SPOMNITB \'\ 8B SLOVENSKIH BEGUNCEV. S KAKIM PAROM! AMERIŠKA '“AMERICAN IN SPIRIT—EORETC.N ' AMERICAN IN SPIRIT-FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 84 CLEVELAND 8., 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 18, 1947 DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE *1 “ (Došie preko Tr*t*) i Koroške, je ruski dele* • PETA OBLETNICA. — Ko ko je prišlo leta 1941 do procesa m*I Anrau |h*|JI«| je Italija stopila v vojsko proti v Trstu, kjer je bila obsojena ce- a®* vUJCf IIIUUul Jugoslaviji, je naravno z velikim la vrsta Slovencev. Pet jih je1 nezaupanjem gledala na Sloven- bilo 15. dec. ustreljenih: Bobek, ce po vsem Primorskem, posebno Vadnal, Kos, Ivančič in Tomažič, pa še v Trstu. Takoj ob napadu 15. dec. lani so tedaj tržaški na Jugoslavijo je na primer od-j Slovenci obhajali žalostno petlet-peljala celo nekaj vplivnejših du- nico. Komunistični listi posebej Dr. Jože Vilfan je prednesel pred komisijo zahteve po Koroški LEP NAPREDEK KAŽE SUN LIFE ZAV. DRUŽBA V današnjem liftu je priobče- TjfOVO OpOZitfjO j Jugoslavija dolži Grčijo, da podpira no finančno poročilo Sun Life of Canada za leto 1946. Ta zavaro-1 valna družba izkazuje za lansko1 leto največji napredek v vseh 76 letih obstoja ,dasi je plačala nad 8100,000,000 smrtnin ih drugih zavarovalnin. i j ■ ll -ulj , ^„„jo1„uu. Jxvl„l|.._vr. nl[ ijovi ^ London. — Pred deputiji zu-hovnikov v internacijo. Ko soj proslavljajo Tomažiča, ki da je^ ™I’‘8troy se je zopet vr- Nemci zasedli Belgrad in dobili bil izrazit komunist in ki da je1®18 ,,, giede koroškega . r . - ------------------------,------ V roke tudi arhive jugoslovan- celo na poti v smrt pel komuni-1 ozem -,a’ J10 80 sestavljali miro- cala že $1,919,999,149 raznih za- rožene tolpe, ki skušajo vreči Ti- Priznava, da so oborožene tolpe v Jugoslaviji, ki jih podpira Grčija skega zunanjega ministrstva, so Italijani od tam z lahkoto zvedeli, kdo so v Trstu njih nasprotniki, ki so bili v zvezi z Belgradom. Nekateri Primorci so bili baje celo tako neprevidni, da so dali zunanjemu ministrstvu sezname takih Lahom nevarnih ljudi. Ta- Atene. — Jugoslavija je prvič uradno priznala, da se nahajajo Ves čas obstoja je družba pla- na jugoslovanskem ozemlju obo- čno internacionalo. vno pogodbo za Avstrijo. Značil- varovalnin, dedičem ali zavaro-' tovo vlado s prestola in da so te ŠE ENKRAT BEG IZ PU- n° ru8^‘ delegat Gu- vaneem. Nove zavarovalnine Je tolpe finančno podpirane iz Gr- LJA (POLA) — PoDodmsumi lsev ni p°P°lnoma niž Podpiral zapisala prošlo leto za $348,155,-, čije. rovne pogodbe (podpisana je bi-^ zahtev Juffoslavije. To je bil' 491, dočim znaša vsota vseh za-j la 10. tega meseca. Op. ured.) pripade mesto Pulj Jugoslaviji. Doslej je bilo to mesto v coni A (Dalle na ». atnnl) Unija zahteva za delavca 40 ur dela na teden Unija CIO je naperila na vodstvo Fisher Body Co. v Clevelandu zahtevo, da naj preskrbi za vsakega delavca, ki je poklican na delo v pondeljek, tudi ves teden delo, to je vsaj 40 ur. Vodstvo tovarne dela zdaj tako, da da vsakemu izmed 5,000 delavcev po nekaj dni dela na teden, toda kvečjem po 3 dni. Unija je mnenja, da bi bilo boljše, če bi delalo manj delavcev, pa ti po 40 ur vsak teden. Vodstvo tovarne je na to zahtevo odgovorilo, da bi rado za- Jugoslavija in Bolgarija delala za spojitev obeh držav Bolgarski podpredsednik je to potrdil, zraven pride tudi Albanija Pariz. — Aleksander Obbov, podpredsednik bolgarske vlade, je potrdil govorico, da se snuje skupna država iz Jugoslavije in Bolgarije in da se priključi k obema tudi Albanija. Moralno, je rekel Obbov, že obstoji fede-nriifc* * * ~ ■■ „ - . To je priznal Vrleta Krulj, najbrže vzrok, da jugoslovanski varovalnin $3,573,132,753. svetovalec jug. tujezemskega mi-delegat dr. Jože Vilfan ni s tako V Clevelandu je njen sloven- nistra, ki je pričal pred zavezni-vnemo prednašal svojih zahtev,1 sl(i zastpnik poznani Michael Te-j ško komisijo v Atenah, katera kot bi jih sicer, če bi videl, da lich. urad je pa na 2121 NBC, preiskuje vzroke bojev na grški stoji Rusija za njim. V debati' Bldg. CHerry 7877, z avstrijskim zastopnikom dr J SS.3”p"s*- sa, pravijo ameriški zastopniki J JC ZGlO flODFO ODISKOVRII Dr. Vilfan je zahteval od Av-' Kot znano, imamo pri sv. Vidu ta teden sv. misijon. Vodita ga spretna govornika, oo. frančiška- strije 1,200 štirjaškim milj ozemlja na Koroškem, ter podprl svoje zahteve s sledečimi točkami: 1. Da so na tem ozemlju v pretežni večini Slovenci. 2. Da so bili Slovenci vedno zatirani od Avstrije in to zlasti med 1. in 2. svetovno vojno. 3. Pobijal je trditev Avstrije, da je to ozemlje zemljepisno nemogoče deliti. Odgovarjal mu je dr. Gruber, rekoč, da je Jugoslavija leta 1920 meji. Ta obdolžitev je imela namen pobijati očitek Grčije, da Jugoslavija podpira gerilce na grški meji. Krulj je trdil, da je podpora oborožene opozicije Titove vlade sovražen načrt proti Jugoslaviji in da ta opozicija čaka samo na na Medic in Šircelj. Cerkev je ugoden trenutek, da postavi svoj bila dozdaj oba večera dobro napolnjena. No, tam ob straneh spredaj je bilo še nekaj prostora. Cerkev je velika in radi prostora ni treba nikomur ostajati doma. Tudi lepo zakurjena je, da se ni treba nikomar bati, da se bo prehladil. Kar smo pa zelo pogrešali, je bilo petje pri večernih pobožnostih. To se pravi, l^po bi bilo. LETO XLIX—VOL XLIX načrt v akcijo. Dalje je Krulj trdil, da so dale grške oblasti zavetje več sto jugoslovanskim banditom in vojnim zločincem. Ti so pa člani albanskega fašističnega odbora, katerega glavni stan je v Italiji in kateremu načeljuje bivši albanski kralj Zogu, ki se nahaja točasno v Kairu. Središče alban- JUGOSLAVUA JE OBSODILA V SMRT 6 GENERALOV Razne drobne novice iz Clevelanda in te civilnemu prebivalstvu. Loehr je služil najprej v avstro-ogrski ar-1 -'7-i-g™ » im,-madi, pozneje v avstrijski in na- _® ™r^ln Mrs. M. S. Beros, last-zadnje v nemški. Belgrad. — Nemški general okolice Aleksander Loehr, ki je leta 1941 , nadzoroval bombardiranje Bel- ' r°‘‘a/alec avtov— grada, je bilo obsojen pred voja-1 0Zn8n' Phillip Sumrada je škim sodiščem v smrt. Z njim je , J pn f'rmi c- J- Harmon, bilo obsojenih v smrt še pet dru- T1®-’ 81 Pr°^aia avte Pontiac iz-gih nemških generalov. 1 ^e 8a; nove 'n k rabljene. Urad Generala Loehra bodo ustreli-' 8e nahaja na 2926 Mayfield Rd. li, ostalih pet bodo pa obesili.1 Jf1: ER.2400' Kdor bi hotel ime-Vsi nemški generali so bili spo-1 1 ®°re^ ** vrs^e av*°> naJ P°kli-znani krivi masnih umorov, de-' ®? Mr: Sumrada in dobil bo po-portacije in brutalnosti napram sten°ln tožno Postrežbo, civilnemu prebivalstvu. Loehr je' E Florido— V četrtek se odpeljeta v Flori-) Mr. in Mrs. M. S. Beros, lastnika peros Studio na 6116 St. Clair Ave. Studio Bo radi tega zaprt do cvetne nedelje. V Florido so odšle zadnji teden sledeče: Mrs. Jphn Drenik, Mrs. Joseph Demshar in Mrs. Frank Race ml. Vsem želimo prav lepe čase doli na jugu. Žalostna vest iz domovine____ Frank Leskovic iz Hubbard Lloydell, Pa. — Dne 14. jan. je Rd., Madison, O. je prejel iz Mrs. Mary Guzel tako nesrečno^ Ljubljane od nečaka Franceta padla na ledu, da si je zlomila Trčka žalostno vest, da mu je levo nogo v členku. umrl stric Franc v vi_ Pittsburgh, Pa— Dr. Joanne šoki starosti 93 let. Več let je vo-Pecman je nedavno odprla svoj' dil grocerijsko trgovino z Josi-urad na 4200 Butler St. Je hči j pom Jegličem, bratom pok. ško-družine Frank Pecman in poro-'fa dr. Jegliča pri Čevljarskem čena s Fredom Zbašnikom, ki je mostu. Pokojni Leskovic je bil nečak Anton Zbašnika, gl. tajni-] trdna slovenska korenina, mir-ka ABZ. Zdravniške študije je nega značaja in poštenjak od nog izdelala v Penni, in sicer je leta'do glave. Naj mimo počiva v 1936 prejela red Bachelor of Sci-' rodni grudi. IZ MZHIH KRAJEV PO AMERIKI nekaj zasluži na teden, kot P°trditi mirovno pogod- bo z zavezniki. Toda takoj zatem bodo pa začeli odprto delati na tem. Z delom bodo pričeli najprej nekateri več, drugi pa nič. V Kanadi so odkrili mnogo železne rude Otttawa. — Na Labradorju in v provinci Quebec so našli bogate sklade železne rude. Pravijo, da so to najbogatejši skladi na svetu. Hollinger Consolidated Mines družba, pri kateri ima interese tudi Hanna družba iz Clevelanda, Q. je potrošila že več kot $2,000,000 za začetniško de- Ameriške jeklarne se zelo zanimajo za to rudo, kjer jim jo že močno primanjkuje. Ob jezeru Superior so jo tekom vojne Bko-ro vso pobrali. Toda predno bo prišla ta nova železna ruda v ameriške plavže, bo treba rešiti problem prevoza. Hollinger kanadska družba bo najprej zgradila železniško progo do reke sv. Lovrenca, razdalja 330 milj. Dvoje deklet stat zdaj dva čvrsta fanta Capetown, Afrika. — Dve sestri družine Muller, ena stara 15, druga 17 let, sta zdaj brata David in Daniel. Dr. Steenkamp, zdravnik družine pravi, da sta začeli dekleti kazati pred meseci, da bosta spremenili spol iz ženskega v moškega. Izvršenih je bilo nekaj operacij in zdaj sta nekdanji dekleti fanta. Daniel pravi, da bo šel k vojakom, David bo šel pa raje v tovarno. :e, ki kažejo, da so Slo- jonslce govorej ^ imaj0 radj tuJ ji, 10 milj od jugoeovanske meje. venci na Koroškem vedno glasovali za stranke, ki so se izjavile za necepljenost Koroške. Dr. Vilfan je še enkrat odgovoril dr. Gruberju. Priznal je s tem, da bodo odpravili vsako' plebiscit iz leta 1920, toda pou-carino med Jugoslavijo in Bolga- darjal, da se je položaj od takrat rijo. To je že sklenjeno med Ju-’ spremenil ter zatrjeval, da je na goslavijo in Albanijo. Potem bo' delu ponemčevanje Slovencev na delala Bolgarija za zvezo z Jugo- Koroškem in štajerskem. Nato slavijo, potem pa še z Albanijo. je dobil besedo še dr. Gruber, ki Tedaj bo nastala iz vseh treh ena je izrazil zadoščenje, da dr. Vil- di lepo misijonsko petje. Torej prosimo nekaj več pevcev na kor ostale dni sv. misijona, če je to mogoče. fan prizna pošten plebiscit iz leta 1920 in 1945. sama država. Obbov je trdil, da je obstoj balkanskih držav mogoč edino na tS MČin' le gotovo do teea^Edl-' ®^jUUCi SO razkropljeni ben in pride gotovo do tega. Edina zapreka za eno federacijo na Balkanu