Pahor evropskim socialistom: Italija še ni obračunala s fašizmom Matejka Grgič o znanju in rabi slovenščine: »Šola ne more nadomestiti realnega življenja« >/13 Termoelektrarna v Tržiču ima zagrete nasprotnik Kam po poklic? šepet ulice Primorski dnevnik Montecchi PETEK, 1. FEBRUARJA 2013 št. 26 (20.654) leto LXIX._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste /M7 1,20 € Vse skupaj še kar klavrno SandorTence Avtonomna Dežela Furla-nija-Julijska krajina je nastala zaradi narodnih manjšin (predvsem slovenske), zaradi geopolitične lege (predstraža pred Jugoslavijo) in z namenom, da bi se Furlanija kar se da poenotila s Trstom in Gorico. Jugoslavije že zdavnaj ni več in med Trstom ter Furla-nijo ni več nekdanjih napetosti, ostajajo manjšinske skupnosti, na položaju katerih FJK ni znala (ali hotela) utrditi svoje avtonomije. Danes lahko rečemo, da so imeli nekdanji de-mokristjani, socialisti in komunisti jasnejše pojme o avtonomiji, kot jih ima sedaj Ton-do in pred njim Illy. Res je, da živimo v hudih kriznih časih, ko politika ni več v sozvočju s pričakovanji in hotenji ljudi, naša Dežela pa si je v zadnjih dvajsetih letih zapravila dobršen del svoje verodostojnosti. Pri tem ne mislimo na Deželo kot upravno enoto, ki dobro posluje (naše zdravstvo je še vedno med najboljšimi v Italiji), temveč na Deželo kot politično tvorbo. Zgledovanje po drugih je včasih gola retorika, lahko pa bi se zgledovali ne le po Kataloniji, ki je daleč, ampak vsaj po Tridentinski-Južni Tirolski. In ne samo zato, ker tam živijo Nemci in Ladinci. PS: Nekaj ur po slavnostni seji deželnega sveta je posvetovalna komisija FJK za Slovence dokončno ugotovila, da Dežela ne bo bo niti s centom krila primanjkljaja državnih prispevkov 2012 za slovenske ustanove. Lepo »darilo« Slovencem za 50-letnico deželnega statuta. TRST - Slavnostna seja deželnega sveta Obletnica statuta FJK brez pogleda naprej Osrednji govor na včerajšnji slavnostni seji deželnega parlamenta Furlanije-Julijske krajine, na kateri so le redki omenili slovensko manjšino, je imel predsednik italijanskega ustavnega sodišča Franco Gallo TRST - Deželni svet Furlanije-Ju-lijske krajine se je na včerajšnji slavnostni seji spomnil 50-letnice deželnega statuta, na katerem temelji upravna avtonomija FJK. Zasedanje je bilo slavnostno le na papirju, v resnici prav nič praznično, saj je na seji izstopala splošna zaskrbljenost nad usodo Dežele kot dosedanje upravno-politične enote. Finančna vprašanja in finančni odnosi z Rimom so žal skoraj popolnoma zasenčila ostale probleme, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju FJK ter njenih prebivalcev. Vključno s problemi slovenske manjšine. Na 3. strani Našli truplo pogrešanega pilota Na 2. strani • v v • ■ • v v • Čiščenje Glinščice: dvojezično sodno obvestilo Na 4. strani Nov dokumentarec Elisabette Sgarbi Na 8. strani Po univerzitetnem študiju bodo peki Na 13. strani Prodajalcem vozil kradli računalnike Na 14. strani PRISPEVKI - Posvetovalna komisija Dežela zaprla vrata slovenskim ustanovam TRST - Deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino je včeraj odobrila predlog za porazdelitev 1,113 milijona evrov državnih prispevkov 2012 slovenskim ustanovam. Gre za zadnjo tranšo lanskih prispevkov, ki jih je italijanska vlada oklestila za skoraj 900 tisoč evrov v primerjavi z letom 2011. Manjšina je bila v preteklem letu prikrajšana še za dodatnih 400 tisoč evrov, ki jih je Dežela spričo rezov Berlusconijeve vlade najprej anticipirala Slovencem, sedaj pa zadržala zase. In to kljub temu, da je odbornik Elio De Anna javno obljubil deželnemu svetniku Igorju Gabrovcu, da bo teh 400 tisoč evrov tako ali drugače na razpolago manjšini. To se ni zgodilo, slovenske kulturne ustanove so v leto 2013 torej vstopile z okoli 1,3 milijona evrov manj kot v letu prej. Drago Štoka (SSO) je obžaloval, da je Dežela tako nepozorna do Slovencev, Rudi Pavšič (SKGZ) pa se je vprašal ali ima še sploh smisel sodelovati v posvetovalni komisiji, ki ne odloča o ničemer in ki jo izvršilna oblast sploh ne posluša. Na 3. strani BERLIN - Monti Italija največja neto plačnica v proračun EU BERLIN - Italija si želi, da bi sprejeli več ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja, meni pa tudi, da bi moralo biti ravnotežje med neto prejemnicami in neto plačnicami v evropski proračun pravičnejše. Na prihodnjem vrhu v Bruslju naj bi se zato pogajali o novem sistemu rabatov. Italija, ki se je v minulih letih znašla v hudih finančnih težavah, je bila leta 2011 največja neto plačnica v proračun EU. Tako je dejal italijanski premier Mario Monti, ko se je včeraj v Berlinu sešel z nemško kanclerko Angelo Merkel. Na 11. strani OPČINE - Sinoči v priredbi Slovik-a Gen. konzul Dimitrij Rupel o razmerah v Sloveniji 2 Petek, 1. februarja 2013 ALPE-JADRAN / BRUSELJ - Slovenski zunanji minister Karl Erjavec po srečanju s hrvaško kolegico Pusicevo »Rešitev je mogoče doseči do konca februarja« BRUSELJ - V Bruslju je včeraj še vedno odmevalo sredino srečanje zunanjih ministrov Slovenije in Hrvaške, Karla Erjavca in Vesne Pusic, ki poskušata najti rešitev za problem LB. Slovenski minister je razkril, da iščejo bilateralno rešitev v okviru nasledstva v smeri poravnave bilance LB. Pusiceva pa o vsebini rešitve ni želela govoriti. Bolj se bliža 1. julij, predviden vstop Hrvaške v EU, bolj je problem LB v ospredju pozornosti, saj Slovenija z rešitvijo tega vprašanja pogojuje ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe. Ima dve konkretni zahtevi: da se vprašanje LB rešuje v okviru nasledstva in da Hrvaška umakne pooblastila za tožbe proti LB in NLB na hrvaških sodiščih. Potem ko sta se Erjavec in Pusiceva v sredo dogovorila za pospešitev reševanja problema LB in za nov sestanek obeh ministrov in strokovnjakov Franceta Arharja in Zdravka Rogica 6. februarja v Sloveniji, je to vprašanje v Bruslju močno odmevalo še danes ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU, ki sta se ga udeležila tudi vodji slovenske in hrvaške diplomacije. Hrvaška je po navedbah slovenske strani že pristala na to, da se vprašanje rešuje v okviru nasledstva, tako se zdi, da je za ratifikacijo sedaj potreben le še umik pooblastil za tožbe. Na vprašanje, kaj Zagreb zahteva v zameno za umik pooblastil, je Erjavec včeraj odgovoril: »Ratifikacijo pristopne pogodbe ... To je to in vmes moramo najti poravnalni način v zvezi z odprtim vprašanjem LB.« »Pogoji Slovenije so zelo jasni. Želimo, da je ta problem del obvez, ki jih prinaša dunajska pogodba. Gre za nasled-stveno vprašanje, znotraj tega lahko sklenemo neko poravnavo, nek dogovor, a znotraj pravil, ki veljajo za reševanje nasled-stvenih vprašanj, in seveda pogoj je, da ne tečejo sodni postopki proti LB pred hrvaškimi sodišči,» je še dejal. Na vprašanja, za kakšno poravnavo gre, je minister odgovoril le: »Govorimo o bilanci LB in ta bilanca mora biti poravnana. Ne moremo govoriti samo o pasivi, ampak tudi o aktivi in pogledati, kaj izračun pokaže.« O podrobnostih ni želel govoriti, češ da je politik, ne finančni strokovnjak. Šlo naj bi za poravnavo glede vprašanja 278 milijonov evrov, kolikor naj bi Hrvaška zahtevala od Slovenije za prenesene vloge varčevalcev, in vprašanja terjatev nekdanje podružnice LB v Zagrebu do hrvaških podjetij; šlo naj bi za 1,2 milijarde evrov terjatev. Vsekakor naj bi po Erjavčevih besedah šlo za »konkretno rešitev«, ne pa za način reševanja problema. Časa za arbitražo namreč ni, mediatorja ne potrebujemo, je še poudaril minister in ponovil oceno, da je rešitev mogoče doseči do konca februarja. Minister je sicer povedal, da se je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU včeraj sestal z evropskim komisarjem za širitev Stefanom Fulejem, ki je po njegovih besedah »zelo zadovoljen« s potekom sredinega srečanja vodij slovenske in hrvaške diplomacije. »Odmevi so zelo pozitivni,« je dejal Erjavec. Ob tem je poudaril, da ni bilo nikakršnih pritiskov iz Bruslja, ZDA ali od kod drugod, ter izpostavil, da se kot zunanji minister zaveda, kakšne so politične razmere v Sloveniji. »Zavedam se, da lahko pride do takšnega položaja, da zaradi politične situacije parlament ne bo zmogel ratifikacije, tudi če bi se dogovorili o načinu reševanja problema LB,« je dejal. Minister je tudi večkrat izrecno poudaril, da je treba rešitev politično opredeliti. »Ne gre za to, da bi nekdo profitiral na račun enega ali drugega. Gre za to, kaj je sprejemljiva rešitev za obe strani. Kaj pa je sprejemljiva rešitev, je pa politična odločitev, ocena obeh ministrov, obeh vlad,« je pojasnil. Povedal je tudi, da je v sredo zvečer bolj malo spal, ker je razmišljal o tem, kako naprej. »Osebno mislim, da so možnosti, da najdemo rešitev, sprejemljivo za obe strani, a potrebna je politična volja, potrebne bo veliko potrpežljivosti in veliko strpnosti,« je poudaril. O tem, kaj bi bilateralen dogovor v okviru nasledstva pomenil za preostale na- Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic je pudarila, da je Hrvaški v interesu, da je »rešitev takšna, da ne bo nihče nikogar prevaral ali nadigral in da jo lahko ena in druga stran politično predstavita svoji javnosti«. slednice, je minister povedal, da je treba to doseči bilateralno v okviru nasledstvenih pravil in da bo to presedan potem tudi za ostale. »Ne moremo čakati, kdaj se bodo ostale tri naslednice pripravljene pogovarjati. Se bodo pa tudi morale, če bodo želele v EU, ker se bodo soočale z enakim vprašanjem,« je dejal. Vodja hrvaške diplomacije pa včeraj v Bruslju ni želela govoriti o vsebini rešitve problema LB, o kateri se pogajata Slovenija in Hrvaška, češ da bosta večino vsebine opredelila finančna strokovnjaka. Poudarila pa je, da je Hrvaški v interesu, da je »rešitev takšna, da ne bo nihče nikogar prevaral ali nadigral in da jo lahko ena in druga stran politično predstavita svoji javnosti«. Povedala je tudi, da ceni prizadevanja kolega Erjavca. Sploh glede na razmere v Sloveniji, kjer se koalicija postopno krči, Erjavec po njenih besedah kaže »zelo veliko mero odgovornosti, da se to reši pred bodisi volitvami bodisi nekim preurejanjem, ki se bo zgodilo in ki bo terjalo določen čas«. Sestanek 6. februarja bo po besedah Pusiceve morda sestanek, na katerem se bo četverica podrobno in dokončno dogovorila o tem, kako rešiti vprašanje LB, morda pa bo potreben še en sestanek, a cilj je, da je zadeva rešena do konca februarja. Pu-siceva je optimistična, da obstajajo vse možnosti za to, da Slovenija ne bo zadnja, ki bo ratificirala pristopno pogodbo. Petra Miklavcza STA LJUBLJANA - Odločitev morda že danes Bo Ljudmila Novak tudi ministrica za pravosodje? LJUBLJANA - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je od premiera Janeza Janše prejela vabilo, da po odstopu ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča prevzame vodenje tega resorja, je potrdil tiskovni predstavnik NSi Jernej Vrtovec. Novakova se o ponudbi še odloča. V javnosti sicer kroži več kombinacij za vodenje omenjenega ministrstva in ministrstva za finance. Janša ima po včerajšnji seznanitvi DZ z odstopoma ministrov Državljanske liste Pličaniča in Šušteršiča deset dni časa, da predlaga nove ministre ali pa za opravljanje te funkcije pooblasti bodisi katerega od drugih ministrov bodisi se to funkcijo odloči opravljati sam. Po nekaterih informacijah naj bi to storil že danes. