GOSPODARSTVO V PRVEM TROMESEČJU
Kaj smo načrtovali, kaj napravili?
V prvem letošnjem tromesečju je bežigrajsko gospodarstvo po-slovalo pod enakimi pogoji kot lani. Dejavniki, ki so zavirali nor-malno gospodarsko poslovanje v preteklem letu so prisotni tudi letos. Med njimi je še vedno pe-reča preskrbljenost s surovinami in reprodukcijskimi materiali. V mnogih bežigrajskih organizaci-jah združenega dela primanjkuje obratnih sredstev, predvsem tam. kjer so vezana v zalogah. To povzroča stalno nelikvidnost in pritisk na posojila, kljub njihovi letošnji podražitvi. Spremembe zakona o amortizaciji in revalori-zaciji osnovtiih sredstev in sred-stev skupne porabe pa sq že tako nizko ras^t dohodka - zaradi vpli-va sezone - še dodatno znižale.
Zaradi vpliva izgub v poslova-nju ter novega zakona o amorti-zaciji in revalorizaciji je dohodek bežigrajskega gospodarstva no-minalno porastel le za 20,8 od-stotkov v primerjavi z lanskim tromesečjem, družbeni proizvod pa zaradi precej višje amortizaci-je za 24,6 odstotkov. Ob upošte-vanju rasti cen v začetku letoš-njega leta pa sta tako dohodek kot družbeni proizvod realno padla - dohodek za 6,3 odstot-kov, družbeni proizvod pa za 3,3
odstotkov. Medtem pa smo za vse letošnje leto načrtovali rast družbenega proizvoda za 3,5 od-stotkov in rast dohodka za 2,7 odstotkov.
INDUSTRIJA NAD PLANOM
Industrijska proizvodnja je bila v prvih treh mesecih letos precej nad načrtovanim celotnim pora-stom za 3,5 ddstotkov, saj se je povečala za 6 odstotkov glede na enako obdobje lani trend rasti pa je tako februarja kot marca pa-dal.
Zelo se je povečal izvoz beži-grajskega gospodarstva, ki se je glede na lansko prvo tromesečje povečal kar za 117 odstotkov in to predvsem na konvertibilno po-dročje. Uvoz pa zaostaja za 13 odstotkov za lanskoletnim tro-mesečnim nivojem.
Delež konvertibilnega izvoza v . celotnem prihodku je znašal od januarja do marca letos 8,17 od-stotkov. To je za tretjino več, kot v enakem obdobju lani. Tudi za-poslovanje je letos, tako kot lani, še naprej umirjeno, saj se je šts-vilo zaposlenih v primerjavi z lan-skim letom zmanjšalo za 0,2 od-stotkov. V resoluciji pa smo na-črtovali celo povečanje števila zaposlenih v gospodarstvu za 0,9 odstotkov, to je za pribiižno 300 ¦ zaposlenih.
ZASKRBUUJOČE IZGUBE
V primerjavi z lanskim trome-sečjem se je zaustavilo upadanje realnih osebnih dohodkov. Pov-prečni osebpi dohodek je na za-poslenega v gospodarstvu v ptvem letošnjem tromesečju znašal 13.947 dinarjev. V primer-javi z lanskim začetkom leta so se osebni dohodki nominalno povečali za 28,4 odstotkov. Rast življenjskih stroškov pa nam po-kaže njihovo realno povečanje le za 1,6 odstotkov. Za letos pa v resoluciji nismo načrtovali rasti osebnih dohodkov.
Pretirano visoke dsebne do-hodke so si v prvih treh mesecih letos delili tudi v nekaterih takš-nih organizacijah združenega dela, kjer so sicer poslovali z iz-gubo. Z izgubo je zaključilo svoje tromesečno poslovanje letos kar 23 bežigrajskih gospodarskih or-ganizacij združenega dela. To pa ni majhna številka. še bolj kot ta podatek, dela sive lase bežigraj-skim gospodarstvenikom znesek - 253.381.000,00 dinarjev. Ta iz-guba predstavlja v celotnem prihdku gospodarstva občine 0,81 odstotkov in se je v primer-javi z lanskimi pr»imi tremi mese-ci povečala za 80,4 odstdtkov.
23 IZGUBARJEV
Največjo izgubo je »pridelala« organizacija združenega dela lnex Adria Aviopromet, največ zaradi pogostih odpovedi letov v domačem prometu. Geološki za-vod Ljubljana tozd Rudarska de-la je posloval z izgubo zaradi ne-plačanega dela v višini 23.755.000,00 dinarjev in neugo-dnih vremenskih pogojev za ru-darska dela. IMP-Tev tozd Dviga-lo je posloval z izgubo zaradi, velikega izostanka montažnih del, kot so v poročilu navedli sa-
mi, za katera so pogodbe podpi-sali prepozrio. Sezonske vzroke za svojo izgubo so navedli tudi v organizaciji združenega dela Slovenija ceste - Tehnika tozd Visoke gradnje in pri Vodnogo-spodarskem podjetju Hidrote-hnik tozd Hidrogradnje. Pri sled-njem so navedli za izgubo tudi nepravočasno pripravo strokov-nih podlag ter pomanjkanje nafte in njenih derivatov.
Pri triindvajsetih izgubarjih be-žigrajskega gospodarstva v prvem letošnjem tromesečju so vzroki za slabo poslovanje. tako kot so navedle organizacije zdru-ženega dela same, velikokrat se-zonskega značaja in v nekaterih zayiralnih pogojih, v katerih je poslovalo gospodarstvo. Ne gre pa, da bi se sklicevali samo na pomanjkanje surovin in repro-dukcijskih materialov ter na ne--katere zakonske spremembe. Vse prevečkrat je v posameznih organizacijah združenega dela prisotno tudi slabo delo, neenot-nost vodstev ter nesposobnost za samoupravno sporazumeva-nje, pa tudi zapiranje v krog svo-jih, ne pa skupnih interesov.
VIDA PETROVČIČ