bo pa Grčija. Dokler bo' tam taka vlada ni mogoče računati za zvezo ž njo. Izjavil je tudi, da ne upa, da bi dobila Bolgarija izhod v Egejsko morje, dokler je taka vlada v Grčiji. Kljub svarila je kongresni odsek glasoval za znižanje proračuna Washington. — Kongresni odsek, ki revidira vladni proračun za prihodnje fiskalno leto, jeod-glasoval, da se odseka od proračuna 6 bilijonov dolarjev. Predsednik je podal za proračun vsoto $37,500,000,000, toda odsek je mnenja, da ne sme presegati vsote $31,500,000,000. Predsednik Truman in armadni voditelji so svarili, naj kongres ne odbije od proračuna nobene vsote na račun bojne sile. Zdravniki pravijo, da je to zelo Tudi Knator Taft in nekateri redek pojav pri dveh članih ene družine ob istem času. Čudijo se, kako je prišel denar notri Berne, Indiana. — V prodajalni Mennonite Book Co. čaka $35, da se zglasi lastnik zanj. V prodajalno je prišla neka ženska, da kupi denarnico za moža. Izbrala si je eno. Ko je pogledala notri, je našla tam en bankovec za $20 in 3 petake. Kdo jih je pozabil, ne vedo. drugi republikanski voditelji so svarili, naj se dovoli za bojno silo kot priporoča vlada. Toda odsek se ni oziral na to svarilo. Ta predlog za manjši proračun mora biti odobren od poslanske in senatne zbornice. Dočim bo morda sprejet v nižji zbornici, pa bo gotovo naletel na velik odpor v senatu. Za manjši proračun je glasovalo v odseku 43 republikancev in 7 demokratov, 1 po 21 ameriških državah Washington. — Od več kot 1,000 beguncey, se jih je samo 69 priglasilo, da bi se radi vrnili v njih rojstne domovine. Predsednik Roosevelt je takrat rekel, da bodo ti begunci poslani po vojni ysi domov. Toda sedanji predsednik Truman jim je dal na izbiro,, da se vrnejo domov, al pa ostanejo tukaj. Razen 69 so se vsi ostali izrekli, da ostanejo v Ameriki. Nahajali so se v posebnem taborišču Fort Ontario, N. Y. Zdaj so že vsi iz tega taborišča razkropljeni po 21 ameriških državah. Največ jih je ostalo v New Yorku in sicer 573. ------o------ Predsednikova mati je močno poškodovana Grandview, Mo. — Mrs. Martha Truman, stara 94 let, mati predsednika Zed. držav, je zadnji četrtek padla v svoji hiši in si zlomila kolk. Predsednik je v soboto prihitel k nji in je dal mater preiskati trem Zdravnikom. Ti so jzjavili, da so poškodbe sicer hude, toda ne nevarne in da bo Mrs. Truman v 6 tednih iz postelje. Predsednik se je včeraj vrnil nazaj v Washington. o- Listnica uredništva Firbec, Chicago. — Doma je proti , je bilo pa 18 demokratov! iz Begunj pri Cerknici, torej pri-in Samo 4 republikanci. I sten Meniševec. Lep pozdrav 1 Bivši predsednik Hoover na obisku pri papežu Rim— Koncem zadnjega tedna je napravil Herbert Hoover nenaden obisk pri papežu Piju. Ko je dospel Hoover v Evropo, kamor ga je poslal predsednik Truman, da preišče položaj prehrane, ni imel na programu obiska v Vatikanu. Ko je pa namignil, da bi rad obiskal sv. Očeta, je ta rekel, da ga sprejme, kadar mu je drago. Zadnjič je bil Hoover pri papežu, ko je potreboval posredovanje sv. Očeta v Argentini in Braziliji. Ti dve nista bili pri volji dajati žito za odpomoč Evropi. Hoover je prišel k papežu v Rim in ta je potem apeliral na južnoameriške republike, ki sta Grška vlada je pa zatožila Jugoslavijo pred komisijo, da se nahaja blizu Belgrada taborišče, kjer trenirajo gerilce za boj proti Grčiji. Krulj je rekel, da je tam pač taborišče, ampak da služi samo kot zavetišče beguncem iz Grčije. iz Gospiča. V Hibbingu je živel Janeza špilek, po domače Anzo-čez 20 let. Zapušča ženo in ve- gar iz Čateža. Prosi ga, naj ji liko, toda že odraslo družino. I kaj piše in kaj pomaga, ker se Conway, Mo. — Dne 4. febr. je nahaja v zelo bednem položaju, v bolnišnici v Niangauaji, Mo.,1 Rojenice so pridne— umrl John Rotar. Star je bil 64 j Pri sledečih slovenskih druži-let, doma iz Gornjega Hotiča pri nah so se oglasile vile rojenice: Litiji, v Ameriki od 1907. Nekje'Mr. >n Mrs. Frank Vičič, 23250 De Gasperiju očitajo potovanje v Ameriko Rim. — Andrea Aprile, vse-učiliščni profesor in eden glavnih levičarjev v parlamentu, je imel dve uri trajajoč govor, v katerem je pozival ministrskega predsednika De Gasperija, naj odstopi od vlade, ker da ni mož na svojem mestu. Očital je De-Gasperiju njegovo pot v Ameriko po pomoč, s čemer se je zameril Rusiji ter preprečil mirno poravnavo spora z Jugoslavijo. Aprile je opetovano poudarjal v svojem govoru, da potrebuje se takoj odzvali z žitom za lačno Italija na vodstvu pravega Itali- Evropo. Francija si prizadeva, da zatre inflacijo Pariz. — Francoska vlada, kateri načeljuje socialist- Paul Ra-mader, stoji pred resnim položajem v svojem prizadevanju, da ustavi ali prepreči grozečo inflacijo. Francija je brez časopisov že drugi dan, ker so strojniki na stavki za večjo plačo. Morda stavka ne bo poravnana več tednov in finančno slabi časopisi bodo morali za vselej zapreti. Koncem tedna je zastavkalo za 4 ure 5,000,000 vladnih uslužbencev. železnice, busi, telefonska in brzojavna postrežba — vse je obstalo. Tudi državni policisti so se pridružili stavkarjem. S tem so hoteli pokazati, kaj se lahko zgodi, če ne bodo dosegli vladni uslužbenci zahtevanih višjih mezd in plač. Vlada hoče pa preprečiti višje cene in jih sčasoma znižati, ne da bi dovolila višjih mezd in plač. jana, ne pa takega kot je de Gas-peri, ki je bil rojen v Avstriji. Ta govor je tako razburil zbornico, da je bila vsa na noghh in nekaj poslancev so morali dobesedno držat, da niso skočili v govornika. Seja je morala biti odgo-dena za drugi dan, ker zbornice ni bilo mogoče pomiriti. v Ameriki zapušča brata, v starem kraju pa dve sestri in sina. Ivan Ave. Dobili so prvo hčerko po 13 letih. Mati in dete se do- Detroit. — Josephine Butala bro počutita v Lakeside bolnišni-je bila obveščena iz Shelburna.jc'. Tako sta postala Mr. in Mrs. Vermont, da je njen sin John Jakob Jančar iz Prince Ave. že hudo bolan. Podala se je k nje-' 29 krat stari ata in stara mama. mu, toda afi je našla že mrtvega. | — Prvorojenko so dobili pri Mr. Rojen je bil v Calumetu, zrastel *n Mrs. John Hlad Jr. 5700 Bon-v Kansasu. Zapušča ženo in se-' na Ave. Mlada mamica je hči dem otrok, kakor tudi tri brate'Joe Tomažina, ki je že četrtič in sestro. Johnstown, Pa. — Dne 1. febr. stari ata, Mrs. Johana Hlad iz 64. ceste pa tretjič. Mati in dete bivši ameriški vojak, se je povrnil iz Evrope in pripoveduje, kako je prebil 17 tednov v jugoslovanskih zaporih, o slabi hrani, nezakurjenih celicah. Jugoslovanska vlada ga je zaprla, češ, da vohuni po Jugolaviji. Stoeckl pripoveduje, da se je nahajal v Avstriji in na 14. jul. ko je bil ravno prost, je odšel na deželo s svojim fotografskim aparatom. Pri tem je prišel nevede čez mejo v Jugoslavijo. Tam je umrl Joseph Končan, star 70 Se dobro počutita v Glenville bol-« let, doma iz Polhovega Gradca, v' nišnici— Pri Mr. in Mrs. Dick Ameriki od 1913. žena mu je'Kočevar (Možič) 1140 E. 60. St. umrla pred tremi leti. Po pokli-' 80 tudi kupili hčerko. Mati in cu je bil premogar in zadnjih'dete se prav dobro počutita v šest let je bolehal za majnarsko| Glenville bolnišnici. Vsem sku-naduho. Zapušča tri hčere in dva Pai čestitke in dosti zdravja, sinova, vsi poročeni. — Dne 4. Pogreb vojaka Maloviia— febr. je po kratki bolezni umrl v! Pogreb za pokojnega vojaka bližnjem Lloydellu Frank Per-' Edw. Maloviča bo v četrtek zju-chun, star 72 let, po domače Re-! traj ob 9:30 s peto sv. mašo v hr-pas. Zapušča ženo, dva sinova in vaški cerkvi sv. Pavla na 40. ce-štiri hčere, tudi vsi poročeni, — »ti- Oddelek marinov bo priso-Dne 6. febr. je ,v bolnišnici v’ stvoval za častno stražo. Pogreb Windberju umrl Frank Lozar iz bo iz Grdinovega pogrebnega za-St. Michaela, star 65 let, tudi! voda na Kalvarijo, premogar. Zapušča ženo in tri' Danes mrzleje— Vremenski urad pravi, da bo danes mrzleje. Sem od Kanade potiskajo mrzel val, ki Bo pa morda zgrešil Cleveland. Tudi nekaj bele "moke” dobimo morda danes ali jutri. sinove. AMERIŠKI VOJAK PRIPOVEDUJE O DNEVIH ZAPORA V JUGOSLAVIJI Kearny, N. J. — Roy Stoeckl, mivo kmetsko hišo, pa jo je foto- grafiral, ker je imel ravno še en prazen film. Tedaj sta pristopila k njemu dva jugoslovanska vojaka in ga odpeljala v zapore. Zasliševali Jo ga in ga dolžili, da je vohunil, on je pa zatrjeval, da je samo pomotoma prišel na jugoslovansko stran, ker ni bilo na meji nobene označbe med državama. Ponudbe za celo mesto v državi Utah Salt Lake City, — Vlada prodaja mesto Dragerton v državi Utah. Mesto je grajeno na 377 akrih zemlje in obstoji iz 600 hiš. Zgradbe so stale vlado do $4,500,000. Hiše so zgradili za je videl na malem hribčku zani- sar. delavce tekom vojne, da so kopa-Glavna obravnava proti njemu li premog v bližnjem premogo-je bila šele 29. decembra in tedaj i vniku. Najvišja ponudba je bil/ ga je Titova vlada šele izpustila, | od U. S. Steel Corp. in sicer / ker mu ni mogla dokazati niče-' $1,553,000. Meščani sami sp | ponudili $1,100,000 za hiše. LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO vas je samo?" — “Dvanajst" — “Dobro,” je dejal Gauvain. Ta narednik je bil dobri Ra-doub, ki je bil v gozdu La Sau-draie posinovil v imenu bataljona tri otročiče, kateri so se zdaj nahajali v Lantenacovem ujetništvu. Hvalabogu Radoub ni bil v Herbe-en-Paile, kjer so bili kmetje poklali pol bataljo- pridejo Angleži." je, pa ste vredni tisoč.” Pohva- Zmaga je bila popolna. Gua- la poveljnika je v tistem ča-vain se je obrnil k bataljonu isu pomenila toliko ko častni ‘Rdeče kapa’: “Dvanajst vas'križec. Ko se je sklonil nad top, da opazuje sovražnikovo baterijo, je zapazil Gauvaina. “Tukaj je!” je vzkliknil. Potem se je sam prijel za brisač in nabijalnik, nabasal top, naravnal muho in sprožil. Trikrat je streljal na Gauvaina in ga je trikrat zgrešil. S krqgljo mu je izbil samo klobuk z glave. “Kako sem neroden!" je zagodrnjal. “Malo nižje, pa bi mu bil odbil glavo.” Ko je ugasnila baklja pri sovražnikovi bateriji, je dejal Lan-tenac: “Dobro, naj bo!” in se obrnil do svojih kanonirjev. “Kartečni ogenj!” Stvar se je temeljito preobrnila. Kdo ve, ali ne bodo kmetje za barikado, ki so zdaj razpolagali