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi finančni resor prevzel Janša sam ali pa minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, medtem ko naj bi bil po nekaterih informacijah novi državni sekretar na tem ministrstvu poslanec SDS Andrej Šircelj. Vizjak je sicer ob robu včerajšnje se- Ministrica Ljudmila Novak KROMA je DZ dejal, da nič ne ve o tem, da bi bil v igri za nadomeščanje katerega od ministrov. Predsednica NSi se o tem, ali bo poleg ministrstva, ki ga vodi, prevzela še vodenje ministrstva za pravosodje in javno upravo, še odloča. V javnosti sicer krožijo tudi neuradne informacije, da bi ta re-sor utegnil prevzeti notranji minister Vinko Gorenak. Delo državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu utegne po nekaterih informacijah opravljati sedanja državna sekretarka na notranjem ministrstvu Barbara Brezigar ali pa državni sekretar Robert Marolt. (STA) Od danes v veljavi cestne vinjete 2013 LJUBLJANA - Veljavnost vi-njet za 2012 svetlo zelene barve se včeraj iztekla in uporabniki slovenskih avtocest in hitrih cest bodo morali od danes dalje na sprednjih ve-trobranskih steklih imeti prilepljeno vinjeto za leto 2013, ki je modroze-lene barve. Cestninski nadzorniki Darsa bodo v prihodnjih dneh izvajali poostren nadzor nad uporabo vi-njet.Vinjeta je veljavna le takrat, ko je pred uporabo cestninske ceste pravilno nameščena na vozilu. Po odstranitvi zaščitne folije je treba vi-njeto nepoškodovano namestiti na notranjo stran vetrobranskega stekla, in sicer tako, da je jasno vidna od zunaj. Nalepka ne sme biti nameščena na mesto, kjer je vetrobransko steklo zatemnjeno, ali na stransko okno vozila. Polletna, mesečna in tedenska vinjeta morajo biti preluknjane v prodajalni. Preluknjane so na mestu, ki označuje prvi dan veljavnosti. Ne-preluknjane vinjete niso veljavne. Vi-njete so naprodaj na več kot 700 pooblaščenih prodajnih mestih v Sloveniji (lastna prodajna mesta Darsa, bencinski servisi, kioski, trgovski centri, AMZS, ...), v tujini pa jih prodaja približno 840 pooblaščenih prodajalcev. Cena letne vinjete za osebne avtomobile stane 95 evrov, mesečne 30 evrov in tedenske 15 evrov. Za letno vinjeto za motorje je treba odšteti 47,50 evra, za polletno 25 evrov in za tedensko 7,50 evra. Letna vinjeta za tekoče leto velja od 1. decembra predhodnega leta do 31. januarja prihodnjega leta, skupaj torej 14 mesecev. Polletna vi-njeta velja šest mesecev od dneva njenega nakupa, mesečna od trenutka nakupa vinjete do preteka dneva, ki ima isto številko en mesec po dnevu njenega nakupa oz. do preteka dneva zadnjega dneva v mesecu, če v naslednjem mesecu takšnega dneva ni, tedenska pa sedem zaporednih koledarskih dni od vključno dneva, ki ga določi uporabnik ob nakupu vinjete. Kazni za neuporabo ali nepravilno uporabo vinjet so visoke. Cestninski nadzorniki Darsa na mestu prekrška vozniku izrečejo kazen v višini 300 evrov. Po zakonu o prekrških je kazen v primeru, da je poravnava v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga, znižana na polovico. O višjih globah, med 300 in 800 evrov, v posameznem primeru odloča pristojno sodišče. V prihodnjem mesecu in pol bodo cestninski nadzorniki Darsa poostren nadzor nad uporabo vinjet izvajali v okolici večjih mest, in sicer Ljubljane, Kopra, Maribora, Kranja, Novega mesta in Celja. (STA) LETALSKA NESREČA - Včeraj popoldne na morju pri Pesaru Našli truplo pogrešanega pilota Strmoglavljeno ameriško bojno letalo F16 je vzletelo iz vojaškega oporišča v Avianu v severni Furlaniji PESARO - Na Jadranu so včeraj popoldne našli truplo pilota ameriškega lovca F-16, ki je v ponedeljek strmoglavil ob italijanski obali Jadranskega morja. Našli so ga na odprtem morju kake štiri navtične milje od kraja Pesa-ro v Markah. Identificirali so ga na podlagi uniforme. Italijanska obalna straža je truplo ponesrečenega Lucasa Guentherja že pozno popoldne prepeljala v Pesaro.Truplo so našli potem, ko so ribiči v sredo zvečer na območju našli čelado in padalo. Pred tem je ribiška ladja našla razbitine letala. Omenjeno ameriško vojaško letalo je vzletelo iz Natove baze Aviano v severni Furlaniji in je v okviru urjenja letelo še s tremi letali, ko je v ponedeljek okoli 19. ure izginilo z radarjev. Pilot je v zadnjem radijskem kontaktu poročal o težavah, nakar je bila veza med letalom in letališčem prekinjena. Na slikah (ANSA) reševalna akcija in točen kraj, kjer so našli truplo ponesrečenega letalca. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 1. februarja 2013 3 POLITIKA - Slavnostna seja deželnega sveta Nič kaj praznična 50-letnica posebnega deželnega statuta TRST - Deželni svet Furlanije-Julijske krajine se je na včerajšnji slavnostni seji spomnil 50-letnice deželnega statuta, na katerem temelji upravna avtonomija FJK. Zasedanje je bilo slavnostno le na papirju, v resnici prav nič praznično, saj je na seji izstopala splošna zaskrbljenost nad usodo Dežele kot dosedanje upravno-po-litične enote. Finančna vprašanja in finančni odnosi z Rimom so zasenčili ostale probleme, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju FJK ter njenih prebivalcev. Pred kratkim izvoljeni predsednik ustavnega sodišča Franco Gallo je glavno pozornost svoje »lectio magi-stralis« namenil prav finančni avtonomiji in finančnemu poslovanju. Drugih vprašanj dejansko ni omenil, kot tudi ni izpostavil prihodnosti sistema italijanskih dežel, da ne govorimo o tistih, ki se ponašajo s posebnimi avtonomnimi statuti. Gallo je dejansko opravičil nekatere centralistične državne gospodarske in finančne ukrepe, ki pa po njegovem ne predstavljajo nevarnosti za federalistično ureditev Italije. Predsednik deželnega sveta Mau-rizio Franz je priznal, da so lokalne avtonomije pod hudimi pritiski in udari, zato mora FJK tudi v tem težkem obdobju energično zagovarjati svojo ogroženo avtonomijo. Franz vidi rešitve v federalizmu, ki ga (še) ni ter v poenotenju političnih strank v boju za zaščito upravne samostojnosti. Predsednik deželnega odbora Renzo Tondo je obnovil 50 let statuta in izpostavil razloge, ki so privedli do rojstva Dežele. Med razloge za deželno samostojnost je zelo splošno naštel tudi prisotnost jezikovnih manjšin ter Osrednji govornik na slavnostni seji deželnega sveta je bil predsednik ustavnega sodišča Franco Gallo. Spodaj demonstracija Edinosti pred sedežem deželnega parlamenta KROMA vlogo FJK v odnosu do sosednjih držav, pri čemer je Tondo izrecno omenil sodelovanje z avstrijsko Koroško. Glede sosedov ga vsekakor bolj skrbi njihov nižji davčni pritisk, od tod predlog, da bi FJK uživala posebne davčne olajšave, ki ji Rim ne sicer ne bo kar tako priznal. Pred Tondom, ki je sklenil sejo, so se oglasili načelniki svetniških skupin, ki si vsak po svoje razlagajo obletnico statuta in vzroke za ohranitev upravne avtonomije v luči zelo spremenjenih razmer v Italiji ter v Evropi. Iz posegov političnih predstavnikov izhaja, da -kljub lepim besedam - ni neke skupne vizije prihodnosti FJK. Dejansko smo že v volilni kampanji za deželne volitve, torej v času, ko vsakdo vleče vodo na svoj mlin. MANJŠINA - Predlog porazdelitve zadnje tranše državnih prispevkov Dežela dokončno zaprla vrata slovenskim ustanovam Ali ima sploh smisel komisija, ki ne odloča o ničemer? TRST - Deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino je včeraj odobrila predlog za porazdelitev 1,113 milijona evrov državnih prispevkov 2012 slovenskim ustanovam. Gre za zadnjo tranšo lanskih prispevkov, ki jih je italijanska vlada oklestila za skoraj 900 tisoč evrov v primerjavi z letom 2011. Manjšina pa je bila v preteklem letu prikrajšana še za dodatnih 400 tisoč evrov, ki jih je Dežela spričo rezov Berlusconijeve vlade najprej an-ticipirala Slovencem, sedaj pa zadržala zase. In to kljub temu, da je odbornik Elio De Anna javno obljubil deželnemu svetniku Igorju Gabrovcu, da bo teh 400 tisoč evrov tako ali drugače na razpolago manjšini. To se ni zgodilo, slovenske kulturne ustanove so v leto 2013 torej vstopile z okoli 1,3 milijona evrov manj kot v letu prej. Da bi malček ublažila to težko situacijo sta predsednika SSO in SKGZ Drago Štoka in Rudi Pavšič predlagala ter dosegla, da je komisija 1,113 milijona evrov porazdelila 21 t.i. primar- Arhivski posnetek posvetovalne komisije FJK za Slovence KROMA nim organizacijam ter petim ustanovam oziroma združenjem, ki imajo zaposlene uslužbence. Primarne in te ustanove bodo v povprečju dobile okoli 22 odst. manj prispevkov kot lani. Gre za KD Ivan Trinko iz Čedada, Zvezi cerkvenih zborov iz Trsta in Gorice, Planiko iz Kanalske doline ter Sklad Mitja Čuk. S tem so bili prikrajšani krožki in društva. Štoka in Pavšič sta takšen ukrep, ki je doživel soglasje v komisiji (mora ga še potrditi dežel- na vlada), označila kot gesto solidarnosti v sili. Deželno upravo je ob odsotnosti odbornika De Anne, ki je žal postala že navada, zastopal funkcionar Giuseppe Napoli. Tudi na včerajšnji, kot na vseh prejšnjih sejah, je Napoli, ki ni nič kriv za nastalo situacijo (odgovornosti nosijo politiki), ponovil, da bo pomisleke, kritike in zaskrbljenost članov komisije iznesel pristojnim političnim dejavnikom. Več ni mogel obljubiti, razen obveze, da se bodo pristojne službe čimprej lotile postopka za državne prispevke 2013, ki znašajo (razen grenkih presenečenj) 5,3 milijona evrov. Vzdušje na seji je bilo še kar klavrno. Ustanovitelji FJK in tudi sam Što-ka, ki je bil dolgo let deželni svetnik, so imeli v glavi drugačno Deželo, ki bi bila prijazna in naklonjena Slovencem. V zadnjih letih je pozornost FJK do naše manjšine močno padla, kot