg njih do Didols-hausena in do Hilsenfirsta pod ljutim sovražnim ognjem. Ujeli smo 4 častnike in 120 mož, večinoma planince. Nemški bojni letalec je prisilil pri Bapaume neko francosko letalo, da se je moralo spustiti na tla. Letalo se nahaja nepoškodovano v naši lasti. V Kolmar so metali sovražni letalci bombe; deset med njimi jih je padlo na hiše in na ceste mesta; ubit je bil en civilist, ena ženska je bila ranjena. Najvišje vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. 19. julija popoldne. Dan je bil razme roma miren, samo pri St. Georgesu v Belgiji in Souchezu artiljerijske akcije. Ponoči. Okoli Soucheza precej ljut artiljerijski boj. Na Arras je bilo vrženih deset granat velikega kalibra. Na višinah ob Mozi živahne akcije pehote. Danes zjutraj smo s protinapadom vzeli na južni kopi globeli pri Souvaux kos jarka, katerega nam je včeraj vzel sovražnik. Nov nemški napad smo odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Ujeli smo dva častnika, preko 200 vojakov od treh različnih polkov. Nov vojni kredit na Angleškem. London, 21. julija. (Kor. urad.) V po» slaniški zbornici je zahteval ministrski predsednik Asquith vojni kredit 150 milijonov funtov šterlingov (ne kakor se je poročalo včeraj 150.000). Skupna vsota za finančno leto se zviša torej na 650 milijonov ali na 1012 milijonov, odkar se je pričela vojska. Asquith je izvajal, da so znašali izdatki za prvih 17 dni julija 54 milijonov. Čisti izdatki za vojsko so znašali v času od 1, aprila do 17 julija s posojili zaveznikom 277 milijonov juntov šterlingov. Vlada zahteva zdaj, da se sme izdajati denar kot predujem v obliki posojil in plačil za namene, ki so v zvezi z vojsko. V sedanjih razmerah je želeti, da se dovoli večja svoboda glede na dežele, katerim se morebiti podele predujemi. V drugem branju se je odobrila nato postava o premogu. Pogajanja s stavkujočimi rudarji v Cardifitt uspela. Rotterdam, 21. julija. (K. u.) »Rotter-damsehe Courant« poroča iz Londona: Pogajanja v Cardiffu so uspela. Pogodba je za delavce zelo ugodna. Pričakujejo, da delo jutri zopet prične, Določili so visoko najnižje temeljno plačo. Nihče ne bo zaradi sedanje stavke kaznovan. Nova pogodba se splošno smatra za velik uspeh Lloyd Georgesa. Iz Maroka v Francijo odpoklicani vojaki letnika 1889. Lyon, 22. julija. (K. u.) »Republicain« poroča iz Pariza: Teritorijalni vojaki letnika 1889., ki sloje v Maroku, bodo odposlani v Francijo nazaj. Turčija v vojski. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 20. julija (K. u.) Iz glavnega stana se poroča: Na dardanelski bojni črti se ni dne 20. t. m. nič važnega zgodilo. Neka mina, ki smo jo izprožili dne 19. t. m., je razpočila ravno nad neko sovražno protimino. Sovražne vojake, ki so delali tam, je pokopala zemlja. Na ostalih bojnih črtah nič važnega. NOVA TURŠKA OFENZIVA V KAVKA-ZU. Kodanj, 19. julija. »Berlingske Tiden-de« poročajo iz Petrograda, da se je na kavkaški fronti začela velika turška ofenziva. Turki napadajo na vseh točkah. ANGLEŠKE IZGUBE PRED DARDANE-LAMI VIŠJE KAKOR V CELI VOJSKI Z BURI. London. (Kor. urad.) »Times« opozarjajo, da so izgubili Angleži pri Dardanelah 42.434 mož, torej že več, kakor v celi bur-ski vojski, v kateri so izgubili 38.156 mož. SOVRAŽNIKI OBSTRELJEVALI NEUTRJENA MESTA. Carigrad, 