z dvema topoma, prešli iz obrambe v napad? Če odštejemo mrtve in ubežnike, je bilo kmetov še vedno petti-soč, medtem ko jih je imel Gauvain samo tisoč dvesto, Kaj bo z njim, če bo sovražnik uganil,' kako malo mož ima? Če bi kmetje napravili izpad, bi bila stvar lahko izgubljena. Kaj napraviti? Odšpredaj barikade ni bilo mogoče naskočiti, tisoč dvesto mož bi ne bilo kos pettisoč kmetom. Čakati pa tudi ni bilo mogoče. • Gauvin je bil v teh krajih doma. Poznal je trg in vedfel, da je stara tržnica, v kateri so se bili kmetje zašancali, mejila na labirint ozkih in vijugastih ulic. Obrnil se je k svojemu namestniku, kapitanu Guecham-pu, ki je slovel kot izredno smel dečko. “Guechamp,” mu je dejal, "izročam vam komando. Streljajte, kolikor le morete. Preluknjajte barikako s topovskimi krogljami in ne dajte kmetom časa, da bi se česa domislili.” — “Poslušam!” je rekel Guechamp. “Potem pa imejte celo kolono pripravljeno za napad.” In potem je zašepetal Guechampu še par besed v uho. “Poslušam!” je leta odgovoril. Na glas pa je Gauvain nadaljeval: “Ali so naši bobnarji vsi tu?” — “Da.” — “Imamo jih devet. Obdrži-te dva, ostalih sedem dajte meni.” Bobnarji so se postavili pred Gauvaina. Nato je zaklical Gauvain: “Bataljon ‘Rdeča kapa’ naprej!” Dvanjst mož, med njimi narednik, je stopilo iz odreda. “Ves bataljon!” je dejal Gauvain. “Tukaj je,” je odgovoril narednik. “Dvanajst -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride hn^te poveljstvo bataljona.” Postavil'se je naj čejo Četic: in medtem k\> ai> od'bBe^i stran, grmeli topovi, dalje, se je dvajset mož plazilo liki perice skozi zapuščane !ulice.)( Vse mesto je bilo kakor.mrtvo! prebivalci so se bili poskrili po kleteh, vsaka vrata so bilft zapahnje-vsako okno zabito. Nikjer luči. Odmeval je^ le divji šum z glavne ulice, kjer sta republi-čnaska in rojalistična baterija druga drugi bljuvali v obraz karteče. Po dvajsetminutnem maršu skozi zavite ulice je Gauvain, ki se je kretal po temi s popolno sigurnostjo, prišel do konca ozke ulice, ki se je iztekala v glavno; bili so za hrbtom tržnice. Obšli so postojanko. Na ti strani tržnica ni bila utrjena, ‘To napako so kmetje vedno delali. Prednjo stran so bili obdali z barikado, od'zadaj pa so lope bile popolnoma proste, med stebri je še stalo prtljažnih vozov, priprav- Gauvain je ukazal* možem, naj ovijejo puškine cevi s slamo, da se ne bi slišalo, kadar bi udarjale skupaj. Po preteku ene minute, ko je bilo to povelje v največjem molku izvršeno, je zaukazal Gauvain vojakom, naj sezujejo čevlje. “Jih sploh nimajo,” je javil narednik. “Dobro.” Z bobnarji jih je bilo devetnajst mož, Gauvain je bil dvajseti. Zaklical je: “Za menoj; 1 Drug za drugim. BobnarjKza menoj, za- tem bataljon, prednik, vi |_ Imenih za ijmik. pettisoč Van- Gauvain je tiho dajal povelja naredniku. Vojaki so sneli slamo s cevi, dvanajst grenadirjev se je postavilo v ulici v bojno vrsto, sedem bobnarjev je čakalo z dvignjenimi palič-kami. Ko je nastopil med artilerijskimi slavami premor, je Gauvain zavihtel sabljo in zdajci je zadonel skozi molk glas, srebr-nozVok ko fanfara: “Dvesto mož na desno, dvesto na levo, ostali v sredino!” Dvanajst pušk se je sprožilo in bobnarji so bobnali: Napad! Gauvain pa je zakričal strašni klic modrih: “Bajonet na puško! Naprej!” Učinek je bil strahovit. Vsa kmetska truma je mislila, da jo je napadla v hrbtu druga armada. V trenutku, ko so se oglasili bobni, je tudi Guechamp s kolono v Glavni ulici z bobnanjem prešel v inapad, in naskočil v diru na barikado. Kmetje so videli, da so med dvema ognjema. Če se kmet prestraši, je ko d'a bi se bila vnela slamnata streha in kakor se zublji na slami bliskovito spreme v velik požar, tako na- Myron C. Taylor, predsednika Trumana osebni poslanec v Vatikanu, je povedal časnikarjem v New Yorlcu, da je Italija na prem mestu med vsemi stradajočimi driema-mi v Evropi. Taylor je načelnik odbora direktorjev American Relief for Italy Inc. in bo v kratkem pričel s kampanjo, da bi se to relifno delo iz Amerike nadaljevalo. stane iz strahu kmetov divja panika. Vsak strel iz pištole se zdi- ko da je iz topa, šum raste v neznanskost. V par minutah je bila tržnica prazna kmetje so se razbežali na vse strani, oficirji niso mogli napraviti ničesar. Ustrelili so dva, tri bežeče, vse je kričalo: “Reši se, kdor se more!”, in armada se je razpršila po ulicah kakor skozi luknje sita na prosto polje kakor oblak, ki ga v hipu razžene vihar. Eni so bežali proti Chateau-neuf, drugi proti Plergueru, drugi zopet v smeri na An-train. Svidenje 'po tolikem času Marquis Lantenac je videl ta divji beg. Lastnoročno je zabil z žeblji kanone in se potem hladnokrvno počasi umaknil zadnji. “Ni nobenega dvoma, kmetje ne zdržijo. Treba, da povelje zasldoval begunce in jih veliko vjel zunaj trga. Kar ni utegnilo zbežati, se je predalo, Glavna ulica je bila posuta z mrtveci in ranjenimi. Semtertja se je kakšna skupina obupno branila, dokler je niso pobili ali pa je vrgla stran orožje in prosila za pardon. Nobena slika iz dirkalnih prostorov v Floridi ni popolna, če ni na njej tudi ta stari rnož, Jim Fitzsimmons, ki je tekom let izvezbal za dirke ie marsikaterega konja svetovnega dirkača. Gornja slika je bila posneta na Tropical Park dirkališču v Miami z dve leti starim dirkačem — Kerry. , bi bil človek brez jezika, to bi bil narod brez TISKA Z jezikom govori človek — z tiskom govori vet Ye» *vet‘ Br« W po*t*' »vet mutMt SLOVENSKI NAROD so dvignili slovenski književniki in pisatelji s pomočjo tiska. Ves njegov kulturni dvig, ves preporod je prišel slovenskim ljudem potom tiska. Tisk je torej velevažna stvar za vsakega človeka. Kar Guechamp je na Gauvainovo divje zamahnil po njem s sab- Nek visok kmet, ki je kril svoje tovariše do zadnjega, dokler ni bil ranjen, je omahnil, opiraje se na steber. “Ti si hraber dečko,” mu je dejal Gauvain in mu ponudil roko. “Živel kralj 1” je odgovoril kmet, zbral svoje zadnje moči, dvignil obe roki obenem, z eno ustrelil iz samokresa na Gauvaina, z drugo pa ljo. To se je zgodilo v eni sekundi. Zdajci se je pojavil bliskovito moški na konju, ki je bil ravnokar prijahal v bojni me-tež, ne da bi ga bil kdo prej opazil. V istem hipu, ko je bil kmet dvignil samokres in sabljo, se je ta mož pognal tned njega in Gauvaina. Da se to ni zgodilo, bi bil Gauvain izgubljen. Konj je prestregel kroglo; v istem času je padel kmet, sablja pa je zadela sredi v obraz tujca. Tudi on je Omahnil na izmeljo, konj pa se je zgrudil mrtev. Gauvain je pristopil. (Dalje prihodnjič.) Pozor, pohabljeni veterani! AMERIŠKI SLOVENCI bomo narodno zavedni toliko časa, dokler bomo imeli med »eboj lasten slovenski tisk. Zato podpirajmo in vzdržujmo svoj slovenski tisk, dokler ga imamo! NOVI SVET je najzanimivejši slovenski list v Ameriki. Prinaša poučne članke, poljudne novele in povesti in poleg vsega tudi objavlja zgodovino ameriških Slovencev. Če kak list, tedaj zasluži “NOVI SVET’ vso našo podporo. Zato naročajte in širite ga vsepovsod. Stane letno za Zdr. dr. $3 za inozemstvo $3.50. Naroča se na naslovu: v,, ■ “NOVI SVET’ 1849 West Cermak Rd. Chicago 8,111. BARAGOVA PRAHU ZA LETO 1947 Stane e poštnino 50 CENTOV Za Ameriko in stari kraj Zelo informativna in praktična knjiga za vsakega slovenskega človeka. Naročite jo dokler je v zalogi! Naročnino pošljite v Money Ordru, čeku ali v gotovini na naslov: BARAGOVA PRATIKA 1849 WEST CERMAK ROAD^HICAGO 8, ILLINOIS Nov Pontiac avto, ki ima posebne kontrole, vam omogoča avto voditi. Pontiac daje posebne prioritete, da ga kmalu dobite, to je oni veterani, ki so kvalificirani. Zglasite se pri meni za podrobnosti / , MR. PHILLIP SUMRADA C. J. HARMON, INC. 2926 MAYFIELD RD. — CLEVELAND HTS. v 5 W if NAZNANILO HI ZAHVALA Z veliko srčno žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijatlejem in znancem, da je preminul dobri mož in skrbni gospodar mtm Anton Ahčin ki je previden z svetimi zakramenti za umirajoče zaspal v Gospodu dne 30. decembra 1946. Pokojni je bil doma iz Predolja, Grosuplje na Dolenjskem. Pogreb se je vršil 2. januarja 1947 iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in po sveti maši, katero je daroval prečastiti gospod Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvar, smo ga položili k večnemu počitku na pokopališču Kalvarija. V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu prav iskreno zahvalimo preč. g. Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju, ki je pokojnika previdel z pvetimi zakramenti, opravil potem pogrebno sveto mašo zadušnico ter druge pogrebne molitve. Naj mu za vse ,to poplača dobri Bog. Prav iskreno se zahvalimo tudi vsem onim, ki so poklonili toliko vencev ob krsti pokojnika ter mu tako ljubko izkazali jzadnjo čast na tej zemlji. Dalje zahvala vsem onim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za dušo pokojnika. Dalje zahvala društvu Slovenec št. 1 S. D. Z. za vso naklonjenost ob tej tužni uri, ko so mu is-kazali zadnjo čast. Pokojnik je bil ustanovni član društva Slovenec št. 1 Site. Enako se zahvalimo tudi društvu št. 126 S. N. P. J. za. vse, kar so nam storili .dobrega ob pogrebu pokojnika. Dalje se zahvalimo vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile ob priliki pogreba brezplačno. Zahvalimo se vsem onim številnim, ki so prišli pokojnika kropit ter molit za mir in pokoj njegove duše. Dalje se zahvalimo vsem sosedom, ki so nam stali ob strani ter nam pomagali, nas bodrili. In končno zahvala vsem, ki so na ta ali oni način kaj pomagali, bodisi v enem ali drugem oziru. Zahvala tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za vso postrežbo, ki so nam jo nudili ter za vzorno vodstvo pogreba. Ti pa naš dragi, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Nas pa tolaži misel, da snidemo se onkraj groba v večnosti. Naj je truplo konec vzelo, vera nam spričuje to: vekomaj ne bo trohnelo, Jezus ga obudil bo. žalujoči ostali: MARY AHČIN, soproga; LOUIS, sin; MARY GIR, hči. Cleveland, 0.17. feb. 1947. 