pričajo žalostna dogajanja okrog financiranja slovenskih organizacij, je dejal vodja SSO. Tudi Pavšič je zelo razočaran nad Deželo in nad samo posvetovalno komisijo, ki jo vlada FJK dejansko prezira, saj sploh ne upošteva njenih mnenj in predlogov. Na zadnji seji je npr. komisija izrazila negativno mnenje o nekem prispevku Občini Rezija (odstranitev azbesta iz skladišča ob šoli) iz sklada zaščitnega zakona, ki ga je Tondova uprava potem vseeno podelila rezijanski upravi. Predsednik SKGZ se je vprašal, če ima sploh smisel sodelovati v komisiji, ki ne odloča o ničemer. Aprila bodo sicer deželne volitve, bistveno pa je, da Slovencem danes primanjkuje 1,3 milijona evrov javnih prispevkov, je podčrtal Pavšič. S.T. SLOVENCA V FJK »Ni vzrokov za veselje, temveč za razmislek« Igor Gabrovec TRST - »Dovolite mi, da ob začetku svojega posega neposredno opozorim v svojem materinem jeziku na eno izmed vsebin, to je na prisotnost jezikovnih in narodnih manjšin na našem deželnem ozemlju, kar je tudi med temeljnimi razlogi posebnega statuta Dežele FJK,« je v slovenščini začel svoj včerajšnji poseg v deželnem svetu Igor Kocijančič, načelnik Mavrične levice. Ko bomo v prihodnjih dneh podajali obračune prvih petdeset let avtonomije, bomo bržkone primorani oceniti tudi, če smo v dosedanjih desetih zakonodajnih dobah primerno in učinkovito ovrednotili prav ta pomemben sestavni del deželne avtonomije. »Na dlani je, da ostaja ta specifičnost tudi ob današnjih, objektivno močno spremenjenih okoliščinah, glede na izvorno obdobje deželnega statuta, še vedno izrazito aktualna vsebina avtonomije, ki bi jo bilo smiselno nadgraditi,« je poudaril Kocijančič. »Današnja slovesnost ob 50. obletnici avtonomije FJK naj bo priložnost za trezen razmislek o prehojeni poti in številnih še odprtih vprašanjih«, opozarja deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec.Ne-davno znižanje števila deželnih svetnikov je po njegovem povsem sa-mouničevalna poteza, ki še dodatno bremeni ali vsaj omejuje prisotnost predstavnikov narodnih in jezikovnih manjšin v deželnem svetu Upravičene varčevalne ukrepe javnega aparata bi lahko dosegli z enakimi ali celo boljšimi rezultati z znižanjem plač, odpravnin in drugih odškodnin politikov in tako ohranili dragoceno raven demokratične zastopanosti manjšin (jezikovnih in političnih). »SSk je danes edini politični subjekt, ki se lahko ponaša s tem, da je bil s svojim znakom lipove vejice in imenom prisoten tako v prvi mandatni dobi FJK, kot v današnji. Paradoksalno bi bilo, ko bi se to zastopanost onemogočilo prav v letu praznovanja 50-letnega obstoja Dežele«. Neuspešnost je Dežela po Gabrovče-vem prepričanju dokazala tudi na področju priznanja in obravnave starodavne in plemenite stvarnosti skupne imovine. Jusarji in srenje ostajajo po petdesetih letih še vedno »tabu«, tako da so kritična stališča njihovega deželnega koordinacijskega združenja povsem razumljiva in upravičena. »31. januar je zato za (pre)mno-ge dan, v katerem ni veliko razlogov za praznovanja. Celotna deželna skupnost z vsemi svojimi političnimi silami vred se mora trezno zamisliti ob današnjem splošnem stanju. Samo objektivna in samokritična analiza je lahko štartna točka za nadaljevanje poti, na kateri ne bo manjkalo težav, a bo prav gotovo tudi polno novih zanimivih izzivov,« je v svojem razmišljanju še izpostavil zastopnik SSk. 4 Petek, 1. februarja 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu PREISKAVA - Sodno obvestilo županji Premolinovi, podžupanu Ghersinichu in tehniku Lovrihi Čiščenje Glinščice: dvomi o odgovornosti upraviteljev Dolinski upravitelji vpleteni v preiskavo o poseku v Dolini Glinščice - županja Fulvia Premolin, podžupan in odbornik za okolje in civilno zaščito Antonio Ghersinich ter funkcionar urada za javna dela in okolje Mitja Lovriha so prejeli obvestilo o zaključku preiskovalnega postopka, nimajo pa vpogleda v celotno dokumentacijo preiskave. Tako sta ocenila zagovornika, odvetnika Peter Močnik in Andrea Frassini, na včerajšnjem srečanju z njimi. Močnik je izrecno podčrtal, da obvestilo o zaključku preiskave še ne pomeni uvedbe sodnega postopka proti dolinskim upraviteljem. O tem bo odločal sodnik za predhodne preiskave, ko mu bo predložena celotna dokumentacija. Na podlagi aktov bo imel na izbiro tri možnosti: zahtevo po uvedbi sodnega postopka na podlagi obtožb, ki jih je javni tožilec Antonio Miggiani navedel v preiskavi, spremembo obtožnice, ali pa arhiviranje. Premolinova, Ghersinich in Lo-vriha so - zaenkrat - prejeli le dvojezično obvestilo, v italijanščini in slovenščini, s katerim jih je javni tožilec seznanil z morebitnimi obtožbami. »Mi bomo takoj zahtevali vpogled v celotno dokumentacijo,« je napovedal odvetnik KROMA Močnik, »saj je doslej prejeto obvestilo zelo pomanjkljivo. Iz njega je mogoče razbrati, da je vodja preiskave zaslišal nekaj prič, ni pa znano, kaj so povedale. Mi bomo zahtevali prepis zaslišanj, da bi izvedeli pri čem smo. Nenazadnje bomo tudi mi predložili javnemu tožilcu dokumente, ki bodo močno razbremenili sodni položaj dolinskih upraviteljev.« Kaj piše v tistih dokumentih Močnik, jasno, ni hotel razkriti. Odvetnik je vsekakor iznesel resen dvom o popolnosti preiskave. Omenil je le vprašanje izvedencev, ki jih je izbral javni tožilec za tehnično oceno spornega posega civilne zaščite v strugi Glinščice 24. in 25. marca lani. Preiskavo je sprožila prijava naravovarstvene organizacije Svetovnega sklada za naravo WWF. Javni tožilec pa je za tehnična izvedenca izbral strokovnjaka, ki sta tehnična sodelavca prav organizacije WWF. Slednja se je prijavila tudi kot prizadeta stranka, zato je bilo imenovanje tehničnih izvedencev-sodelavcev WWF po mnenju odvetnika Močnika povsem neprimerna, saj ne moreta biti verodostojna. Dolinski upravitelji so se tudi obrnili na izvedence za strokovno mnenje, njihovi izsledki pa »pravijo prav nasprotno od tega, kar sta napisala izve-denca-sodelavca WWF,« je menil Močnik. V zvezi s posegom civilne zaščite v strugi reke Glinščice gre zabeležiti vsaj še dve okoliščini, ki razbremenjujeta odgovornosti županje Premolin, odbornika Ghersinicha in funkcionarja Lovrihe. Čistilno akcijo si ni izmislila dolinska občinska uprava, temveč je bila to posledica navodila, ki ga je bilo italijansko notranje ministrstvo naslovilo prefekturam v Furlaniji-Julijski krajini. Pozvalo jih je, naj posežejo pri pristojnih oblasteh za očiščenje rečnih strug. Glinščica je - z Ospom - edina rečna struga v pokrajini. Prefektura je seznanila z navodilom deželne oblasti, slednje deželno civilno zaščito, ki vsekakor spada pod deželno upravo. Torej: sporni poseg, ki je izzval D1 ž ■ t m i tožilstvo pri SoJiiiu v Thiu I ]. GUini s-pifp 1 ^lli ktmiwi Ji;Ji:ja ■ i^aiiv ifa 21 O B V K fl T J L O tlttlSKOVAMCl 0 EAK|LJU£KU P H ED 110 O V L11 P&mSEAV ■ M, *il - ftriito dr. quanta MCftJJ.tNI-bht*4ni TviM-crf-1 -til¡-'l-j .«llsi'm arm.:. v ftjfjcmnu j a (j mimt, to aliüLT-1 v Lf ¿ji Finns [ ul. fimlipjn U. J J, - «.^nlm}; ijb™ pi ^Jwiniit! pilili ^qmily pp b piunt V C^ntF Jrl hpvlo M. ZJ. |! JtU$U Cujlklma, r. v Vi Jnu li'iKl.- Ivjl.l, i hiij|l|>:(qi V I P/TJ. bl. LYiifJ iL. h J h i.k'jiijr pi i.l.l. I.'.F. -Jj p:L .1.11 L±j)i!VO!1:jii laslni izbiri afMHjl t1 inpiMiniiL [H> Ir.Jnl n KIT. LH iMdLUn Vlilmu Jd tA, hln.JLn J.Il.™ v l'linoiiu Yfan^ [f. jj | 11),; P IJJ,ri7.L3 L TIHWTAJ.'JÜlqil. ■ «Ihtl I4JW.-I971, i i'jtiHi hi l'.Heu v Tftiu, ul ivllr Hilbn ii. Ii. ntfl^ ju Lr :-;■ j.' -: pn «JV^innLl pis/rd /jpinii h:L.i ^ ¡n^ni lih».. m*Ji otti i-rn L p> IjhUl ulJrl ndv, PON"n * S^H^i, T * i-fou iri bJumUI.i |lw ntt k UP. V i I r i-H =■ Vcnrin U. irJ lI.Tji-. td,[ ij Jü.i iiMERaiinJCn Jiümh s.\ h^dtnmblWinnKi, i rilltia) Ipililiai * GfelnJ Uh.lrfüi fTSU I iiiii^r J|. 2K)L ■ I^iT.-i . ■■ 11» £ pn ih-r-km lulum bih l" Yii-diarpä »guvtr^fc pn ho-lnl UtHMVi Adipiitdtffrf 1'raJu hriiacii r-i'jr.uv ui. ittiTJrititS.Jd.: n«uiii3J. Naslovna stran obvestila o zaključku predhodne preiskave toliko naravne škode, hude krvi, in sprožil preiskavo se ni porodil v uradih dolinske občine. Dolinski občinski upravi je bil vsiljen »z vrha«. Četudi bi se čistilna akcija »posvetila« dolinskim upraviteljem, pa bi je slednji ne mogli izvesti. Preprosto zato, ker dolinska občina ni upraviteljica zaščitenega območja Doline Glinščice. To je bila pred časom, do zapada konven- cije z Deželo. Konvencija pa je zapadla krepko pred marcem 2012 in je deželna uprava doslej še ni obnovila. Dolinska občina sicer upravlja tamkajšnji zbirni center, ne pa zaščiteno območje. Zato bi bilo iz trte izvito trditi, da naj bi bili dolinski upravitelji neposredno odgovorni za nastalo škodo v strugi Glin-ščice. M.K. Lanske vozovnice niso več veljavne Družba Trieste Trasporti obvešča uporabnike, da z današnjim dnem niso več uporabne stare vozovnice, kupljene v letu 2012 (serija 12A). Neizkoriščene vozovnice in abonmaje bo mogoče z doplačilom zamenjati z novimi do 30 junija letos v pisarni v Ul. Lavoratori 2. Zamenjava vozovnic na poletnih pomorskih progah bo možna ob uvedbi teh sezonskih povezav. Brezplačne vozovnice Na patronatu Caf Acli v Ul. sv. Frančiška 4/1 bodo od danes in do izčrpanja zaloge delili brezplačne avtobusne vozovnice za deset voženj. Pravico do ene take vozovnice imajo le občani, ki lahko dokažejo nični družinski dohodek ISEE. Zaprti izpostavi Občina Trst sporoča, da iz tehničnih razlogov danes ne bosta delovali pisarni za izdajo elektronskih osebnih izkaznic v občinskih izpostavah v Ul. Genova 6 in v Ul. Locchi 23/b. Nov urnik v Miramaru S 1. februarjem je obisk gradu v Mira-maru možen vse dni med 9. in 19. uro, v ponedeljek pa med 14. in 19. Parku je odprt vse dni med 8. in 16. (v ponedeljek med 14. in 16. uro). SREČANJE - Zveza industrijcev in župan Cosolini soglašajo Več industrije v Trstu Pozornost pristanišču, prometnim povezavam, znižanju cene energije in preosnovi železarne Tržaški župan Roberto Cosolini in predsednik tržaške Zveze industrijcev Sergio Razeto povsem soglašata: industrijsko prisotnost na Tržaškem je treba okrepiti. Povečati je treba industrijsko dejavnost, da bo v kratkem »prispevala« vsaj 15 odstotkov pokrajinskega bruto družbenega proizvoda (v zadnjih letih je doprinos zdrknil pod 13 odstotkov). Samo s povečanjem industrijske prisotnosti bo mogoče ohraniti gospodarsko ravnovesje na pokrajinskem merilu in prispevati k zaščiti delovnih mest. Cosolini je prispel na pokrajinski sedež Zveze industrijcev, da bi izvedel, kaj