21. julija. (Kor. ur.) Glasom zasebnih poročil je včeraj neka sovražna vojna ladja v nasprotju z mednarodnim pravom oddala kakih 20 granat proti nezavarovani luki Fenike, jugozapadno od Adalije. Neka druga ladja je bombardirala luko Učakide na isti obali. Streljalo se je tudi proti skupini žena in otrok. Dva grška podanika sta bila ranjena, drugih izgub ni bilo in tudi škoda je neznatna. Bazno poročilo. CESAR VILJEM IN KONEC VOJSKE. Berlin. (Kor. urad.) »Tageblatt« izvaja: Inozemsko časopisje je poročalo, da bi bil cesar Viljem izjavil: vojska se bo končala meseca oktobra, Trdilo se je celo, da je cesar to rekel nekemu odposlaništvu finančnikov. Na pristojnem mestu ni o taki cesarjevi izjavi čisto nič znanega. Očividno je cela povest izmišljena. Wolffov urad je pooblaščen, da to potrdi. Cesar Viljem ni nikomur kaj takega izjavil. OBNOVLJENO URADNO MESTO SVETE STOLICE. Milan. (K, u.) Sv. oče je obnovil mesto »Uditore santissime«, ki mora sv. očetu osebno in tajno poročati o resnih in sitnih zadevah in osobito o sposobnosti kandidatov za škofovska mesta. »Corriere della Sera« poroča, da postane »Uditore santissime« monsignor Niccolo Marini, dosedanji tajnik nekega papeškega sodišča. Delokrog konzistorialne kongregacije — tajnik je kardinal de Lai — bo z novim mestom zelo omejen. RESNI DELAVSKI NEMIRI V AMERIKI. Newyork, 20. julija. (K. u.) Resni nemiri so nastali dne 20. t. m. med stavku-jočimi delavci družbe Oil Comn?.ny, Na policijo, ki ie hotela napraviti red, so metali kamne, Menjavali so strele, a ranjen ni bil nihče. Strojniki orožnih in municiiskih tvornic v Bridgeportu dne 19. t. m. niso prenehali delati, kakor se je prej napovedovalo. Poroča se, da so ugodili zahtevam delavcev. SV. OČE SE POUČIL O POLOŽAJU V AMERIKI. Rim, (Kor. ur.) »Agenzia d'Italiana« poroča: Sveti oče se je pustil po kardinalu nadškofu Gibbsonu natančno poučiti, kakp da sodijo o položaju merodajni ameriški krogi. Lugano, 21. julija. Več ameriških nemških škofov je prosilo sv. očeta, naj posreduje, da ne izbruhne vojska med Nemčijo in Ameriko. Sv. oče je odgovoril, da zaupa modri upravi predsednika Wilsona, katerega miroljubnost je splošno znana. Dnevne novice. + Cesar se poda, kakor poročajo z Dunaja, bodoče dni v Išl, kjer bo ostal več tednov. Obisk pri poljskih beguncih na Kranjskem. Na Kranjskem je doslej približno še 2000 beguncev iz Galicije, Včeraj sta došla v Ljubljano od osrednjega odbora za poljske begunce z Dunaja č. g. Kazimir L a g o s z in č. g. Valentin P u -c h a 1 u. Obiskala bodeta večje poljske naselbine na Kranjskem, prav pa bi bilo, da bi oni, ki kaj žele od odposlancev, posebno oni, ki ne žive v večjih skupinah, se takoj obrnili s svojimi željami pismeno na naslov č. g. Kazimira Lagoszav hotel »Union«, Ljubljana. -j- Govor tržaškega namestnika. Tržaški namestnik baron Fries-Skene je sprejel odbor tržaških meščanov, ki ga je prosil, naj bi se prekrstil trg Piazza Grande v Cesarja Franca Jožefa I, trg, V svojem odgovoru je naglašal med drugim namestnik: Skupnosti Trsta z avstrijsko državo ne bo nikdar več omajeval noben zunanji, a tudi noben notranji sovražnik. Na zunaj nas ščiti naš oster meč, neprimerna vstraj-na hrabrost naših junaških čet. Počenja-nje tistih pa, ki so poizkušali v notranjosti širiti strup nezvestobe, se mora