11 AMERICAN HOME NO. 34 SPOMNITE *ni se SLOVENSKIH BEGUNCEV. S KAKIM PASOM! Hxiilkkiiltmup; AMLf-JSKA "AMERICAN IN SPIRIT-FOREir.N™ AMERICAN IN SPIRIT-POREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 18, 1947 ' LETO XLIX—VOL. TT.tt DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE w NM*W> Koroške, je ruski dele* ZAV družba Grčijo, da podpira (Doile preko Trsta) ____________f w _ ___, • PETA OBLETNICA. — Ko ko je prišlo leta 1941 do procesa <•»( (Imcaii maIIsI je Italija stopila v vojsko proti v Trstu, kjer je bila obsojena ce- a®* wlllCf dlOKal Jugoslaviji, je naravno z velikim la vrsta Slovencev. Pet jih je nezaupanjem gledala na Sloven- bilo 15. dec. ustreljenih: Bobek, ce po vsem Primorskem, posebno( Vadnal, Kos, Ivančič in Tomažič, pa še v Trstu. Takoj ob napadu 15. dec. lani so tedaj tržaški na Jugoslavijo je na primer od-' Slovenci obhajali žalostno petlet- , t peljala celo nekaj vplivnejših du- nico. Komunistični listi posebej' ~ P1-611 deputiji hovnikov v internacijo. Ko so proslavljajo Tomažiča, ki da je nanjlh mlnistr°v se je zopet Nomni ooen/lli Dnl/vitn J im JaLIII liil ihmabIi 1______i . i • i «1 8ll& dollfltil Crlp/la lrnvASl/ Dr. Jože Vilfan je prednesel pred komisijo zahteve po Koroški - * -----j - - ■ ■ V današnjem liftu je priobče- TjfOVO ouflzifiio no finančno poročilo Sun Life of " pvlIUJV Canada za leto 1946. Ta zavaro-1 valna družba izkatuje za lansko' ""znava, da SO oborože-leto največji napredek v vseh 76, tolpe v Jugoslaviji, ki letih obstoja ,dasi je plačala nad' J'h podpira Grčija zavarovalnin * drUgih| Atene' ~ '»^ija je prvič vr. zavarovalnin. I uradno priznala, da se nahajajo novniKov v internacijo. Ko so proslavljajo Tomažiča, ki da je' 7*“™™ 36 Je 20Pet vr- “ uradno priznala, da se nahajajo Nemci zasedli Belgrad in dobili bil izrazit komunist in ki da je'818 . ata g,ede koroShega Ves čas obstoja je družba pla-1 na jugoslovanskem ozemlju obo- V roke tudi arhive Jugoslovan- celo na poti v smrt pel komuni-! ozemlja’ ko 80 sestavljali miro- &Ia že $1,919,999,J49 raznih za- rožene tolpe, ki skušajo vreči Ti- skega zunanjega ministrstva, so stično internacionalo. I vno pogodbo za Avstrijo. Značil- varovalnin, dedičem ali zavaro- tovo vlado s prestola in da so te SE ENKRAT BEG IZ PU- "° Je bil°’ da ruaki dcle«at Gu- vancem. Nove zavarovalnine je tolpe finančno podpirane iz Gr- L.IA fPOl.AJ_____Pn ruuiniai. n.: lsev ni popolnoma nič uriniral zapisala prošlo leto za S348.1KKJ skega zunanjega ministrstva, so Italijani od tam z lahkoto zvedeli, kdo so v Trstu njih nasprotniki, ki so bili v zvezi z Belgradom. Nekateri Primorci so bili baje celo tako neprevidni, da so dali zunanjemu ministrstvu sezname takih Lahom nevarnih ljudi. Ta- UA (POLA). — Po podpisu mi-' ni poPolnoma podpiral zapisala prošlo leto za $348,155",-' čije. rovne pogodbe (podpisana je bi-1 Jugoslavije. To je bil 491, dočim znaša vsota vseh za-j To je priznal Vrleta Kruli K) TT16 Q J TIRI hl*70 OTVAlf /Ia i,imAnlAi.MH«1J VOVAVTftltliM 90 KfJO *4 AA min I pripade mesto Pulj Jugoslaviji. Doslej je bilo to mesto v coni A (Dalje na 3. strmi) Unija zahteva za delavca 40 ur dela na teden Unija CIO je naperila na vodstvo Fisher Body Co. v Clevelandu zahtevo, da naj preskrbi za vsakega delavca, ki je poklican na delo v pondeljek, tudi ves teden delo, to je vsaj 40 ur. Vodstvo tovarne dela zdaj tako, da da vsakemu izmed 5,000 delavcev po nekaj dni dela na teden, toda kvečjem po 3 dni. Unija je mnenja, da bi bilo boljše, če bi delalo manj delavcev, pa ti po 40 ur vsak teden. Vodstvo tovarne je na to za- Jugoslavija in Bolgarija delala za spojitev obeh držav Bolgarski podpredsednik je to potrdil, zraven pride tudi Albanija Pariz. — Aleksander Obbov, podpredsednik bolgarske vlade, je potrdil govorico, da se snuje skupna država iz Jugoslavije in Bolgarije in da se priključi k obema tudi Albanija. Moralno, vodstvo tovarne je na to za- moramo, htevo odgovorilo, da bi rado za- re^e^ ^^°v» obstoji fede-__________v c j.i_________ racija bakanskih ul ,V]e: To Je bl1 ' Tlm znaša Vsota vseh za- To je priznal Vrleta Krulj najbrže vzrok da jugoslovanski, varovan $3,573,132,753. svetovalec jug. tujezemskega mi- srSirJ.aSSftSiS sto Rllsii« V AMor 70ni V _ v . Jev na grSkl „---vv., w Ul V1UC1, UiV ----1 pc* Al« stoji Rusija za njim. V debati' Bldg. CHerry 7877. z avstrijskim zastopnikom dr.1 ----------------o—— sa, pravijo ameriški zastopniki.1 je ZelO dODrO ODlSKOVan sMe V1200 *»£2? 0,1 Ari Kot znano- i1"8”0 P" "■ Vidu Si. *• svoje zahteve s sledečimi točkami: 1. Da so na tem ozemlju v pretežni večini Slovenci. 2. Da so bili Slovenci vedno zatirani od Avstrije in to zlasti med 1. in 2. svetovno vojno. 3. Pobijal je trditev Avstrije, da je to ozemlje zemljepisno nemogoče deliti. Odgovarjal mu je dr. Gruber, rekoč, da je Jugoslavija leta 1920 rMnl?TfTrafŠka' lndataMa čaka samo na bila dozdai da ^ meji. Ta obdolžitev je imela namen pobijati očitek Grčije, da Jugoslavija podpira gerilce na grški meji. V Krulj je trdil, da j« podpora oborožene opozicije Titove vlade sovražen načrt proti Jugoslaviji in da ta opozicija čaka samo na bila dozdaj oba večera dobro napolnjena. No, tanj ob straneh spredaj je bilo še nekaj prostora. Cerkev je velika in radi prostora ni treba nikomur ostajati doma. Tudi lepd zakurjena je, da se ni treba nikomer bati, da se bo prehladil. Kar smo pa zelo pogrešali, je bilo petje pri večernih pobožnostih. To se pravi, lepo bi bil načrt v akcijo. Dalje je Krulj trdil, da so dale grške oblasti zavetje več sto jugoslovanskim banditom in vojnim zločincem. Ti so pa člani albanskega fašističnega odbora, katerega glavni stan je v Italiji in kateremu načeljuje bivši albanski kralj Zogu, ki se nahaja točasno v Kairu. JUGOSLAVIJA JE OBSODILA V SMRT 6 GENERALOV Razne drobne novice iz Clevelanda in te Belgrad. — Nemški general okolice Aleksander Loehr, ki je leta 1941 nadzoroval bombardiranje Bel- ČVotfaja/ec avtov— grada, je bilo obsojen pred voja-1 P°znani Phillip Sumrada je škim sodiščem v smrt. Z njim je zdai Pri firmi C. J. Harmon, bilo obsojenih v smrt še pet dru- *nCl’ prodaja avte Pontiac iz-gih nemških generalov. 1 de'ka' nove *n že rabljene. Urad Generala Loehra bodo ustreli-1 se nahaja na 2929 Mayfield Rd. li, ostalih pet bodo pa obesili.1 J?’: ER 249°- Kdor bi hotel ime-Vsi nemški generali so bili spo-11:1 toreIte vrste avto, naj pokli-znani krivi masnih umorov, de-' ^r' Sumrada in dobil bo po- portacije in brutalnosti napram žteno in tožno Postrežbo, civilnemu prebivalstvu. Loehr je'E Florido— služil najprej v avstro-ogrski ar-1 ^ četrtek se odpeljeta v Flori-madi, pozneje v avstrijski in na- d?, Mr^in Mrs. M. S. Beros, last-zadnje v nemški. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI vsak nekaj zasluži na teden, kot nekateri več, drugi pa nič. V Kanadi so odkrili mnogo železne rode Otttawa. — Na Labradorju in v provinci Quebec so našli bogate sklade železne rude. Pravijo, da so to najbogatejši skladi na svetu. Hollinger Consolidated Mines družba, pri kateri ima interese tudi Hanna družba iz Clevelanda, O. je potrošila že več kot $2,000,000 za začetniško delo. Ameriške jeklarne se zelo zanimajo za to rudo, kjer jim jo že močno primanjkuje. Ob jezeru Superior so jo tekom vojne sko-ro vso pobrali. Toda predno bo prišla ta nova železna ruda v ameriške plavže, bo treba rešiti problem prevoza. Hollinger kanadska družba bo najprej zgradila železniško progo do reke sv. Lovrenca, razdalja 330 milj. --------------o------ Dvoje deklet sta zdaj dva čvrsta fanta Capetown, Afrika____Dve se- stri družihe Muller, ena stara 15, druga 17 let, sta zdaj brata David in Daniel. Dr. Steenkamp, zdravnik družine pravi, da sta začeli dekleti kazati pred meseci, da bosta spremenili spol iz ženskega v moškega. Izvršenih je bilo nekaj operacij in zdaj sta nekdanji dekleti fanta. Daniel pravi, da bo šel k vojakom, David bo šel pa raje v tovarno. Zdravniki pravijo, da je to zelo redek pojav pri dveh članih ene družine ob istem času. ral številke, ki kažejo, da so Slovenci na Koroškem vedno glasovali za stranke, ki so se izjavile za necepljenost Koroške. _ . , . . Dr. Vilfan je še enkrat odgo- VOril dr' Gruberju. Prizna, je najprej potrditi mirovno pogodbo z zavezniki. Toda takoj zatem bodo pa začeli odprto delati na tem. ši Slovenci radi nn^liišm' I ifov da je v Florinf v KTakedoni jonske govore, pa imajo radi tu- 10 milj od jugosovanske meje. goslavijo m Albanijo. Potem b0| delu ponemčevanje Slovencev na delala Bolgarija za zvezo z Jugo-Koroškem in štajerskem. Nato slavijo potem pa še z Albanijo. je dobil besedo še dr. Gruber, ki Tedaj bo nastala iz vseh treh ena je jzrazii zadoščenje, da dr. Vil- sama država. Obbov je trdil, da je obstoj balkanskih držav mogoč edino na fan prizna pošten plebiscit iz leta 1920 in 1945. unmuuoiuii Ul AOV IllUgUC t!UU10 I1R q Sr^Sd^SliBegpiici s« razkropljeni na zapreka za eno federacijo na'pO 21 ammškill dlTEVah Balkanu bo pa Grčija. Dokler bo' tam taka vlada ni mogoče računati za zvezo ž njo. Izjavil je tudi, da ne upa, da bi dobila Bolgarija izhod v Egejsko morje, dokler je taka vlada v Grčiji. Kljub svarilu je kongresni odsek glasoval za znižanje proračuna Washington— Kongresni odsek, ki revidira vladni proračun za prihodnje fiskalno leto, jeod-glasoval, da se odseka od proračuna 6 bilijonov dolarjev. Predsednik je podal Za proračun vsoto $37,500,000,000, toda odsek je mnenja, da ne sme presegati vsote $81,500,000,000. Predsednik Truman in armadni voditelji so svarili, naj kongres ne odbije od proračuna nobene vsote na račun bojne sile. Čudijo se, kako je prišel denar notri Berne, Indiana. — V prodajalni Mennonite Book Co. čaka $35, da se zglasi lastnik zanj. V prodajalno je prišla neka ženska, da kupi denarnico za moža. Izbrala si je eno. Ko je pogledala notri, je našla tam en bankovec za $20 in 3 petake. Kdo jih je pozabil, ne vedo. Washington. — Od več kot 1,000 beguncey, se jih je samo 69 priglasilo, da bi se radi vrnili v njih rojstne domovine. Predsednik Roosevelt je takrat rekel, da bodo ti begunci poslani po vojni ysi domov. Toda sedanji predsednik Truman jim je dal na izbiro,, da se vrnejo domov, al pa ostanejo tukaj. Razen 69 so se vsi ostali izrekli, da ostanejo v Ameriki. Nahajali so se v posebnem taborišču Fort Ontario, N. Y. Zdaj so že vsi iz tega taborišča razkropljeni po 21* ameriških državah. Največ jih je ostalo v New Yorku in sicer 573. Predsednikova mati je močno poškodovana Grandview, Mo. — Mrs. Martha Truman, stara 94 let, mati predsednika Zed. držav, je Tudi senator Taft in nekateri zadnji .