tržaški industrijci želijo od občinske uprave, sam pa jim je predstavil nekaj občinskih sugestij-načrtov za preporod sedanjega obubožanega industrijskega sektorja. Govor je bil o izboljšanju prometnih povezav, predvsem železniških, za potrebe tržaškega pristanišča. Staro pristanišče bi morali preurediti in premestiti območje proste cone v Novo pristanišče. Preustroj železarne naj bi dal novega elana industrijskemu tkivu. Razeto se je zavzel za znižanje stroškov za energijo, saj so sedanji 30 odstotkov višji kot druge v Evropi. Cosolini je napovedal, da bo Srečanje na sedežu Združenja industrijcev združitev AcegasAps s Hero blagodejno učinkovala na mesto. Trst bo postal pravni sedež podjetja Hera Trading, s čemer naj bi se povečal priliv davka na dodano vrednost. Občinska uprava bo v tej zvezi zahtevala od Dežele, naj ta priliv nameni Trstu. Služil bo za spodbuditev novih industrij- KROMA skih prijemov in za družbene načrte. Govor je bil tudi o uplinjevalni-ku pri Žavljah. Razeto mu ne nasprotuje: podčrtal je njegov strateški pomen za krajevno gospodarsko tkivo, seveda, če bo v sozvočju z okoljem in ne bo oškodoval pristaniške dejavnosti. Ptujski kurenti na tržaškem županstvu Danes ob 11. uri bodo na tržaškem županstvu zaplesale tradicionalne slovenske pustne maske s Ptuja, ki v pustnem času s svojim plesom kličejo pomlad in pozitivno energijo. Sprejel in pozdravil jih bo župan Roberto Cosolini, ki se bo ob tej priložnosti srečal z županom Mestne občine Ptuj dr. Štefanom Čelanom. V Nabrežini predavanje o Kambodži Nocoj bo v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini zanimivo predavanje o Kambodži, kjer je nekaj časa živela novinarka in svetovna popotnica Andreja Rustja. Njena potovanja se razlikujejo od običajnih predvsem po tem, da je s prostovoljnim delom v mednarodnih humanitarnih organizacijah dejansko nekaj časa živela z ljudmi in imela možnost spoznati turistom skrite običaje. Lani je v Na-brežini predavala o Inuitih na Arktiki, tokrat pa nas bo popeljala na riževa polja prijaznih Kmerov, v čudovite templje Angkorja, pa tudi skozi hude posledice tiranskega Pol Potovega režima, ki je terjal vsaj 2 milijona pobitih ljudi, predvsem izobražencev. Predavateljica je prinaša s seboj poleg diapozitivov razne predmete, obleke in hrano, ki jo udeleženci lahko po-kusijo. Začetek ob 20.30. V Rossettiju aktualna drama Johna Osborna Kaj lahko danes pove drama angleškega pisatelja Johna Osborna Ozri se v gnevu (Look back in Anger), ki je pred skoraj šestdesetimi leti postala manifest gibanja jeznih mladih ljudi, ki jih je takratna stvarnost razočarala, ker jim ni nudila nikakršne perspektive? Vsekakor to, da so tudi današnji mladi ljudje jezni, razočarani, brez prave perspektive, ugotavlja režiser Luciano Melchionna v svoji postavitvi, ki bo na sporedu danes, jutri in v nedeljo v veliki dvorani Rossetti-jevega gledališča. V vlogah mladih protagonistov Alison in Jimmya Por-terja, ki ju je kljub pripadnosti različnima družbenima razredoma združila ljubezen, a ju ločuje možev zagrenjeni gnev, nastopata Stefania Rocca in Daniele Russo. O hitrih železnicah in trajnostnem razvoju V zborni dvorani v Narodnem domu bo danes ob 17. uri srečanje na temo BDP in velike prometnice: družbeni razvoj ali koristi za maloštevilne? Simona Baldanzi bo predstavila svojo knjigo Mugello sottosopra, v kateri je obravnavala okoljsko opustošenje območij Toskane, kjer so gradili progo hitre železnice. Sodelovala bosta še Io-le Pinto, profesorica okoljske fizike na Univerzi v Sieni in izvedenec za železniško varnost Dante De Angelis, prebrali pa bodo tudi pisni prispevek sociologa Tonina Perne. Keynes vs. Hayek ali: kako iz krize danes? John Maynard Keynes in Friedrich Hayek sta bila ekonomista, ki sta v dobrem in slabem zaznamovala 20. stoletje, njun vpliv pa še danes pogojuje debate o izhodu iz krize. Prvi je po krizi leta 1929 zagovarjal masivno intervencijo države za ponovno rast gospodarstva, drugi pa je z dogmo skrajnega liberalizma zaznamoval zadnja tri desetletja prejšnjega in tudi prva leta tega stoletja. O spopadu teh vizij bo danes ob 18. uri v konferenčni dvorani ekonomske fakultete na trgu Evrope 1 govoril prof. Michele Boldrin z Washingtonove univerze v Saint Louisu (ZDA). OPČINE - Dimitrij Rupel na večeru Slovik-a o dogajanju v Sloveniji Nekoč prepir o prihodnosti, danes pa o preteklosti Slovenci smo se nekoč prepirali o prihodnosti, danes pa se prepiramo glede preteklosti. Tako meni generalni konzul Republike Slovenije v Trstu ter večkratni slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je bil sinoči gost drugega večera, ki ga je Slovenski izobraževalni konzorcij priredil o trenutnem dogajanju v Sloveniji z naslovom Slovenija: kaj se dogaja? Tako kot pred nedavnim srečanje z urednikom Mladine Gregom Re-povžem je tudi srečanje z Ruplom potekalo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, kjer sta prisotne uvodoma pozdravila ravnateljica Slo-vik-a Matejka Grgič in predsednik ZKB Sergij Stancich. Visoki gost si je postavil uvodno vprašanje, ali je Sloveniji - tako kot pri državnosti in diplomaciji - tudi na notranjepolitičnem področju uspelo povsem prekiniti s tradicijo oz. sistemom nekdanje Jugoslavije. Izhajajoč iz slišanega, je odgovor negativen, za potrditev svoje teze pa je predavatelj šel nazaj v zgodovino in ugotovil, da je Slovencem vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja primanjkovalo državotvorne miselnosti. Rupel se je na začetku zaustavil pri t.i. pripravljalnih dejanjih, kot sta bila npr. obdobje vladavine Staneta Kavčiča konec šestdesetih let prejšnjega stoletja ali proces proti četverici leta 1988, zatem pa pri osamosvojitvi. V nadaljevanju pa je obravnaval dvajsetletno obdobje samostojnosti, v katerem je Slovenija dosegla vse zastavljene cilje, zlasti v zunanji politiki, saj je dosegla mednarodno priznanje, vstopila je v Evropsko unijo in NATO pakt, prevzela evro in postala članica schengen-skega območja, na koncu pa tudi predsedovala EU. Vendar so vse bolj težavne postajale notranjepolitične razmere: Rupel je tu omenil afero Patria, v katero je vpleten predsednik vlade Janez Janša, predvsem pa sedanje dogajanje s poročilom protikorupcijske komisije, ki očita koruptivnost tako Janši kot vodji opozicije Zoranu Jankovicu ter z izbruhom protestov decembra lani. Slednji so bili po Ruplovih besedah v začetku pristni, zatem so jih prevzeli v roke t.i. »razlagalci«, katerih sporočila imajo po mnenju predavatelja eno samo skupno točko: razveljavljanje vrednot osamosvojitve in vračanje predosamosvojitvenih, arhaičnih in anahronističnih vrednot, ki so bile zna- čilne za komunistično Jugoslavijo, pri čemer gre za varovanje premoženja, vpliva in privilegijev. Tako se je začelo zapiranje pred modernimi gospodarskimi in družbenimi tokovi, je prepričan Rupel, za katerega vidno pešata zgodovinski spomin in kritična zavest o slovenski državnosti. Ob koncu osemdesetih let, je dejal konzul, smo se prepirali o prihodnosti, se pravi o svobodi, demokraciji in državnosti, danes pa se prepiramo in polariziramo glede preteklosti, naše ideje o preteklosti pa so fiksne ideje, kar je znamenje patologije, je prepričan Rupel, ki k temu dodaja še t.i. »egalitarni sindrom«, po katerem Slovenci zaradi zgodovine podrejenosti in obrobnosti težko sprejemajo avtoritete, kulturne in socialne razlike. Zato je potreben nov koncept slovenstva, pri čemer je Rupel omenil nekaj načrtov: ideološko in kulturno spravo, sankcije zoper t.i. »tranzicijske dobičkarje« in rehabilitacijo merito- kracije, smotrno uporabo vseh naravnih in človeških zmožnosti ter načrt za prhiodnji mednarodni položaj Slovenije kot sredozemske in srednjeevropske, ne pa balkanske države. Nekatere svoje trditve je gost dodatno razvil tudi med razpravo, kjer pa je odgovarjal npr. tudi na druga vprašanja, npr. o odnosih z Italijo, ki so danes po njegovih besedah ne glede na probleme v zvezi z manjšinami dobri. Rupel se tudi strinja z ureditvijo železniške povezave med Trstom in Koprom, vendar upa, da bo prišlo do iz-granje drugega tira na progi Koper-Divača, ker je to za Slovenijo strateško vprašanje, čeprav se mu zdi, da je bila proga megalomansko zasnovana, da bi kdo pri tem zaslužil. Pojav tajkunov pa je po njegovem mnenju tesno povezan s politiko zaščite »nacionalnega interesa«, kjer so med drugim mnogi funkcionarji oz. skupine slovenske banke jemali kot »domačo blagajno« in si sposojali denar z vednostjo, da ga ne bo treba vrniti. Vprašanje sprave in so- vražnega govora pa je po njegovem mentalni in skoraj psihološki problem, za katerega sta odgovorna tudi šolski in medijski sistem, ki sta podpirala klišeje in govorico, ki je nefunkcionalna. V zvezi z afero Patria glede suma podkupovanja pri nakupu določenega števila finskih oklepnikov za Slovensko vojsko Rupel ne izključuje možnosti, da bi se bil kdo s tem okoristil, vendar to ni bil premier Janša, je dejal. Glede odnosov s Hrvaško pa je gost dejal, da je bila slovenska politika do svoje južne sosede morda včasih preveč zaupljiva in nekoliko naivna: pri tem je Rupel podal več primerov hrvaškega od- stopanja od dogovorjenega. Zanj je temeljno vprašanje meja, medtem ko so Hrvati, ki se približujejo članstvu v EU, kot izjemno spretni diplomati povlekli na dan vprašanje varčevalcev Ljubljanske banke, ki pa je, tako Rupel, urejeno s sporazumom o nasledstvu, ki je bil podpisan na Dunaju leta 2001. Slovenija se je znašla v kočljivem položaju, sedanja vladna kriza pa gotovo ne pomaga reševati tega vprašanja, je menil konzul, ki je glede vzdušja v Sloveniji še dejal, da so toni, ki jih uporabljajo slovenska politika in mediji, previsoki: v Trstu je ton pogovorov kljub vsem težavam dosti bolj spodoben, je prepričan Rupel. (iž) GLEDALIŠČE MIELA - Od 6. do 9. februarja v sodelovanju s Cappello Underground Mikrofestival znanosti in umetnosti Na 3. izvedbi festivala Mi&Lab kljub okrnjenim sredstvom zanimivi kulturni dogodki in poglobitev kočljivih vprašanj Znanost, glasba, filozofija, gledališče in tehnologija se bodo ponovno srečali na križpotju tretje izvedbe mikrofestivala Mi&Lab, ki ga zadruga Bonawentura prireja od 6. do 9. februarja v sodelovanju s Cappello Underground in šolo za nove tehnologije tržaškega konservatorija Tartini. Sredstev ni veliko; gledališče Miela je utrpelo 28-odstotno zmanjšanje rednih prispevkov, sodelujoča društva so prav tako v finančni stiski, predstavitev nove izvedbe tega festivala pa je