za vedno končati. Skrbeti hočem za to, da bodo v bodoče v Trstu le Avstrijci in da ostane Trst vedno dobro avstrijski, -f Podeljena je župnija Osilnica č. g. Jakoba Omahna, kaplanu v Boštanju, -f Zopet duhovnik umrl, V najlepših letih je smrt pokosila bivšega vikarja v Otaležu pri Idriji, č. g. V i n k o t a Buda, duhovnika goriške nadškofije. Kar misliti si ne moremo, da je bolezen zlomila tega korenjaka. Bolehati je pričel jeseni 1913, lani stopil v začasni pokoj; da si opomore, je obiskaval razna zdravilišča, umreti pa je prišel na ljubo mu Cerkljansko, V Otaležu je bil zelo agilen. Sezidal je prepo-trebno novo župnišče blizu župne cerkve, ustanovil hranilnico, dekliško Marijino družbo, s katero je imel največje veselje, ter šel župljanom v vsem na roke. Duhovnikom je bil ljubezniv tovariš. Umrl je dne 21. julija ob 3. uri zjutraj in bo pokopan 23. julija dopoldne v Cerknem. Počivaj v miru, dobri Vinko! — Smrtna kosa. Umrl je kanonik stolnega kapitelja v Trstu č. g. Peter S i n -č i č , star 91 let. — Umrla je v Jastre-barskem gospa Anka Čop roj. Mihelčič, soproga trgovca g. Jurija Čopa. — Umrl je v vojaški bolnišnici v Skoleh v Galiciji g. Franjo Čehovin, uradnik delniške družbe Greinitz v Trstu. — Vsi begunci v Mariboru bodo v kratkem morali oditi dalje proti severu. — 7000 poljskih beguncev je že odpotovalo z Dunaja nazaj v Galicijo, — Na laškem bojišču je padel junaške smrti dne 2. julija Izidor Stember-g e r , nečak gosp. semeniškega podvodje Frana Ferjančiča. Ena granata mu je odtrgala nogo in takoj druga mu je razbila glavo. Njegova mati ima še dva sina pri vojakih, izmed katerih pojde eden kmalu tudi na bojišče kot absolvent rezervne oficirske šole. — Imenovanji. Za poročnika sta imenovana praporščak 87. pp. Fleifiner Josip in praporščak 97. pp. Prokop Alfonz. — »Velikodušna« južna železnica. Južna železnica je svojim delavcem dovolila na dan 10 vin. poboljška, t. j. cele 3 K na mesec. Res — gospodje pri glavnem ravnateljstvu južne železnice ne čutijo draginje. — Umrl je na Dunaju 21. t. m. polkovnik Ivan Končar. — Pisemski in zavojni poštni promet je za 10 dni popolnoma ustavljen. — Bivši župan na Reki Bacich je postal italijanski kavalerijski poročnik v italijanski armadi. — Poslanec Malik se je oglasil iz ruskega vojnega ujetništva. Bil je ujet s prze-myslsko posadko. — Skozi okno je skočil v Dravo v Mariboru v neki bolnišnici črnovojnik Anton Srok. Mož je utonil. — Najvišje cene sladkorju za Nižje Avstrijsko je določil namestnik. Sladkor v koščkih bo stal z ozirom na kakovost 1-04 K, oziroma 95 vinarjev kilogram. — Iz Amerike se je darovalo dozdaj »Rdečemu križu« nad 660.000 kron. Španska kraljica-mati je pa darovala 15.000 K. LioUijanske novice. lj Ponesrečen italijanski načrt. Iz dobro poučenega vira smo izvedeli, da so Italijani računali s tem, da bodo 4. julija že v Ljubljani, lj Dečkova nesreča. Pretekli teden je na Rimski cesti povozil neki eraričen voz dve leti in pol starega dečka Boltežarja Speletič, sina sobnega slikarja. Oče je pri vo;akih, mati pa je šla dopoldne po opravkih z doma ter pustila dečka v varstvo bratcem in sestricam. Med tem se je izmuznil iz stanovanja na cesto, kjer je tekal in -se igral z drugimi otroci. Zašel je pod kolo, ki mu je zlomilo levo nogo v členku. Pri padcu se je poškodoval tudi po obrazu, Stariši, pazite posebno v tem času, ko je promet po ljubljanskih ulicah izdatno večji kot v normalnih časih, na svoje otroke in ne puščajte samih. lj Izgubila se je pred Levstikovo lekarno zlata damska ura. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na policijski stražnici v Slomškovi ulici. :: Zopema osvojitev Przemysla:: samo se danes v »Kino Ceniralir v deželnem gledališču. gEPam/NreHtm^-DR FR DERGANC jI SfLJA lekarnarja PlCCOUja • Ljubljani pitam te\eu. PtUMVZETJU 1 steklenica 20 trinarleo. t®® Naročila po povzetji. f Ml zdrav in krepak, s primerno šol- sko izobrazbo, poštenih staršev, se sprejme v trgovini Martin Plut v Črnomlju. Že nekoliko vajen trgov, ima prednost. 1417 se odda v najem takoj z 1. avgustom, Poizve se Galjevlca št. 5 pri Rakovniku. 1438 obenem potnika, sprejme Oton Homan v Radovljici. Ekspresnim ponudbam je priložiti prepis izpriCeval in navesti zahteve in čas vstopa. 1444 I. neizmerne žalosti naznajava vsem svojim sorodnikom, prijateljem in zn •• m pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena edina hčerka, gospodična MARIJA DITINGAR učiteljica danes ob 6. uri zvečer, po dolgi zelo mučni bolezni 23. letu starosti, previdena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek dne 23. t. m, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Cesta na Rudolfovo železnico štev. 20 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. V Ljubljani, 31. julija 1915. 1441 Mestni pogrebni zavod. Gregor in Marija Ditingar globoko žalujoči starši. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, č. gg. duhovnim so-bratom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni sin, brat, svak in stric, častiti gospod VINKO BUDA bivši kurat v Otaležu, občinski starešina itd. itd. danes ob pol 3. uri zjutraj po dolgem, mučnem trpljenju mirno zaspal v Gospodu. Pogreb nepozabnega rajnkega se vrši v petek, dne 23. julija ob pol 9. uri zjutraj na pokopališče sv. Jerneja. V Cerknem, 21. julija 1915. Žalufočl ostali. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega iskrenoljubljenega, dobrega soproga, oziroma brata, svaka in strica, gospoda Tomo Korbarja izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. Zlasti pa se zahvaljujemo vsem darovateljem prekrasnih vencev in sploh vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. 1442 Globoko žalujoči ostali. Zahvala. Globoko ginjena ob tolikih dokazih iskrenega sočutja, ki so mi došli od vseh strani povodom smrti ljubljenega soproga, gospoda Hndrefa Grčarfa šolskega ravnatelja kakor tudi za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti, izrekam vsem svojo najsrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujem g, kanoniku Novaku za tolažilne obiska v bolezni, g. medicinalnemu svetniku dr. Jelovžku za dolgoletno, veliko prizadevanje ob pokojnikovi bolezni, g. glavarju in gg. uradnikom, gg. učiteljem in učiteljicam, šolski mladini, g. pevcem za krasne žalostinke, darovalcem vencev in šopkov, g. učitelju Šegi za ginljivi nagrobni govor, končno vsem ostalim, ki so spremili ranjkega k zadnjemu počitku! V Radovljici, 20. julija 1915. 1443 Žalujoča Joslpina Grčar. »uma:':-: r- Izdaja konzorcij »Slovenca«. [Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jote! Gostlnčar. državni poslanec.