četrtek padla v svoji hi-drugi republikanski voditelji so svarili, naj se dovoli za bojno silo kot priporoča vlada. Toda odsek se ni oziral na to svarilo. Ta predlog za manjši proračun mora biti odobren od poslanske ši in si zlomila kolk. Predsednik je v soboto prihitel k nji in je dal mater preiskati trem zdravnikom. Ti so jzjavili, da so poškodbe sicer hude, toda ne nevarne in da bo Mrs. Truman Alius«* uivi uuuuicu uu puoionaft.tr an -vic* uv mio. Aiumaii in senatne zbornice. Dočim bo v 6 tednih iz postelje. Predsed-morda sprejet v nižji zbornici, nik se je včeraj vrnil nazaj v pa bo gotovo naletel na velik od- Washington, por v senatu. Za manjši proračun je glasovalo v odseku 43 Republikancev in 7 demokratov, Ustnica uredništva ,----------— . --------------- Firbec, Chicago. — Doma je proti je bilo pa 18 demokratov iz Begunj pri Cerknici, torej pri-in Samo 4 republikanci. i ™ -».j—., i sten Meniševec. Lep pozdrav! di lepo misijonsko petje. Torej prosimo nekaj več pevcev na kor ostale dni sv. misijona, če je to mogoče. ------o------ Bivši predsednik Hoover na obisku pri papežu Rim— Koncem zadnjega tedna je napravil Herbert Hoover nenaden obisk pri papežu Piju. Ko je dospel Hoover v Evropo, kamor ga je poslal predsednik Truman, da preišče položaj prehrane, ni imel na programu obiska v Vatikanu. Ko je pa namignil, da hi rad obiskal sv. Očeta, je ta rekel, da ga sprejme, kadar mu je drago. Zadnjič je bil Hoover pri pa- Grška vlada je pa zatožila Jugoslavijo pred komisijo, da se nahaja blizu Belgrada taborišče, kjer trenirajo geriice za bcy' proti Grčiji. Krulj je rekel, da je tam pač taborišče, ampak da služi samo kot zavetišče beguncem iz Grčije. vanje sv. Očeta v Argentini in Braziliji. Ti dve nista bili pri volji dajati žito za odpomoč Evropi. Hoover je prišel k papežu v Rim in ta je potem apeliral na južnoameriške republike, ki sta se takoj odzvali z žitom za lačno Evropo. De Gasperiju očitajo potovanje v Ameriko Rim. — Andrea Aprile, vse-učiliščni profesor in eden glavnih levičarjev v parlamentu, je imel dve uri trajajoč govor, v katerem je pozival ministrskega predsednika De Gasperija, naj - - — ---------- odstopi od vlade, ker da ni mož pežu, ko je potreboval posredo- na svojem mestu. wital je De_ Francija si prizadeva, da zatre inflacijo Pariz. — Francoska vlada, kateri načeljuje socialist' Paul Ra-mader, stoji pred resnim položajem v svojem prizadevanju, da ustavi ali prepreči grozečo inflacijo. Francija je brez časopisov že drugi dan, ker so strojniki na stavki za večjo plačo. Morda stavka ne bo poravnana več tednov in finančno slabi časopisi bodo morali za vselej zapreti. Koncem tedna je zastavkalo za 4 ure 5,000,000 vladnih uslužbencev. železnice, busi, telefonska in brzojavna postrežba — vse je obstalo. Tudi državni policisti so se pridružili stavkarjem. S tem so hoteli pokazati, kaj se lahko zgodi, če ne bodo dosegli vladni uslužbenci zahtevanih višjih mezd in plač. Vlada hoče pa preprečiti višje cene-in jih sčasoma znižati, ne da bi dovolila višjih mead in plač. Gasperiju njegovo pot v Ameriko po pomoč, s čemer se je zameril Rusiji ter preprečil mirno poravnavo spora z Jugoslavijo. Aprile je opetovano poudarjal v svojem govoru, da potrebuje Italija na vodstvu pravega Italijana, ne pa takega kot je de Gas-peri, ki je bil rojen v Avstriji. Ta govor je tako razburil zbornico, da je bila vsa na nogah in nekaj poslancev so morali dobesedno držat, da niso skočili v govornika. Seja je morala biti odgo- ----za drugi dan, ker : ni bilo mogoče pomiriti. nika Beros Studio na 6116 St. Clair Ave. Studio Bo radi tega zaprt do cvetne nedelje. V Florido so odšle zadnji teden sledeče: Mrs. Jphn Drenik, Mrs. Joseph Demshar in Mrs. Frank Race ml. Vsem želimo prav lepe čase doli na jugu. Žalostna vest iz domovine__ ti j n n „ Frank Leskovic iz Hubbard Mr«3aVe Rd’ Madison’ °- J* prejel iz mdl n/L l TT' Lj'Ubljane od ne^aka Franceta ,pad‘a"a ,edu’ da S1 Je zomla| Trčka žalostno vest, da mu je vo nogo v členku. umrI stric Franc Leskovic v vi. Pittsburgh, Pa. — Dr. Joanne šoki starosti 93 let. Več let je vo-Pecman je nedavno odprla svoj dil grocerijsko trgovino z Josi-urad na 4200 Butler St. Je hči| pom Jegličem, bratom pok. ško-družme Frank Pecman in poro-’fa dr. Jegliča pri čevljarskem čena s Fredom Zbačnikom, ki je mostu. Pokojni Leskovic je bil nečak Anton Zbačnika, gl. tajni- trdna slovenska korenina, mir-ka ABZ. Zdravniške študije je nega značaja in poštenjak od nog izdelala v Penni, in sicer je letaj do glave. Naj mirno počiva v 1936 prejela red Bachelor of Sci- rodni grudi. mum n« nnn«l 1 > —- ■ iz Gospiča. V Hibbingu je živel j Janeza Spilek, po domače Anz” čez 20 let. Zapušča ženo in ve-gar iz Čateža. Prosi ga, naj ji liko, toda že odraslo družino. I kaj piše in kaj'pomaga, ker se Conway, Mo—Dne 4. febr. je nahaja v zelo bednem položaju, v bolnišnici v Niangauaji, Mo., j Rojenice so pridne— umrl John Rotar. Star je bil 64 j Pri sledečih slovenskih druži-let, doma iz Gornjega Hotiča pri nah so se oglasile vile rojenice: Litiji, v Ameriki od 1907. Nekje' Mr. in Mrs. Frank Vičič, 23260 v Ameriki zapušča brata, v sta-j Ivan Ave. Dobili so prvo hčerko rem kraju pa dve sestri in sina. P° 13 letih. Mati in dete se do-Detroit. — Josephine Butala bro počutita v Lakeside bolnišni-je bila obveščena iz ShelburnaJ «• Tako sta postala Mr. in Mrs. Vermont, da je njen sin John Jakob Jančar iz Prince Ave. že hudo bolan. Podala se je k nje-'29 krat stari ata in stara mama. mu, toda ga je našla že mrtvega. | — Prvorojenko so dobili pri Mr. Rojen je bil v Calumetu, zrastel >n Mrs. John Hlad Jj, 5700 Bon-v Kansasu. Zapušča ženo in se-' na Ave. Mlada nrfamica je hči dem otrok, kakor tudi tri brate' Joe Tomažina, M je že četrtič stari ata, Mrs. Jogana Hlad iz 64. ceste pa tretjič. Mati in dete in sestro, Johnstown, Pa. — Dne 1. febr. i,a trojic, man in oeif je umrl Joseph Končan, star 70 *e dobro počutita v Glenville bol-let, doma iz Polhovega Gradca, v' nišnici— Pri Mr. in Mrs, Dick Ameriki od 1913. žena mu je'Kočevar (Možič) 1140 E. 60. St. umrla pred tremi leti. Po pokli-1 «o tudi kupili hčerko. Mati in cu je bil premogar in zadnjih'dete se prav dobro počutita v šest let je bolehal za majnarsko| Glenville bolnišnici. Vsem sku-naduho. Zapušča tri hčere in dva P*J čestitke in dosti zdravja, sinova, vsi poročeni. _ Dne 4.'Pogreb vojaka Maloviia— febr. je po kratki bolezni umrl v! Pogreb za pokojnega vojaka bližnjem Lloydellu Frank Per-' Edw. Maioviča bo v četrtek zju-chun, star 72 let, po domače Re- j traJ ob 9:30 s peto sv. mašo v hr-pas. Zapušča ženo, dva sinova in! vaški cerkvi sv. Pavla na 40. ce-štiri hčere, tudi vsi poročeni. — sti. Oddelek marinov bo priso-Dne 5. febr. je v bolnišnici v' stvoval za častno stražo. Pogreb Windberju umrl Frank Lozar iz' ho iz Grdinovega pogrebnega za- ----jv. St. Michaela, star 65 let, tudi; voda na Kalvarijo. dena za drugi dan, ker zbornice premogar. Zapušča ženo in tri Danes mrzleje-ni bilo mogoče pomiriti. sinove. Vremenski urad pravi, da bo 1 danes mrzleje. Sem od Kanade AMERIŠKI VOJAK PRIPOVEDUJE O p0*181^0 mrzel val, ki bo DNEVIH ZAPORA V JUGOSLAVUI Kearny, N. J. — Roy Stoeckl, mivo kmetsko hišo, pa jo je foto- bivši ameriški vojak, se je povrnil iz Evrope in pripoveduje, kako je prebil 17 tednov v jugoslovanskih zaporih, o slabi hrani, nezakurjenih celicah. Jugoslovanska vlada ga je zaprla, češ, da vohuni po Jugolaviji. Stoeckl pripoveduje, da se je nahajal v Avstriji in na 14. jul., ko je bil ravno prost, je odšel na deželo s svojim fotografskim aparatom. Pri tem je prišel nevede čez mejo v Jugoslavijo. Tam je videl na malem hribčku zani- grafiral, ker je imel ravno še en prazen film. Tedaj sta pristopila k njemu dva jugoslovanska vojaka in ga odpeljala v zapore. Zasliševali lo ga in ga dolžili, da je vohunil, on je pa zatrjeval, da je samo pomotoma prišel na jugoslovansko stran, ker ni bilo na meji nobene označbe med državama, pa morda zgrešil Cleveland. Tudi nekaj bele “moke” dobimo morda danes ali jutri. Ponudbe za celo mesto v državi Utah Salt Lake City. — Vlada prodaja mesto Dragerton v državi Utah. Mesto je grajeno na 377 akrih zemlje in obstoji iz 600 hiš. Zgradbe so stale vlado do $4,500,000. Hiše so zgradili za delavce tekom vojne, da so kopa-Glavna obravnava proti njemu li premog v bližnjem premogo-je bila šele 29. decembra in tedaj i vniku. Najvišja ponudba je bila ga je Titova vlada šele izpustila, od U. S. Steel Corp. in sicer za ker mu ni mogla dokazati niče- $1,553,000. Meščani sami so pa sar- I ponudili $1,100,000 za hiše. ^W^SKA^DraOVTN^gBRUARTMSji 1947 r AMERIŠKA DOMOVINA' AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER „„ «.« m. “■«»£? „ *- a cm. Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays Stricu Sami) neznano, Se ga ne jtokllše takoj Kadar se komu ure iztečejo, nič prej. Ne verjamete tega ? čakajte, vam bomo po\ l i < J 6 7 9 io ii u i) 14 i) 16 17 18 19 vo ;i 11 14 i} 16 17 U 19 NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland In Kanado po poiti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poiti pol leta MM Za Ameriko fcgt letaJMO; ».Cleveland In Za clveeland In okolico no nnaialclh; celo SUBSCRIPTION RATOS: United States ned per year; Cleveland and Canada by mall $W0 per year. U. 8.14.00 lor 0 months. Oleveltnd and Oa-nada by mall $4.10 tor 0 raotttbe. U S. $160 tor 3 months Cleveland and Canada bv mall $3.75 for 3 months. Cleveland and eqburte by Oerter 4M0 per year. $W0 tor $ months, $210 tor 3 months. Single copies 1 cents each._____________ Altered n- . .cond-class matter Jsnuary Oth 1*00. et the Poet Otlice at Cliniaqd. OtaSo. under the Act ol March 3rd U7Q.