zaradi tega še močnejši dokaz, da organizatorji zares verjamejo v ta projekt. Tako je včeraj na predstavitveni tiskovni konferenci (na sliki Kroma) povedal predsednik zadruge Bonawentura Gianni Torren-ti, ki je poudaril tudi, kako je ta festival znanosti in umetnosti unikat zaradi večstranskih kompetenc, področij delovanja in mrež sodelovanj, ki zaznamujejo dejavnost gledališča Miela. Vsebine letošnjega festivala je predstavil Fa-bio Pagan, specifično filmsko pobudo pa Daniele Terzoli. Program se bo vsak dan odvijal v popoldanskih in večernih urah. V sredo, 6. februarja, bo festival odprla debata o možnostih literarnega in pesniškega obravnavanja znanstvenih tem s filozofom Giuliom Giorellom, inženirjem in pisateljem Giuseppejem Longom in odgovornim za znanstvenofantastične zbirke pri založbi Mondadori Giuseppejem Lippijem. V četrtek popoldne bodo sledile Zvočne pokrajine performerjev tržaškega konservatorija, v petek debata o kočljivi temi obsodbe sedmih geologov, ki naj bi prepozno opozorili ljudstvo o možnih posledicah potresa v L'Aquili. V soboto se bo festival zaključil s predavanjem o odnosih med glasbo, matematiko in nevrološkimi vedami, kateremu bo sledilo branje v režiji Franca Pe-roja o družini naravoslovca Charlesa Darwina, o katerem bodo »od zunaj« pripovedovali prijatelji in sorodniki z glasovi igralcev Marie Grazie Plos, Maurizia Zacchigne in Giorgia Monteja. V sredo in v petek bodo večeri festivala potekali v filmskem slogu s projekcijami, ki se navezujejo na temo znanosti. Cloud Atlas (2012) Tykwerja in Wachovskega je primer kompleksne mešanice govoric s šestimi zgodbami, ki se odvijajo v šestih zgodovinskih obdobjih in v katerih mala skupina igralcev odigra vse vloge, Tajna Ni-kole Tesle (1980) Krsta Papica pa bo poklon letošnji, 70. obletnici smrti genialnega in vizionar-skega znanstvenika. ROP ČRNA KRONIKA - Pred dnevi v Istrski ulici Policiste zmerjala in jih polila z vinom Pripadniki krajevne policije so morali pred dnevi poseči v avtomatični pralnici v Istrski ulici 22, kjer sta vinjeni osebi nadlegovali moškega in žensko. Oba nadlegovalca sta Tržačana in ne več rosno mlada, gre namreč za 64-letnega M.S. in 59-letnega P.M., ki sta se na dvojico spravila s psovkami. Ob prihodu policistov možakarja tudi nista hotela zapustiti pralnice, kot so ju bili povabili: eden se je podal v tisti kot, ki je najbolj oddaljen od vhoda, drugi pa je začel zmerjati policiste, stvar pa se je potem stopnjevala, saj je M.S. policiste polil z vinom iz embalaže, P.M. pa je začel nanje pljuvati. Oba so na koncu pospremili v urade krajevne policije na Miramarskem drevoredu, da bi se vendarle pomirila, možakarja pa se bosta morala zagovarjati zaradi pijanosti, dalje ker nista hotela posredovati svojih osebnih podatkov ter zaradi upiranja in žaljenja javne osebe. V Štivanu našli ukraden avto V sredo popoldne so karabinjerji v Štivanu našli avtomobil znamke fiat punto, za katerega se je ugotovilo, da je bil 22. decembra lani ukraden v kraju San Giorgio di No-garo v Furlaniji. Karabinjerji so vozilo natančno pregledali v iskanju prstnih odtisov, ki bi jim pomagali pri preiskavi, nato so ga izročili lastniku. Iz hišnega pripora pred bar in nato v zapor Morda so mu domače stene postale pretesne, čeprav je bil doma, se je počutil kot v kletki in zato se mu je zahotelo v bar. Dejstvo je, da se zdaj nahaja v koro-nejskem zaporu na razpolago sodstvu. Gre za 47-letnega P.M., ki bi bil moral biti v hišnem priporu, karabinjerska izvidnica pa ga je v sredo zvečer okoli 20. ure zalotila pred nekim barom na Trgu Sansovino. Karabinjerji so ga zato aretirali in odpeljali v zapor pod obtožbo bega. POLITIKA - Napoved tajnika SKP Paola Ferrera Državljanska revolucija tudi na deželnih volitvah Volitve 201? Danes soočenje Državljanska revolucija se bo predstavila tudi na aprilskih deželnih volitvah, je med predvolilnim obiskom v FJK dejal državni tajnik Stranke komunistične prenove Paolo Ferrero (na sliki KROMA predsinočnjim v Trstu). Tajnik sicer ni pojasnil, če bo lista, ki jo na državni ravni vodi Antonio Ingroia, podprla predsedniško kandidatko DS Deboro Serracchiani, kar bo sicer naredila stranka Italija vrednot, ki je sestavni del DR. zastopnikov koalicij V Novinarskem krožku (Korzo Italija 13) bo danes predvolilno soočenje zastopnikov koalicij, ki nastopajo na predčasnih volitvah 24. in 25. februarja. Začetek ob 18.30. Na okrogli mizi, ki jo bo vodil časnikar Roberto Morelli, so napovedani Piero Camber (desna sredina), Marino Andolina (Državljanska revolucija), Alessandro Ma-ran (Montijeva lista), Aris Prodani (Gibanje 5 zvezd) ter Ettore Rosato v zastopstvu koalicije med Demokratsko stranko in SEL. SEL: dobrodošla levica! Stranka Levica-svoboda-ekologija prireja danes ob 18.30 na svojem sedežu v Ul. Mar-tiri della liberta 18 predvolilno skupščino z naslovom Dobrodošla levica. Srečanje bo uvedel strankin pokrajinski koordinator Fulvio Vallon. Fedriga na Borznem trgu Poslanec in spet kandidat za parlament Massimiliano Fedriga (Severna liga) se bo danes med 10. in 12.30 ter med 15. in 17. uro srečal z volilci. Srečanje bo v volilnem »gazebu« Lige na Borznem trgu. e Petek, 1. februarja 2013 TRST / POMORSKA POSTAJA - Srečanje v okviru zasedanja evropskih socialistov in demokratov Boris Pahor: Italija še ni obračunala s fašizmom Tržaški pisatelj je skupaj z drugimi književniki in politiki razpravljal o pomenu svobode in demokracije Italija ni še obračunala s fašizmom, o katerem se premalo ve, čeprav je s svojo strahovlado začel bistveno prej kot nemški nacizem, o tem je treba govoriti v šolah, je prepričan tržaški slovenski pisatelj Boris Pahor, ki je v tem smislu v sredo zvečer na tržaški pomorski postaji nagovoril številne mlade in poslance skupine socialistov in demokratov v evropskem parlamentu, ki so v teh dneh zasedali v Trstu. Pahor se je v večernih urah udeležil javnega srečanja na temo Ponovni zagon Evrope, ki je bilo posvečeno svobodi in demokraciji kot vrednotama, ki sta na križišču. Ob Pahorju so o tem spregovorili še književnik Giorgio Pressburger, predsednik slovenskih Socialnih demokratov Igor Lukšič, mladi britanski laburist Hadleigh Roberts ter predsednik in podpredsednica skupine socialistov in demokratov Hannes Swoboda in Sylvie Guillaume in evroposlanka iz Furlanije Julijske krajine Debora Ser-racchiani, medtem ko ni bilo napovedanih rektorjev tržaške in videmske univerze Francesca Peronija in Cristiane Compagno. Pahor je prisotne opozoril na pomanjkanje poznavanja zgodovine, zlasti zgodovine Trsta: evropski socialisti so obiskali Rižarno, vendar v Ri- žarni so bili Nemci, nobena beseda pa ni bila izrečena o tem, kar so že veliko prej delali fašisti ravno v Trstu na račun Slovencev: "Žal mi je, da moram to reči," je dejal Pahor, ki je prav tako opozoril, da se ob dnevu spomina veliko govori o holokavstu Judov, medtem ko se je treba spomniti tudi vseh tistih, ki so se v zasužnjeni Evropi borili za svobodo, kar pa se premalo poudarja. Pisatelj je bil precej kritičen do Italije, ki si ni razjasnila pojmov o fašizmu, za kar so po njegovih besedah odgovorni tudi komunisti, pri čemer je opozoril najprej na amnestijo, ki jo je razglasil nekdanji voditelj italijanskih komunistov in pravosodni minister Palmiro To-gliatti, nato tudi na srečanje med voditeljem postfašističnega Nacionalnega zavezništva Gianfrancom Finijem in vidnim predstavnikom takratnih Levih demokratov (naslednikov KPI) Lucia-nom Violantejem prav v Trstu. V Evropi pa bi morali po Pahorjevem mnenju oblikovati neko posebno telo, nekakšen »etični svet«, ki bi določil norme obnašanja v Evropi 21. stoletja ter nadzoroval izvajanje teh določil. Pahor se je tudi strinjal s Press-burgerjem, ki je med drugim dejal, da je bila Evropa v preteklosti sposobna povzročiti dve uničujoči svetovni voj- Boris Pahor je evropske socialiste spomnil tudi, da se ob spominu na holokavst Judov premalo poudarja spomin na borce za svobodo KROMA ni, vendar je v teku stoletij oblikovala tudi modele sožitja, demokracije, umetnosti, znanosti in lepote. Prav tako je mogoče vzeti Trst kot prototip tega evropskega, zahodnega sveta, saj se je tukaj oblikovala multietnična in večkul-turna skupnost, ki je proizvedla visoko kulturo, kar pa je zgodovina uničila. V zadnjih dveh desetletjih je bila beseda »kultura« razvrednotena, po Evropi pa danes ponovno kroži duh preganjanj, je opozoril Pressburger, za katerega je treba to preprečiti z uveljavitvijo demokracije, ki pa je ni mogoče izvažati z orožjem, ampak z modeli pozitivnih dosežkov Evrope v teku stoletij. Za to je potreben jasen načrt, da se prepreči, da se človeku kot edino obzorje ponuja obogatitev, saj denar ne ustvarja človeške civilizacije. Preostali govorniki so v nadaljevanju še dodatno poudarili pomen vrednot, kot so npr. demokracija, solidarnost in svoboščine, ki jih je treba po mnenju francoske evroposlanke Guil-laumove še dodatno širiti, medtem ko je predsednik slovenskih socialdemokratov Lukšič podal odločno kritiko neoliberalizma, ki se po njegovih besedah zavzema le za rast materialnih dobrin ter za množenje bogastva v rokah redkih, medtem ko je treba na prvo mesto postaviti ljudi in njihove potrebe, delo in pravično delitev bogastva. Britanec Roberts je prepričan, da je potrebnih več socialnih demokratov v vladah evropskih držav, medtem ko je Ser-racchianijeva opozorila predvsem, da je želja oblikovati t.i. Združene države Evrope, za dosego tega pa je treba sprejeti izziv, ki je kulturnega značaja, oblikovati je treba torej evropsko kulturo. Zasedanje, ki sta se ga med drugimi udeležili tudi slovenski evroposlanki SD Tanja Fajon in Mojca Kleva, je zaključil Swoboda z ugotovitvijo o potrebi po borbi proti neenakosti in brezposelnosti ter za socialno Evropo, vendar morajo tudi socialistične stranke pri tem narediti korak naprej, saj če bodo razmišljale preveč nacionalistično, ne bodo uspešne. (iž) EVROPSKI SOCIALISTI IN DEMOKRATI Spoznali luko Monassijeva prikra na račun Morettija: »Očitno ne bere pošte« Včeraj danes Danes, PETEK, 1. februarja 2013 IGNAC Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.11 - Dolžina dneva 9.45 - Luna vzide ob 23.21 in zatone ob 9.30 Jutri, SOBOTA, 2. februarja 2013 MARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,4 stopinje C, zračni tlak 1020,8 mb raste, vlaga 80-odstotna, veter 2 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,2 stopinje C. [I] Lekarne Večja skupina evropskih poslancev skupine