____________________________ .83 No. 34 Tues., Feb. 18, 1947 Maž iz Moskvi žele, kadar postane le preveč nadležna. Včasih vzame to kar dolga leta, toda nihče naj ne misli, da je njegovo delovanje ■ ■ mm ‘ na odgovor. Ne verjamete tega? Čakajte, vem bomo povedali še eno primero. Ono nedeljo popoldne je bil v SND na St. Clair ske hiše, v katero bi ne prihaja- na* na Kranjskem, pa tudi v A- la Ameriška Domovina, ki prinaša toliko novic in tudi lepe po- vesti. S«j jo ie kemtj tekam,. Nekej pa Je še debrlh. Tudi jat Ave. ruski konzul iz New Yorka. Nihče ni vedel, de bo prišel v Cleveland, še manj, da bo prišel v slovenski narodni hram. To se pravi, Enakopravost je o tem poročala v zadnji izdaji pred tisto nedeljo. Ampak budni Stric Sam je to vedel že davno prej. Nič bi se ne čudili, če ve tudi to, kdo v§e je bil takrat tam. Nič ni tako skrito ... saj poznate znani rek. Amerika-nec dobro pove: pusti mu dovolj vrvi, pa se bo gotovo obesil. 44411 ustti i»i n 111 m i*n 111111 n i >*>i| da jo 4#bim. Vee skupaj .prav lopo pozdravljam, Mrs. Frank, zastopnica. “Gnili katoličani” meriki, v reanici nekaj katoličanov ‘.'gnilih,” morda celo večina. Čez tri gore, čez tri vode. Pred odsekom poslanske zbornice v Washingtanu je se del oni dan mož srednje postave, že nekoliko plešast, ki,je navidez izgiedal kot povprečen.meščan, dobrodušne niirave, ki je zadovoljen, da živi. Kdor ga je pogledal, bi rekel, da bi ta človekjie mogel skriviti lasu ria glavi bližnjemu. In vendar je to mož, ki ga‘označuje ameriška tajna policija kot enega najbolj nevarnih komumstoiv Ne samo najbolj nevarnih, ampak tudi pravi tip terorizma, ki J*]u.je d°-sega komunističnih idej prvo in zadnje. Ko so ga pred odsekom obtožili, da je člen verige m?d Moskvo in ameriškimi komunisti, je yes začuden vzklikni!; Kaj? Jaz? To ni res! Jaz.nisšm drugo kot čisto nedolžen begunec pred nemškm nacizmom, pred katerim sem pribežal v Ameriko leta 1941 in od tedaj živim tukaj pošteno in preprosto življenje, ki se pod milim nebom ne brigam za drugo kot da v miru zavžijem svoj skromni kos kruha vsak dan. Kdor bi ne poznal njegove preteklosti in sedanjosti, bi mu res verjel, tako je zna! nedolžno zavijati oči. Ampak Stric Sam mu je bil že dolgo na sledu. Vedel je za vsak nje-go korak od prvega dne, ko je stopil na ameriška tla. Pa ne samo to, ampak vedel je za vse njegovo delovanje, odkar se je pričel udejstvovati v javnem življenju, ko ni niti sanjal, da kdo drugi razen njega ve vse potanjkosti še ko je bil ” potar, Avstriji, v Nemčiji, v Moskvi, na Kitajskem. Vse, prav vse ve pretkani Stric Sam, ki vsakemu pusti svobodno pot in prosto gibanje v tej deželi, dokler se mu zdi dovolj in tedaj šele ga prime za kravatelc. -frmež-fc Gerhart-ftskm, vodja amaričkih in Ittfi ' S potovanja. — Naša barčica prav lepo plava proti New Orleansu. Najprej smo jo rezali po široki reki Ohio,'od tam smo splavali pa v še večjo — Mississippi. Nikamor se nam’ne-mudi in komaj po 10 milj na uro jp režemo proti jugu. Vse je tako lepo in prijetno, meni se pa nič ne dopade. To pa za to, ker ne delamo drugega kot jemo in spimo. To pa zame iii, saj'jote poznate, da bi vedno stopical sem'jn tj e. Jakšičev. Francelj in njegova Ančka se mi pa smejeta, češ, aha, zdaj smo vas pa ujeli, zdaj boste pa morali mirovati in si odpočiti. Grdobe! No, ja, pa jim bom menda vseeno odpustil, sanio b°jim se, da se bom tako polenil, da ne bbrti za nobeno rabo, ko pridem do- skih komunistov, katerega malokdo osebno pozna celo v komunistični starnki, ker se ni nikoli kazal v javnosti, ampak je dajal ukaze potom drugih rok, pod drugim imenom. Bil je misterijozni zastopnik kominterne v Ameriki ali mož iz Moskve.” Ampak česar niso vedeli o njem vodilni komunisti v'Ameriki, je vedel Stric Sam in zdaj, ko se je stekla ura njegovega dela v Ameriki, je Stric razgrnil pred njim in pred Amerlkanci vso dolgo zgodbo tega, navidez tako nedolžnega človeka. Takole ve povedati o njem Stric Sam: Rodil se je, na Dunaju kot sin ubožnega učitelja. V prvi svetovni vojni je služil v avstrijski armadi kot častnik in je prejel pet odlikovanj za izredne čine. Ko se je vrnil iz vojne, se je pridružil komunistom. Kmalu je odšel v Berlin, kjer je mislil, da je polje bolj široko in bogato. Hotel je splezati kvišku in je začel denuncirati druge. Poklicali so ga na odgovor v Moskvo, kjer si je rešil glavo v znani čistki s tem, da je denunciral svoje nekdanje prijatelje, ki da niso zanesljivi komunisti. Postal je zopet zaupnik in Stalin ga je poslal na Kitajsko, kjer naj počisti iz stranke vse nezanesljive. Tam jih je poslal toliko v smrt, da so mu vzdeli ime “krvnik.” , V Zed. države je prišel prvič leta 1933. On trdi, da je prišel šele leta 1941. Ampak Stric Sam ve drugače. Sem je bil poslan ko posredovalec med ameriškiriii komunisti in ko-minterno Tukaj ga stranka ni poznala drugače kot "Edwards.” Šel je iz dežele in zopet nazaj, kakor se mu je ljubilo. Stric Sam je to vse dobro vedel in videl, toda ni rekel nič. Pustil mu je priložnost, da vse pokaže in izda še druge. Leta 1934 je na primer, prišel zopet nazaj in sicer pod imenom Samuel Liptzen. Toda slika na potnem listu je bila njegova. Ra ni bil doigo tukaj. Pojavil se je zopet v Moskvi, kjer je šel v šolo kominterne. (V tisti šoli je bil menda tudi Tito). Potem se je naenkrat pojavil v Španiji, kjer je bil komisar pri komunističnih četah. Lata 1939, ko je bila v veljavi pogodba med Hitlerjem in Stalinom, je bil Eislar v Franciji. Ko so prišli Nemci so ga deli v koncentracijo. Ko je bil izpuščen, si je nadel vlogo nedolžnega begunca in je prišel zopet v Zed. države. Nastanil se je v predmestju New Yorka, v preprostem stanovanju, za katerega je plačeval $35 na mesec. V Stockholmu je pustil svojo drugo ženo in prišel v Ameriko s poljskim dekletom. z imenom Brunhilda. Med vojno je bil vzor požrtvovalnega in dobrega Amerikanca. Pristopil je k civil, ni ognjegasni četi in kri je dajal za plazmo. Sosedje so ml Zanimivo je bilo, ko smo sq spustili z višje vode v nižjo. To je bilo pri St. Louisu. Za 25 čevljev so našo ladjo spustili nižje pri zatvornici. To napravijo tako, da ladjo najprej zaprejo velik prostor, ali zatvornioo in zaprejo za njo vrata. Potem pa odprejo vrata spredaj in ladja kar splava v nižje ležečo vodo. Ko bomo šli nazaj, bodo pa ladjo dvignili prav na ta način, da bp- tako se jim bo tudi A. D. udomačila, da kdor jo bere sedaj, ne bo hotel biti pozneje brez nje. Ra saj vemo, da je navada železna srajca. Ker pa nihče ne porača kakih \novic od naa, zato sem se namenila jaz, da malo popišem kako je pri nas v železnem okrožju: Seveda bo pa vsakega nekaj, malo veselega in pa tudi žalostnega. Bolnikov imamo vedno precejšnje število in če bi hotela vse naštevati, bi vzelo precej časa, kajti nekaj jih je doma in nekaj teri pa so tudi v bolnišnicah, kjer pričakujejo zdravja. Tako tud( smrt ne prizanaša. Pred nekaj.tel dni je pobrala družinskega očelja John Shega. Sedaj pa smo- zb-pet dobili vest, da je v Tower. Mino.,, izdihnil svojo blago dušo oče našegpč. g. župnika . Rev. Fr. G. Schweigerja, v starosti 70 let. Saj bi vse bolj natančno popisala, pa se bojim, da bi bil moj dopis predolg in bi morda ne zagledal belega dne, ampak bi morda romal v uredniški kop. Zato bom pa za danes povedala le bolj malo in na kratko. Malo pa še o smrti moje sošolke in dobre prijateljice, ki jo je smrt pobrala 15. januarja in to je Frančiška plavich, katere družina je znana daleč tu nao-; krog, ker *o prva leta živeli tu. napolnili gnila in splovila naprej. Kaj si ta svet vsega ne zmisli, vam re čem. Do New Orleansa bomo napravili 1486 milj vožnje, pol toliko kot v staro domovino. Ladja vozi dosti potnikov na tem zletu. Tudi iz Clevelanda jih je precej in drugi z vseh krajev Zed. držav. Največ jih je iz Ohio, potem Indiane, Michigana, so pa tudi iz N. Y. in Kanade. “Naši” smo pa samo mi štirje. Bom že še kaj pisal in povedal, kako se nam godi “po svetu.” Sprejmite od vseh nas najlepše pozdrave, Anton Grdina. slili. da ga ni boljšega človeka pod soncem. ‘ ’ edel drugače. A budni Strjc Sam je vei Pisal je strupene članke v glasilo komunistične stran ke, Daily Worker, pod imenom Hans Berger. Pod imenom Julius Eisman je dostikrat prišel v urad Antifašističnega odbora ki je vseskozi komunistična organizacija. Na skrivnem je bil v zvezi s kanadsko vohunsko družbo, ki je hotela zve! deti za tajnost atomske bombe za Moskvo. Vse to mu je na dolgo in široko položil na dlan Stric Sam. vse podprto z neovrglivimi dokazi. Zdaj čaka na “Otoku solza,” da ga bo Stric Sam poslal preko morja. Tukaj je že opravil. Poceni je opravil, bi rekli. Iz Jugoslavije ali Rusije, ako bi tam delal za Ameriko, ne bi prišel živ. Stric Sam se zadovolji s tem, da nesnago požene iz de- Pittsburgh, Pb. — “Naša vera je gnila ratala.” Do tega zaključka je prišla neka dobra duše, ki mora biti zelo za katoliško vero in tudi za Titovo kraljevino vneta. Brali emo te besede v-tem listu, tam okoli (0. prosinca enkrat, ko je neko njeno pismo imelo to čast, da je bilo objavljeno. G. uradnik ga je sprejel z bojaznijo, da se bodo čitateljt preveč jgražali njim. Dragi g. urednik, le nikar se ne bojte! Ne, ne, nismo se zgražali ! Vsaj jaz se nisem in niis-lim, da še kdo drugi tudi ne. Zato, ker je občutil v srcu več sočutja kot pa zgražanja. Zares, ko sem pismu prišel do konca, so mi usta nehote Mana smeh in čeprav nimam navade, da bi govoril sam s seboj, to pot mi je pa le ušlo, da sem po tihem sicer, vendar toliko, da se je moglo slišati, vzkliknil sam pri sebi: —j Hvala Bogu, še so brihtni katoličani- na svetub In recite, kar hočete, jaz dam prav spoštovani osebi, ki je to pismo napisala! Naša vera je res gnila “ratala!” Sicer drugih štorij nisem verjel preveč, ker sem mislil, da so pač “štorije,” za kratek čas povedane. Dandanes, ko časi niso preveč dobri, so tudi take štorije potrebne, da se nekoliko razvedrimo. Saj sem že kot otrok rad poslušal pravljice, zakaj pa sedaj na stara leta ne bi z zanimanjem bral take stvari. Ampak, to pa verjamem, da je naša vera res zelo gnila “ra- hvalim Boga, kakor ona spoštovana oseba, da je še nekaj slovenskih ljudi in celo duhovnikov (!) dobrih. Ti najbrže ne bodo “gnili,” oziroma “morilski, izdajalski, hudobni