socialistov in demokratov je včeraj v spremstvu kolegice Debore Serracchiani obiskala sedež Pristaniške oblasti v Trstu. Predsednica Marina Monassi jim je predstavila vlogo in velik razvojni potencial tržaške luke, ki ga gre podkrepiti s posodobitvijo železniških povezav. Predsednica je poudarila, da so kljub svetovni krizi v dveletju 2011-12 zabeležili nadvse spodbuden 45-odstoten porast prometa kontejnerskih enot TEU. Monassijeva je tudi pikro zavrnila kritike upravitelja državnih železnic Maura Morettija na račun zamud pri načrtovanju železniških zvez luke. »Projekt smo mu poslali 24. decembra, očitno ni prebral pošte ...,«, je dejala in dodala, da povsem podpira povezavo Trst-Koper. Do sobote, 2. februarja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 11 - 040 410515, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124 U Kino I SLOVENSKO ÍTMJI0 GLEDALIŠČE sezona 2012/2013 Georges Feydeau ¡ www.teaterssg.com Ne 5 p% ha j aï V se np' X „vçndarJ V A à režija: Alen Jelen " vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi zadnji abonmajski ponovitvi!!! jutri, 2. februarja 2013, ob 19.00 v nedeljo, 3. februarja 2013, ob 16.00 (z avtobusnim prevozom iz Sežane in Milj) v Mali dvorani SSG v Trstu REZERVACIJA JE OBVEZNA Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in uro in pol pred začetkom predstave. Tel. St. 800214302 (brezplačna) ali 040 362542. FELLINI - 17.00, 19.30, 22.00 »Flight«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.45, 21.45 »Django Unchained«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »La migliore offerta«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 20.00 »In darkness«; 18.20, 22.20 »Pazze di me«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.00, 20.10 »Django brez okovov«; 18.00, 20.00, 22.00 »Film 43«; 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 »Gangsterska enota«; 17.05, 21.00, 23.05 »Lovca na čarovnice«; 16.05 »Lovca na čarovnice 3D«; 17.20, 20.30 »Nesrečniki«; 15.00 »Samova pustolovščina 2«; 16.30 »Samova pustolovščina 2 3D«; 19.00 »Seanse«; 21.00, 22.55 »Teksaški pokol z mo-torko 3D«; 18.50 »Zadnja bitka«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.30, 19.45, 21.30 »Les Miserables«; Dvorana 2: 16.00, 19.50, 22.20 »The last stand - L'ultima sfida«; 21.20 »Cloud Atlas«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Looper«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The impossible«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 21.00 »Lincoln«; Dvorana 2: 18.00, 21.15 »I Miserabili«; Dvorana 3: 21.40 »Django Unchained«; 17.00, 19.50 »Quartet«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.10 »The last stand - L'ultima sfida«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Looper«. Id Osmice - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 - 040 390898. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. OSMICO ima odprto Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-228594. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876. Loterija 31. januarja 2013 Bari 4 36 29 83 15 Cagliari 11 32 34 18 6 Firence 83 16 20 80 48 Genova 49 76 26 56 40 Milan 42 11 80 35 8 Neapelj 11 60 88 45 63 Palermo 41 80 49 51 15 Rim 14 86 42 19 10 Turin 62 90 46 37 64 Benetke 78 37 79 49 57 Nazionale 80 56 79 46 42 AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Lincoln«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quartet«. CINECITY - 16.05, 18.45, 21.30 »Les Miserables«; 16.20, 19.10, 21.50 »The impossible«; 16.30, 19.10, 22.00 »Looper - In fuga dal passato«; 16.20, 19.15, 22.00 »The last stand - L'ultima sfida«; 16.10, 19.00, 21.40 »Lincoln«; 16.15, 19.00, 21.45 »Flight«; 16.05, 18.45, 21.30 »Django Unchained«. Super Enalotto Št. 14 37 42 47 49 53 63 jolly16 Nagradni sklad 1.885.225,75 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 41.463.774,13 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 10 dobitnikov s 5 točkami 28.278,39 € 862 dobitnikov s 4 točkami 329,79 € 28.384 dobitnikov s 3 točkami 19,97 € Superstar 75 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 32.979,00 € 133 dobitnikov s 3 točkami 1.997,00 € 2.016 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.309 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 32.732 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 1. februarja 2013 7 SLOVENSKI KLUB in Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm I >7:1 predstavitev knjige Marije Mijot otnošhe pesmi in dramslfi prizori, ki jo je uredila dr. Bogomila Kravos. Ob prisotnosti urednice bosta o delu spregovorili prof. Marija Pirjevec in dr. Karin Marc Bratina. M Izleti Ü3 Obvestila Pobuda bo potekala v Narodnem domu, ulica Filzi 14, s pričetkom ob 17.30. Vljudno vabljeni! H Šolske vesti LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča, da bo potekal dan odprtih vrat v soboto, 2. februarja, v jutranjih urah. Vabljeni! ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2013/14 (pon.-pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, www.dijaski.it). VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BAR-TOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe na OŠ F. S. Finžgarja v Bar-kovljah (Ul. del Cerreto 19) v ponedeljek, 4. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da je srečanje za predstavitev vrtca Mavrica v Miljah preloženo na torek, 5. februarja, ob 16.15 v prostorih v Ul. D'Annunzio 62. SO SPDT prireja dva avtobusna izleta v Bad Kleinkirchheim 3. februarja in 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smucanje@spdt.org, mla-dinski@spdt.org in na tel. 348-7757442 (Laura). Toplo vabljeni! SPDT prireja v ponedeljek, 4. februarja, ob 19. uri v društveni postojanki v Boljuncu št. 44, predstavitev enotedenskega društvenega izleta na Monviso, ki bo od 27. julija do 3. avgusta. Vabljeni! DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v London v soboto, 16. marca, z letalom iz Ljubljane. Informacije in prijave na tel. št. 00386-31372632 -Metka. OBČINA DOLINA obvešča, da je objavila razpis za podelitev mesta usklajenega in trajnega sodelovanja v okviru projekta čezmejnega sodelovanja Italija - Slovenija 2007-2013 trajanja 19 mesecev. Informacije, razpis in obrazci so na razpolago na občinskem sedežu in na www.san-dorligo-dolina.it. REPENTABRSKO ZDRUŽENJE STARŠEV pripravlja razstavo o repenta-brski šoli in zbira v februarju v šoli kakršnokoli gradivo (stare fotografije, dokumente, zvezke, učbenike) v zvezi z zgodovino šole. BREZPLAČNI TEČAJ po univerzitetni diplomi namenjen odraslim brezposelnim osebam na Ad formandum-u: teoretične vsebine in praktično oblikovanje marketing plana s posebnim poudarkom na komunikaciji in trženju storitev. Tečaj traja 80 ur. Izbor: danes, 1. februarja. Informacije in prijave: Ul. Ginnastica 72, tel. 0405666360, ts@adformandum.org. KD FRAN VENTURINI obvešča, da se bo tečaj elektronske glasbe začel danes, 1. februarja, ob 20. uri na sedežu društva pri Domju št. 227. Informacije na tel. št. 347-9534644 ali na damjan.krizmancic@gmail.com. Toplo vabljeni! OBČINA DOLINA sporoča, da je od danes, 1. do četrtka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. vabi na predavanje Andreje Rustja o KAMBODŽI Danes, 1. februarja 2013, ob 20.30 v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini 2012/13, učbenikov, individualnih učnih pripomočkov, vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in je na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. OBČINA DOLINA sporoča, da od danes, 1. do četrtka, 28. februarja, potekajo vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini (št. 200) za š.l. 2013/14, medtem ko bodo vpisovanja v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) od ponedeljka, 18. do četrtka, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. SPDT obvešča, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije. Urnik: danes, 1. februarja, od 19.00 do 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1; v ponedeljek, 4. februarja, od 19.00 do 20.30 v društveni postojanki v Boljuncu št. 44; v torek, 5. februarja, od 10. do 13. ure na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20. Ostale datume bomo javili naknadno. FOTOVIDEO TRST80 v sodelovanju s KD Lipa organizira čez celo leto 2013 fotografski natečaj »4 letni časi v Bazovici«. Pravilnik na spletni strani www.trst80.com ali info na tel. 329-4128363. JUS PROSEK vabi na sečnjo in čiščenje jusarskih površin v soboto, 2. februarja. Zbirališče ob 10. uri na parkirišču pri spomeniku na Proseški postaji. Udeleženci naj bodo primerno opremljeni z lastnim orodjem. V primeru slabega vremena akcija odpade. SOCIALNA SLUŽBA OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, organizirata za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah, v soboto, 2. februarja, od 15. do 18. ure delavnici: »Pustne maske« v Briščikih 77, občina Zgonik, v prostorih Krd Doma Bri-ščiki ter v Naselju Sv. Mavra 124, Se-sljan. Otroci naj s seboj prinesejo embalažni karton. V KD BARKOVLJE, v Ul. Bonafata 6, se nadaljuje tečaj angleškega jezika, ki ga vodi Michael Bark. Vsak torek od 16.30 do 18.00 - začetniški in od 18.00 do 19.00 - nadaljevalni (conversation). Lahko se nam pridružite! ŠOLA OBREZOVANJA na Ad for-mandumu v Trstu: 12-urni tečaj obrezovanja z izvedenko Natašo Riggi. Datumi: 2., 3., 8. in 9. februarja. Informacije glede plačila in prijave: Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, ts@adformandum.org. AŠD MLADINA vabi vse svoje člane, da se v nedeljo, 3. februarja, množično udeležijo smučarske tekme »Pokal Barich«, ki bo na Zoncolanu. Tekma šteje kot 2. tekma Primorskega pokala. Vpisovanja in informacije na info@mladina.it ali na tel. št.: 392-2303152 ali 347-0473606. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 3. februarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v For-ni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije na tel. 335-5476663 (Vanja). KRU.T vabi na četrto srečanje na temo »Hrana za zdravo in mlado srce« iz sklopa Zdravje je naša odločitev, v ponedeljek, 4. februarja, ob 17.30 na sedežu krožka. Predavala bo Marija Merljak, inženir živilske tehnologije. Pojasnila in prijave na irabina otvoritev fotografske razstave NIKE FURLANI danes ob 18. uri v kavarni Gruden sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 4. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). SLOVENSKO OTROŠKO IN MLADINSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 4. februarja, ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. SOCIALNA SLUŽBA OBČIN OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor) v sodelovanju z zadrugo Cooperativa sociale La Quercia organizira 8 brezplačnih izobraževalnih tečajev. Tema: »Ohranjanje ugodja v tretjem življenjskem obdobju«. V ponedeljek, 4. februarja, od 17. do 19. ure bo v Grudnovi hiši v Nabrežini 158 potekalo srečanje z naslovom »Odnos s starejšimi s psihologinjo Dr. Giulia-na Rendina. V sredo, 6. februarja, od 17. do 19. ure vedno v Grudnovi hiši bo potekalo srečanje na temo »Premikanje oseb, ki so nesposobne za samostojno življenje« z zdravstveni-kom Giorgiom Ruzzierjem. Informacije: 040-368302 ali 327-7698531. GONG ZVOČNA KOPEL - SKD F. Prešeren in učitelj joge Goran Koren vabita na doživljanje gong zvočne kopeli, ki bo potekala v torek, 5. februarja, od 18.30 do 20.00 v društveni dvorani, v 1. nad. gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Prinesite s seboj steklenico vode, spalno vrečo in podlogo za ležanje. Za informacije in prijave yoga.koren@gmail.com oz. +38641 649004. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 5. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in slovenske filateliste na redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 6. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. Dnevni red: otvoritev občnega zbora; predsedniško, tajniško, blagajniško poročilo; poročilo nadzornega odbora; razprava; razno. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da je vpisovanje za Živalski pustni defile' možno na dan defileja, 8. februarja, od 18.00 do 19.30. FOTOVIDEO TRST80 v sodelovanju z odborom Kraškega pusta, vabi prijatelje, fotografe in člane na fotografski »Extempore«, ki bo potekal na dan sprevoda Kraškega Pusta 2013 na Opčinah. Pravilnik na spletni strani www.trst80.com ali tel. 329-4128363 (M. Civardi). Vabljeni! JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se do srede, 13. februarja, vsako nedeljo in sredo udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od Kaliča oz. Griždaline do Frčatouk. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta dul'nje štj'rne ob 8.30. ORIENTALSKI PLES - SKD Lonjer-Katinara prireja tečaj orientalskega plesa, ki ga bo vodila od Conija priznana učiteljica Patrizia Haggiopu-lo - Naadirah. Prva brezplačna lekcija bo v petek, 15. februarja, ob 20.30 v prostorih ŠKC v Lonjerju. Tečaj bo potekal enkrat tedensko in je primeren za vse starostne skupine ter za vse, ki bi radi stopili v stik s svojim telesom, občutili blagodejne učinke trebušnega plesa in se prepustili ritmu orientalske glasbe. Informacije na tel. 333-8578924 (Ilary) ali skdlonjerkatinara@gmail.com. FOTOVI DEO TRST80 vabi snemalce in fotografe na 13. Fotovideo natečaj Ota Hrovatin, ki bo 22. marca. Dela morate oddati do 16. februarja v Tržaški knjigarni, Ul. Sv. Frančiška 20. Pravilnik na www.trst80.com ali tel. 329-4128363. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 18. februarja, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem. Letos bo volilnega značaja. V teku večera bo možno poravnati članarino. SKD LIPA organizira začetne tečaje latinsko/ameriških, karaibskih in standardnih plesov (salsa nadaljevalni 2. stopnje - po povpraševanju in zadostnem številu prijav). Vodita spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko, ob sredah, v prostorih Ba-zovskega doma. Sestanek za urnike in odločitev dveh ali treh plesov v sredo, 20. februarja, ob 20.30. Začetek 27. februarja. Prosimo vas, da se pred sestankom prijavite na tel.: 346-0192763, 335-6050651, od torka do petka, od 15.30 do 18.00. 0 Prireditve OBČINA ZGONIK in krajevna sekcija VZPI-ANPI vabita ob na ogled razstave »Ko je umrl moj oče - Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942 - 1943)«. Urnik: ponedeljek-petek 9.00-13.00, ponedeljek in sreda tudi 15.30-17.30. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira razstavo in predavanje z naslovom »Krožna pot po naših gradiščih« danes, 1. februarja, ob 18. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem. Razstavo in predavanje je pripravila ga. Branka Sulli - Sulčič in bo na ogled do konca februarja. SKD IGO GRUDEN prireja v Kavarni Gruden fotografsko razstavo Nike Furlani. Otvoritev razstave bo danes, 1. februarja, ob 18. uri. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje etnologinje Andreje Rustja o Kambodži danes, 1. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Na-brežini. SKD V. VODNIK vabi danes, 1. februarja, ob 20.30 na tradicionalen Pozdrav novemu letu. Nastopili bodo MoPZ V. Vodnik, mladi glasbeniki Glasbene matice ter nasmejali se bomo s Tatjano Malalan in Irene Pahor. Možnost včlanjevanja. Čaka vas presenečenje. SLOVENSKI KLUB IN SLAVISTIČNO DRUŠTVO prirejata danes, 1. februarja, predstavitev knjige Marije Mijot Otroške pesmi in dramski prizori, ki jo je uredila dr. Bogomila Kravos. Ob prisotnosti urednice bosta o delu spregovorili prof. Marija Pirjevec in dr. Karin Marc Bratina. Pobuda bo potekala v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, s pričetkom ob 17.30. Vljudno vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek 1. Maj vabi v soboto, 2. februarja, ob 19. uri v Ljudski dom v Podlonjerju na srečanje »2. februar 1943 - Stalingrad, zmaga, ki je določila usodo 2. svetovne vojne«. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča, da bo razstava lesenih izdelkov Franca Armanija »Čarobni odtenki lesa« na ogled do vključno 2. februarja. Toplo vabljeni. PRVI KONCERT 19. REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI za FJK-slo-venski program bo v nedeljo, 3. februarja, ob 16. uri v Kulturnem domu v Hrpeljah. Nastopajo Brkinska godba 2000, Kraška pihalna godba Sežana in GD Prosek. SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA vabi, ob prazniku slovenske kulture, na ogled veseloigre J. Štoke Moč uniforme v izvedbi Kulturnega društva Jurij, Mozirje. Predstava bo v nedeljo, 3. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. DSI IN KNJIŽNICA DUŠANA ČER-NETA vabita v ponedeljek, 4. februarja, na razgovor o novih študijah sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino iz Ljubljane. O njih bodo spregovorili zgodovinarji Aleš Ga-brič, Bojan Godeša in Aleksander Lorenčič. Začetek ob 20.30. ZTT, MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo na kavo s knjigo. V sredo, 6. februarja, ob 10.00 bo v Tržaški knjigarni Lelja Rehar Sancin spregovorila o nekaterih ženskih likih, ki jih je opisala v svoji knjigi Nojevo pero. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v četrtek, 7. februarja, ob 20. uri na tretje predavanje iz ciklusa o »Odnosih« v družini in družbi. Naslov predavanja priljubljene strokovnjakinje za prehrano, Marije Merljak: Hrana za pust in post. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE, skupina Fortunato Pavisi, Ul. Maz-zini 30 v Trstu, organizira konferenco »Jezik simbolov v nekaterih mojstrovinah italijanske renesanse« v petek, 8. februarja, ob 20. uri. Predava Elza Zibai. GLASBENA MATICA - ŠOLA »MARIJ KOGOJ« vabi na koncert Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture v petek, 8. februarja, ob 18. uri v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Nastopajo solisti, komorne skupine ter zbor Jacobus Gallus. 0 Mali oglasi 40-LETNI ELEKTRONSKI TEHNIK z večletnimi izkušnjami v risanju tiskanih vezij, impaginacij, upravljanju z računalniki in mrežami, web strani išče zaposlitev. Tel. št. 3388471295. 40-LETNIK z večletnimi izkušnjami v zidarstvu iščem katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 347-9637896. FIAT BRAVO letnik 1997, 1600 cc, 142.000 prevoženih km prodam. Cena 250,00 evrov. Tel. št.: 040229121. NA PROSEKU s februarjem oddajamo v najem opremljeno stanovanje z balkonom, 70 kv.m., avtonomno gretje in parkirišče. Tel. št.: 040225320, 333-1129574. PO ZNIŽANI CENI prodajamo 190 kv.m veliko staro hišo z vrtom, 2.500 kv.m, v Trebčah. Tel. št.: 3405706725. PODARIM steklenice (52 in 54 litrov). Tel. št.: 040-281244 (Domjo). PRODAM staro hišico v okolici Dom-ja potrebno popravil ter železne cevi (6 m dolge, 6 cm premera) uporabne pri gradnji ograje. Tel. št.: 040280910. PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040764682. PRODAM subwoofer helix, 25cm, 200w in zvočnik ground zero, 400w za avto v dobrem stanju. Ugodna cena. Tel. št.: 348-2693442. PRODAM vsak dan sveže domače mleko, 1 evro na liter. Tel. 3392019144. Prispevki V spomin na Ivanko Svetina darujeta Sonja in Danilo Križmančič 25,00 evrov, Nadja z družino 30,00 evrov, hčerkine kolegice 190,00 evrov ter Ermita in Berto Legiša 20,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. V spomin na Parida Sossija daruje Irma Kraus 30,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na Parida Sossija daruje Nada Mesghez 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. Namesto cvetja na grob Parida Sossija darujeta Egon in Romana Škerk 20,00 za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na Parida Sossija darujeta družini Antonič in Štoka 40,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na Parida Sossija darujeta Silvana in Vojko 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V počastitev spomina soletnice Lidije Milič darujejo Elvira, Silva, Van-ka, Marija, Ada, Miranda, Milva, Eda, Mili, Just, Romano, Marjan, Marjetica in Edi 70,00 evrov za Kulturni Dom Prosek Kontovel. Ob prerani izgubi dragega MARJOTA OTA izrekamo družini iskreno sožalje. Vsi pri Tržaški kmetijski zadrugi Ob prerani izgubi dragega Marjota izrekamo globoko sožalje družini in svojcem. Prijatelji Dušan in Zorka, Damijan in Nives, Meri in Bruno, Duilio in Nitka, Pepi in Marta 8 Petek, 1. februarja 2013 TRST / Režiserko Elisabetto Sgarbi so včeraj na odru spremljali (z leve) Mario Andreose, Eugenio Lio in župan Roberto Cosolini KROMA DVORANA TRIPCOVICH - Na platnu zaživel dokumentarec Elisabette Sgarbi Trieste la contesa Anekdote in utrinki o raznoliki tržaški duši Več krajših intervjujev s predstavniki tržaškega javnega življenja in preprostimi ljudmi Potem ko je še pred desetimi dnevi s svojim celovečercem Il viaggio della signorina Vila (Potovanje gospodične Vile), poetičnim poklonom Trstu, uvedla dogajanje letošnjega Trst film festivala, se je režiserka in direktorica založbe Bompiani Elisabetta Sgarbi ponovno vrnila v naše mesto. Sinoči je namreč v nabito polni dvorani Tripcovich pred-premierno predstavila