in zabiti," z eno besedo “katoliška morilska sodrga.” Ona spoštovana oseba ima namreč te besede posebno rada. Zato jih tudi jaz lahko ponovim zanjo. G. urednik in čitatelji “Arne-riške Domovine,” le enkrat pravim, da ima ona spoštovana ose-ga prav. Pa recite, kar hočete. Kajti v reanici najdemo danes povsod po svetu, tudi na Kranjskem katoličane, ki so sieer krščeni in morda še vpijejo, da so katoličani. A če jih sodimo po njihovih besedah in še posebej po njihovih dejanjih, bi jih res lahko primerjali gnilemu jabolku, če že nočemo reči o njih samih, da so “gnili.” še celo sv. pismo govori o takih slabih kristjanih in jih imenuje “brez-vodne oblake, ki jih vetrovi mi* mo pode, poznojesenska drevesa brez sadov, dvakrat usehla, izkoreninjena, divji morski valovi, ki izmetavajo nesnago, blodne zvezde, katerih čaka tema na veke.” (Jud 12, 13). A le tega ne vem, če sem enih misli z ono spoštovano osebo tudi v vprašanju, kdo so tisti “gnili” katoličani. Kdo je “cel” in kdo je “gnil” katoličan? če prav sodim, so po mnenju one spoštovane osebe “celi, brihtni, pošteni itd. itd.,” katoli čani so zato “celi,” ker se v pol-vo kraljevino (ki jo nekateri, ki se samim sebi zde bolj učeni, imenujejo celo komunistično diktaturo), še posebno tisti, ki so Šli s Titom v hribe. Ti katoličani go dato “celi,” ker se v polni meri ravnajo po veri in bilo nikoli slišati o njih, da bi bili koga ubili ali mu celoskrvi-<£ae se jhn pa to očita, je tala.” Sieer sem se spet spomnil, da li las. jse&s. tišini truKe zvodo, -fffrfljr Stava je bila 57 let. U- vane osebe, ni nekaj novega, po svetu proti Titu in n. pridani, da niso umrli brez krivde. V Titovi kraljevini imajo namreč take priprave na mikro- ‘ fonih, da radio takoj prekine oddajo, kakor hitro “speaker” izreče camo malo neresnice. Tak “gnil” katoličan je n. pr. nadškof Stepinac. Da, celo “papež njegovi pomočniki" spadajo med te "gnile” katoličane, ki je po njih naša vera gnila “ratala." Pomialite le, da so ti ljudje izobčili iz Cerkve vse, ki »o na kak način sodelovali pri procesu zoper "gnilega” katoličana Ste-pinaca, torej tudi Tita! Kaj pravite na vse to? Mislim, da oni spoštovani osebi ne delam krivice, če tako pišem, saj tako sodim po njenem pismu. In po njenem piamu tudi sodim, da se je ona postavila na stran “gnilih” katoličanov. Saj pravi, da je “naša,” torej tudi njena vera "gnila ratala.” Kaj pa če ne bo le narobe res? če ne bo treba samo prečrtati, kjer sem napisal “celi, brihtni itd. itd. katoličani” in napisati "gnili, zabiti, zločinski itd. katoličani in narobe? Treba bo spremeniti le nekaj besed, drugo pa več ali manj lahko ostane. Recite, kar hočete, to se mi pa le malo upira, postaviti tudi papeža na stran “gnilih” katoličanov. Kajti toliko dobrega sem že slišal o njem kot o Titu, če ne malo več. In končno je papež le papež! Tito pa Tito! “Kaj pa vi mislite, g. urednik in spoštovani čitatelji “Ameriške Domovine?” Na katero stran se boste postavili? Na stran “gnilih, zabitih, itd. katoličanov,” ki poslušajo papeža? Ali na stran “celih, brihtnih itd.” katoličanov, ki kakor Judje nekoč, vpijejo: Ne tega! Ne tega! Ampak Baraba! And. Coklič. mrla je v Virginia bolnišnici. Tukaj zapušča žalujočega soproga, dva sina, dve hčerki in dve sestri. K večnemu počitku smo jo položili ‘ 20. januarja. Kako je bila pokojna priljubljena, je Sem slišal s Kranjskega, da so tam celo neki gospod za to, da ljudem neprestano pridigajo, kako je treba sv. vero popraviti, ko se je pokvarila. Mislim, da se Miklavž ali nekako tako pišejo Novice iz Gilherta Gilbert, Minn. — Dovolite tudi meni kotič v Ameriški Domovini za .tukajšnje novice, saj je tudi tukaj nekaj naročnikov tega Usta. In kakor vidim, se mu bodo tako .privadili, kakor so se pokazala velikanska udeležba1 ali imenujejo. Tudi v ljubljan-pri pogrebu. Bog daj mrtvim1 »kih “cajtengah” se večkrat o-večni mir in pokoj, vsem bolnim za blagor katoliške vere. pa ljubega zdravja, katerega že Morda se je ona spoštovana ose-tako težko pričakujejo. Preosta-j ba od njih t smo ga — tu je.” In Cimour-j dain je slišal sledeči razgovor med Gauvainom in kmetotn: “Ti si ranjen?” — "Da, toda zadosti krepak, da me ustrelite.” — “Položite moža v postelj. Obvežite ga, da ozdravi.” — “Jaz hočem umreti.” — “Živel boš. Ti si me hotel ubiti v imenu kralja. Jaz te po-miloščujem v imenu repub- like.” Senca je preletela čelo Ci-mourdaina. Zdelo se je, kakor da se je mahoma prebudil in v mrki razočaranosti je zamrmral: “Pomiloščenje!” Mater dolorosa Vrnimo se k ženi, ki jo je bil berač Tellmarch odnesel iz velike mlake krvi na pristavi Her-ben-Pail. Imenik raznih društev PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni svetovalec Father Anthony Bombach, predsednica Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave.; podpredsednica Antonija 8vetek, tajnica Mary Unetič, 922 E. 209th St., Euclid, O.; blagajničarka Frances Medved; zapisnikarica Mary StuSek, nadzorni odbor: Frances Globokar, Frances Gerčman in Mary Gregory. Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Jennie Zupančič. 4103 E. 141 St., blagajničarka Josephine Udovec. Nadzornice: Mary Janežič. Veronika Škufca in Angela Arko; zastavonoša Mary janežžič. Seje se vrše vsak 2. torek v mesecu v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar predsednik Frank A. Turek, podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich, 7505 Myron Ave.; tzaftsnikar Daniel Pufototnik, blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 2 v nove šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni ases-ment se začne pobirati ob 1:00 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 0:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in torto in ravna naj se po pravilih Jednote. tudi stražan. Cimourdain je mislil, koliko bo treba razrušiti, preden se bo mogla začeti stavba nove Francije in človeštva. Zdaj ni čas, d'a bi človek bil mehak. Cimourdain je videl pred seboj svojega ljubljenega učenca, kako je, odet v bleščečo svetlobo, razganjal mrak in z visoko povzdignjenim mečem razvijal prelestna krila pravice, razuma in napredka: angel, toda obenem rušilec. Naenkrat, sredi sna, na višku goreče zanešenosti, je slišal skozi polpriprta vrata go- DR. SV. LOVRENCA ŠT. «3 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Jordan, 9005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, nadzorniki: Louis Shuater, Silvester Urban in Rose Rožnik. Zastavonoša Joseph W. Kovach In Joseph Kral. Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. In 25. v mesecu v Slovenskem domu. Družtvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $260 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $3.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štele, tajnik Matt Debevec. 1110 E. 72 1st.. EN 8254, blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor Srečko Eržen. Frank Štele to Charles Koman. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. soba St. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. I DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednik Frank Marolt; tajnik Frank Merhar, 1021 E. 185 St.: zapisnikar Anton Strnita, blagajnik Louis Lavrič, nadzorniki Frank Modic. Frances Basler in Victor Hočevar; zastopnik za klub društev SND to za konlereuco Frank Modic; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči Clevelandu. Sele se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v gl. uradu SDZ. JPO-S8 in SANS Frank Baraga. Seje se vršijo vsako tretjo aredo v mesecu SND soba it. 4 stani poslopje. Društvo sprejema nova člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtntoe in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za eprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne Informaclle se obrnite na društvene zastopnike. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 138. C. K. ol OHIO Predsednik Joseph Meglich, podpredsednik John Hrovat at., tlnančnl in bolniku tajnik John Hrovat ml.. 21001 Ivan Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank A. Turek: nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek. Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pon-deljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi St. 2 nove šole sv. Vida. borštu ar Frank Martich, 15410 Macau-ley Ave., tel. IVanhoe 4518: podbortt-nar Steve Stefančič; bivši broštnar Boštjan Trampuš; govornik Matt Velikonje; zapisnikar Anton Grošelj, 15015 School Ave., tel. Potomac 8934; lin tajnik John Jalovec, Jr., 704 E. 102 St., tel. POtomac >160; blagajnik Frank Trepal Jr.; nadzornlU: Jospeh Prišel. Frank Mesce. Frank Narobe. Jr.; kon-duktorja: Frank Nagode to Anton Arh; stražnika Mike Anžlto to Lovrenc Pov-še; zdravnik dr. Carl G. Opaskar, se VTŠS vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani. PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik to blagajnik Charles Benevol. 821 Alhambra Rd.; podpredsednik John Lukane, tajnik Martin Valetich, 15331 Glencoe Ave.: tel. KE 6433; blagajnik Andrew Maček; zapisnikar Joseph Hochevar. Nadzorniki James Kastelic. Frank Videmsek to Jack Janc. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer lahko plačete svol asesment ali Da 24. to 25. v mesecu v spodnji dvorani. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA, NEWBURGH Predsednik Joseph Globokar; podpredsednik Anton Skulca; tajnik Louk Hočevar, »14 Elisabeth Ave, BR 0359; blagajnik J06eph Zupančič, za-planlkar Louis Ollha. Nadzorni odbor Fred Krečič, Anton Glavan. Frank Hrovat. Zdravnik dr. A. J. Perko Seja vsako četrto nedeljo v mesecu ot 1 url popoldne v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 1101 E. 71 St.; podpredsednik Ivank Česnik; tajnik to blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl.; zapisnikar Prank Kuhar; nadzorni odbor: Frank Kuhar, Frank Virant to Andrew Champa. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND. soba št. 4. staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu. DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnica Jennie Milavec. 4445 E. 156 St, zapisnikarica Mary FUipovlch, blagajničarka Frances Zimmerman. Nadzornice: Veronica Skulca, Mary Škufca to Mary Paulin. Društveni zdravniki so: dr. Perko, dr. Škur to dr. J. Folto, Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.: podpredsednik Jernej Krašovec, tajnik Frank Bavec. 1007 E. 66th St. Tel. HEnderson 0163; blagajnik John J. Leskovec, 13718 Darley Ave.: nadzorniki: Ji ’ Anthony J. Perko, dr. Michael Oman to dr. John Folto. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni Dopoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65 centov na mesec to plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če Je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. dolžnosti in sJcrbi zmagovalca, vorjenje v veliki pobani, ka- Cimourdaina je tresla med tem vročica od rane in od radosti obenem. Bil je v dremavici. Ali je to mogoče? Ali so njegove sanje postale resnica? Cimourdain mor so nosili ranjence. Sop-znal je Gauvainov glas. Vojaki so dejali. "Gospod komandant, to je mož, ki je na vas streljal. Vlekel se je v neko klet. Našli -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 146 KSKJ Duhovni vodja Rev. Julius SlapSak, predsednik Joseph Kenik, podpredsednik John E. Mauer. tajnik John J. Matthew Zupančič, zapisnikar John Kaplan. 9108 Union Ave.: blagajnik Matthew Zimerman. Nadzorni odbor: John Nose. Math Zakrajšek in Anton Škerl; zastopnika za SND na 80. cesti; Anton Škufca in John Peskar; za SND v Maple Heights: Charles Hočevar in Louis Zupančič; za Skupna druAtva fare sv. Lovrenca: Dominic Blatnik in Frank Hrovat. Društveni zdravniki: dr. A. J. Perko, dr.- John Folin in dr. A. Skur. Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta In je na dobri finančni podlagi. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1 uri popoldne v SND na 80. cesti. Letos bo naše društvo praznovalo 35 letnico. Imamo tudi močno blagajno. Newburžanl pristopite k našemu društvu in ne bo vam žal._______ DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALE NE, ŠT. 162 KSKJ. Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora Je $5. $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1947 je sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Helena Mally, pod-preds. Marjanca' Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 Miller Ave. Tel. IVanhoe 0728; blagajničarka Frances Ma-ceroff. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Stemiša. Redlteljica in zastavonošinja Frances Kasunič; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida Johana Krall in Marjanca Kuhar; za Norwood Community Council, Marjanca Kuhar in Mary Milavec. Zdravniki: M. F. Oman, Angeline De-jak-O’Donnel, J. M Seliškar. J. F. Seliškar. A. J. Perko. A .Skur, L. J. Perme in C. G. Opaskar in dr. F. J. Makovec. Seje se vršijo vsak prvi pon-deljek v mesecu v novi šoli sv. Vida soba št. 2 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Predsednik Frank Žnidar; podpred rednik John Fezdlrtz; fin. tajnik Joseph Fena, 444 E 152 dt, tel. KE 7131; slika tajnica Frances Leskovec. 19516 Shswnee Ave, tel. IV 6429; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Mary Jertoch: nadzorniki: August F. Svetek, Mildred Alatolger to Dorothy Grill. Zdravniki: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Oarl Rotter, dr. Louis Perme In dr. Raymond Stasny. Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar. duhovni vodja Rev. Celesnik. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v lovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Ma-čerol. 1172 Norwood Rd, blagajnik Damjan Tomažin, zapisnikar Jože Grdina. nadzorniki: Primož Kogoj, Steve Markolla. John Urenk; zastopnik skupna društva sv. Vida Jože Grdina. Seje so vsako četrto nedeljo popoldne ob eni v novi šoU sv. Vida. SLOVENSKA ZVEZA DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA Častni duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman: duhovni vodja Rev. Victor Tomc; častni predsednik Anton Grdina: predsednik Matt Intihar. DOdpred-sednlk Jakob Resnik, tajnik Frank Hochevar. 21241 Miller Ave.; blagajnik Lawrence Bandi; zapisnikar Anton Meljač; nadzorniki: Lawrence Povšek, Michael Kolar in Mike Anžlto: maršal Frank Snyder. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, JuUJa ln oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene to za uspeh katoliške vere. Možje ln mladeniči. pristopite v lokalno društvo Najsv. Imena v vaši župniji, ter boste postali obenem tudi člani zveze. Auditor!.: Frances Tavčar, Jean E. Palk. Uršula Unetič. Meeting every first Wednesday every month at 8NH Room 1 at 7:30 P. M. General collection is held on meeting night at 7 .00 P. M. and the 25th of every month in the lower hall 06 the SNH at 5:00 P. M. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar. 1173 E. 63 St, EN 4758 when becoming ill. SLOVENSKO ŽEN8KO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, pod predsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mar; Otoničar, 1110 E. 66th St. Tel. HEnderson 6933; druga tajnici Anna Žnidaršič, blagajničarka Louis« Plkš. odbornice: Mary Skul; nadzoru odbor: Jennie Brodnik. Mary Stanonik Frances Baraga; redlteljica Prance: Kaaunlc: zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec ta Mary Pristov; za klub društev SND to konferenco SND: Marv Stanonik ln Julia Brezovar; za JPO-SS Anna Er-bežnlk. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejema od 16. do 40. leta. CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Commander Josephine Stwan; Lieut Commander Christine Glavan; Past Commander Mary Bolta; Chaplin Mary Tekaucic; Recording and Sick Benefit Secretary Julia Brezovar; Financial Secretary Pauline Debevec; Sgt. Pauline Zlgman; Mistress at 'Arms Mary Mahne; Picket Mary Petschauer. DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida; nad-borštnar frank Perme Sr, podborit-nar Anton Hlabše, bivši borštnar Jo-eph Križman, finančni tajnik Edward 3eznfk. 1580 E. 133. St.: blagajnik tank J. Godič, Jr, tajnik-zaplanikar ' Svegel, nadzorniki: Lawrence Zupančič, frank Škerl, Ludwig Marolt; spre-/odltelja Louis Erste, frank Žnidaršič, n oskrbnik pri pogrebih frank Perne Sr, 1133 Norwood Rd. Društvo zboruje vsak tretji petek v nesecu bo 7:30 zvečer v novi Soli sv. /Ida. Asesment se tudi pobira vsako trvo nedeljo v mesecu ud 9 do 11 do-cldne v novi šoli. DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna SvigeV tajnica Frances Ponikvar. 460 E. 118 St.; bla-(Ujničarka Mary Butara, zapisnikar!-:a Louise Zadnik. Nadzornice: Josephine Mlakar. Theresa Anžur in Mary Pojnlch. Rediteljlca Mary Kraltz. Zastopnice za skupna društva fare sv. Vida Anna Svigel in Mary Kršita Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. BAMOSTOJNO PODPORNO DRUS-TVO KRANJ Predsednik Math Kem. podpredsedniki Joseph Drobnich, tajnik frank Štefe. 862 E. 73 St.; blagajnik Frank Fende. zapisnikar Frank Swegel. Nadzorniki: Joseph Kne, Joseph Drobnich ln Anton Sajovic. Zdravniki: dr. F. J. Kem, dr. Rotter in dr. Anthony Skur. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu Ob 7:30 zvečer v SND na St. Clalr Ave. i SND John Žnidaršič, za Duhovni vodja Rev. Victor Tomo: gl AN WSIDE STORY of a UFE ASSURANCE SUHICE The Balance Sheet of Canada’s largest life assurance company reveals 1946 as one of the most progressive periods since the Sun Life issued its first policy 76 years ago, but figures alone tell little of the human story behind this neat co-operative enterprise. For instance, last year ovS $100 million was paid out in benefits. What did this mean to the thousands of policyholders and beneficiaries who shared it? Here in brief is some of the stoty between the lines: D£i\jsriis, providing a continuing income for widowt tad children tod enuring financial lecuritv to tfaounndi of bom«. Another $30 million mi paid in ENDOWMENTS, furnishing for many die cash or life income necee-eery to ctny out long cherished plans. of life which should be free of all wonies and — ___ worries and responsibilities. binipits paid SINCI ORGANIZATION fi.tif.mi4t NIW ASSURANCES IN If44 v $341,115,4*1 AISUMNCU IN KICI 13473,112,713 The savings which Sun life policyh&ldett lend to their Company in the form of premiums to provide protection against the hazards of tomorrow ire invested in the nation’s industries, in farms, homes end schools, in public utilities end Government Bonds, to be converted into employment and wages, thereby contributing to your economic stability, and that of many thousands of your fellow citizens. SUN LIFE OF CANADA A complrtt ypr ot tbt Amttul Riport for1946 my fa ohoktd from MICHAEL TELICH 2121 NBC Bldff. CH 7877 NAZNANILO IN ZAHVALA nemila smrt ugrabila ljubljenega moža in'odeta Frank Žigman ki je umrl nenadoma dne 6. februarja 1947. Pokojni je bil rojen 9. oktobra 1874 na Kalu pri Št. Petru na Krasu, odkoder je prišel v Ameriko leta 1902. Pogreb se je vršil iz Anton Grdinovega in Sinovi pogrebnega zavoda na Kalvarijo pokopališče dne 10. februarja, kjer smo ga izročili v naročje materi zemlji. Na tem mestu se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so poklonili vence ter ozaljšali pokojnika, ko je počival na mrtvaškem odru. , Dalje se zahvalimo vsem, ki so dali za svete maše, ki se bodo darovale za mir in pokoj njegove duše. Zahvalimo se tudi tem, ki so ga prišli kropit ter molit za mir in pokoj njegove duše ter vsem, ki so na ta ali oni način iskazali pokojniku kako uslugo ob priliki njegove smrti in tako tudi pogreba. • Zahvalimo se vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu — brezplačno. Dalje se prav iskreno zahvalimo društvu Glas Clevelandskih delavcev št. 9 SDZ za vso pomoč, ki so jo nam dali ob tej priliki. Zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vizorno vodstvo pogreba ter vso po-slugo” ki so jo nam dali. Pokojni zapušča v starem kraju 2 sestri ter več nečakov in nečakinj. Predragi soprog in oče! Počivaj v miru in večna luč naj 17 si je. Bog Ti daj večni mir. Lepše sonce njemu sije, lepša zarja rumeni, bratoljubje vlada v jami, greje prah žar ljubavi. Žalujoči ostali: HATIE ZIGMAN, soproga, PRANK, ml., in HENRY, sinova. Cleveland, 0.18. feb. 1947. e