svoj najnovejši dokumentarni film Trieste la contesa (Trst jabolko spora). Nov delček pripovedi o Trstu, ki pa še zdaleč ni končana, kot pravi Sgarbijeva. Lepo, fascinantno, zgodovinsko in naravno zanimivo, razpeto med preteklostjo in sedanjo, med različnimi kulturami in jeziki - takšno je mesto Trst, ki ga tokrat gledalcu ponuja Sgarbijeva. Sicer pa film nikakor ne želi biti portret mesta, pač pa ponuja možnost Tržačanom, da se o njem izrečejo. Režiserka se je tokrat namreč odločila za serijo krajših intervjujev (vprašanja postavlja Eugenio Lio) z različnimi dušami našega mesta, predstavniki tržaškega javnega življenja pa tudi preprostimi ljudmi. Kamera spremlja gledalca od starega pristanišča, mimo Šti-vana, Botača, kopališč Topolini oz. Bar-kovelj, Rižarne in tržaških pokopališč, do Miramarskega oz. Devinskega gradu ter po mestnih ulicah in trgih. V te filmske kontekste je režiserka spretno postavljala svoje sogovornike - naj med njimi opozorimo na politologa Giorgia Rossettija, kabaretista Paola Rossija, zgodovinarja Raoula Pupa, pisatelje Maura Covacicha in Pina Rovereda, docente Mirana Košuto, Marijo Mitrovic in Andreo Segreja, gozdnega čuvaja Lucia Uliana, direktorja centra za genetski inženiring in biotehnologijo (ICGEB) Maura Giacco, predstavnika judovske skupnosti Maura Tabora ali arhitektko Barbaro Fornasir. Vsak nastopajoči je mikrofonu zaupal podatek, anekdoto ali samo majhno zanimivost, ki je po svoje osvetlila eno dušo Trsta. Sicer pa je bilo občutiti, kako nad njihovimi besedami lebdi kot v nevidno tančico ovita predvsem ljubezen do tega našega mesta, neka nad-telesna navezanost na vse kar Trst je. Pred projekcijo so zavrteli tudi krajši pogovor s Primom Rovisom, ki se je spominjal svoje matere, in Borisom Pahorjem, ki se je zaustavil pri nenapisani zgodovini, pri protislovenskem fašizmu, ki so ga tako italijanske knjige kot šolski programi prevečkrat zamolčali. Dokumentarni film bodo predvajali v nedeljo, 10. februarja, ob 23. uri na programu RaiStoria. (sas) LICEJ PREŠEREN - Pred začetkom novinarske delavnice Prvi stik z redakcijo Dijaki 3.A, 3.C in 1. klasičnega liceja so spoznavali vsakdanje delo novinarjev Primorskega dnevnika Pred začetkom novinarske delavnice, ki jo bodo na liceju Franceta Prešerna od prihodnjega tedna priredili in vodili novinarji Primorskega dnevnika, so dijaki 3.A, 3.C in 1. klasičnega liceja obiskali uredništvo našega dnevnika v Ulici Montecchi 6, da bi se dejansko seznanili s časnikarskim vsakdanom. Mlade so sprejeli odgovorni urednik Dušan Udo-vič, vodja fotostavnice Marko Hussu in fotograf Davorin Križmančič, ki so jim predstavili, kako nastaja dnevnik - se pravi od zamisli do končnega izdelka, mimo redakcijskih sestankov, zbiranja gradiva, fotografiranja in seveda pisanja ter vstavljanja članka v stran. Nagrade za najboljše dijake-fotografe Na zavodu za geometre Max Fa-biani (Ul. Monte s. Gabriele 48) bodo danes ob 11.30 nagradili zmagovalce že osmega umetnostnega in fotografskega natečaja Questa volta metti in scena ... il gusto (Tokrat uprizori ... okus), ki sta ga ob podpori in s pokroviteljstvom Pokrajine Trst, Občine Devin-Nabrežina in tržaškega centra Unesco priredila kulturno združenje Opera viva in Zavod za geometre Max Fabiani po zamisli umetnice Lo-rene Matic, ki je dejansko tudi izpeljala projekt. Razpis je bil tudi letos namenjen izključno tržaškim višješolcem, dijakom Zavoda združenega sveta iz Devina in gimnazije Carli iz Kopra. Njihove končne izdelke bodo tudi razstavili. V Lovat roman o italijanskem terorizmu V knjigarni Lovat (Drevored XX. Septembra) bodo danes ob 18. uri predstavili roman Il mas-sacro per un presidente reškega avtorja in novinarja Diega Zan-dela. Roman se poglablja v italijanski terorizem, o čemer se bosta z avtorjem pogovarjala zgodovinar Claudio Venza in docent italijanske književnosti Roberto Dedenaro. Muzikal Maximilian -miramarski princ Na odru gledališča Orazio Bobbio bo danes in jutri ob 20.30 zaživel muzikal Maximilian - mi-ramarski princ v režiji Andree Bi-nettija. Za plesne vložke bo poskrbela skupina akademije Ar-tinscena pod vodstvom koreo-grafinje Marie Brune Raimondi. Za vstopnico boste morali odšteti 15 oz. 10 evrov (brezplačno parkirišče na tržaškem sejmišču -vhod s Trga de Gasperi). O grški diaspori Grška fundacija za kulturo v sodelovanju s tržaško univerzo in grško skupnostjo v Trstu vabi danes ob 17.30 v dvorano Filo-xenia (Ul. Mazzini 3) na predstavitev knjige profesorja Janni-sa Korinthiosa I Greci di Napo-li e del Meridione d'Italia dal XV al XX secolo. Docent iz Kalabri-je objavil več desetletne raziskave o diaspori v južni Italiji, s posebno pozornostjo do grške skupnosti v Neaplju. MERČE - Val nezadovoljstva, ki se širi po Sloveniji, zajel tudi s satirično žilico navdahnjene Merčane Pustno začinjen politični protest V sežanski občini se le redko katera vaška skupnost ponaša s tako razvejano družbeno dejavnostjo, kot jo gojijo prebivalci Merč. Podobno kot po vsej Sloveniji tudi med njimi trenutno narašča socialno-politično nezadovoljstvo, ki pa bo za priložnost openske povorke pustno začinjena. Dogajanju v Ljubljani in po drugih večjih mestnih središčih sledijo z veliko pozornostjo, vendar tudi v manjši kraški vasici se dobesedno nekaj kuha. »Popolnoma podpiramo umirjene in poštene proteste. Ekscese in nerede pa absolutno obsojamo, zato smo si tudi na pustni način privoščili marsikaterega našega politika,« je v svoji kamnoseški delavnici dejal Ivan Žiberna. Tu nastaja tudi del voza, ki bo letos imel namreč večje razsežnosti v primerjavi z lansko različico. Nadvse aktiven in zgovoren gospod Žiberna, ki hkrati predseduje vaškemu razvojnemu društvu Merišče, nam je razkril le veliki kotel. Ob njem bodo stali zaslužni politiki, ki so slovenskim državljanom zakuhali res neokusno jed. Za njimi pa pod skupnim naslovom »Politiki kuhajo« napovedujejo še daljšo krsto in shod protestnikov. Sicer vzdušje v kamnoseški delavnici ni bilo nikakor pogrebno, saj Merčane vodi povsem satirično načelo, ob katerem uživajo tudi najmlajši. Za priložnostne slike so se tako ob velikem modrem kotlu zbrali tudi mali Rene, Klarisa, Tilen, Eve-lin, Klemen in Špela. S starejšimi pustarji komaj čakajo na Kraški pust, ko se bodo končno lahko preoblekli v posebne pustne maske. Otroškim maskam se bodo pridružili še protestniki z bar-vanimi lasuljami in številnimi zbadljivimi transparenti. Pustarji iz Merč pa si vsekakor zaslužijo posebno priznanje. Po več letih so postali že stalnica Kraškega pusta onstran bivše meje, ki je včasih še vedno preveč prisotna v mislih marsikaterega Primorca. Kljub vsemu pa je doživljanje pusta v Merčah izredno zdravo in preprosto. Ne spuščajo se v posebne tehnične vragolije in pikolovsko piljenje detajlov. Izdelava pustnega voza, tako kot prirejanje številni drugih dogodkov, je za Merčane dokazovanje pristnega vaškega povezovanja in bogate tradicije, kar jim nedvomno predstavlja velik ponos. Andrej Marušič / MNENJA, RUBRIKE Petek, 1. februarja 2013 9 ŽARIŠČE Pred skorajšnjim praznikom kulture Adrijan Pahor Kljub temu, da nas od slovenskega praznika kulture loči še natanko teden dni, so se že marsikje zvrstile proslave ob dnevu kulture, saj je datum navsezadnje neobvezu-joč, pomen, ki ga namenjamo kulturi pa velik. Pomislimo samo na vik in krik, ki ga je zagnala vsa kulturna in politična srenja ob novici, da bo (zdaj že odhajajoča) vlada ukinila že vrsto let delujoče ministrstvo za kulturo. Duhovno in kulturno izročilo nas Slovence očitno bolj zaznamujeta kot pa naša ekonomska in politična neodvisnost. Verjetno je to razlog, da smo kot narod lahko preživeli stoletja brez svoje politične suverenosti, če bi nam pa »vladajoči« vzeli še duhovno izročilo, bi nam uničili našo identiteto in verjetno postavili pod vprašaj tudi naš obstoj. Tako smo trajno hvaležni naši »inteligenci«, ki je znala v teku stoletij kljubovati vsem pritiskom in v morda največji meri pripomoči k temu, da smo kot narod obstali (če se lahko povzamem po Trubarju) na tem robčku zemlje in naposled vendarle pridobili želeno samostojnost. Slovenci smo se torej kot narod utemeljili prav v kulturi. Posebno mesto ima v tem smislu literatura, zaradi svojega medija - jezika. To je v bistvu razvidno že iz človekove izvirne zasnovanosti v jeziku, kot jo je izrekel Heidegger z ugotovitvijo, da je jezik hiša biti, v kateri prebiva človek. Za vse, kar se dogaja v naši "hiši", smo odgovorni kot posamezniki in kot skupnost, tako je tudi z jezikom - vse, kar se z njim dogaja, je v rokah nas samih (spomnimo se samo polemik glede uporabe slovenščine v javnosti oziroma izpo-drinjanje slovenščine kot glavnega jezika iz slovenske univerze) Če dvomimo o trdoživosti in odpornosti slovenščine, dvomimo tudi o odpornosti in trdoživosti nas samih, s tem pa zapiramo začarani krog malodušja, ki ga večkrat očitamo našim prednikom. Jezik je namreč tisti organ naše duše, ki izgovarja to, kar smo, je zrcalo našega srca. Zvestoba maternemu jeziku je zvestoba samemu sebi in tisti govorici, ki nas je prva usmerjala v komunikacijo z bližnjim. Če nam naši filologi in slavisti razlagajo besedi Slovenci in Slovani s sta-roslovansko besedo slovo, kar pomeni beseda, potem nam etimologija nazorno govori, kako je naše ime povezano z besedo. Zato je slovensko izročilo povezano s spoštovanjem in obrambo besede. Ljubiti slovensko pristno besedo in oblikovati slovensko jezikovno kulturo je za naše besedne ustvarjalce prva značilnost slovenske identitete. Vse navedene ugotovitve gotovo niso nikakršno odkritje, res pa je, da se o njih največkrat razmišlja prav v tem času, če k temu dodam še dejstvo, da ravno v teh dneh v nekaterih razredih zaključujemo z obravnavo Prešernovih poezij, potem, kot bi rekel Prešern sam: »vse misli 'zvirajo 'z ljubezni ene, in kjer ponoči v spanji so zastale, zbude se, ko spet zarja noč prežene.« Verzi so iz njegovega osred- njega dela, Sonetnega venca, namenjeni so predvsem Juliji, vendar istočasno povezani z narodno in pesniško tematiko. Poetološka tema je nasploh tista, ki se bolj ali manj pojavlja v vseh petnajstih sonetih in še v marsikaterih drugih Prešernovih poezijah. V teh verzih, iz katerih pronicata Prešernova zvestoba sebi in slovenski stvarnosti, se nahaja njegova duhovna oporoka: iz ljubezni do vsega je svojemu narodu in vsemu človeštvu (Zdravljica) namenjala pozitivne, z vi-zionarno sposobnostjo zasnovane želje po samobitnosti, vzajemnosti, bratstvu in dobremu sosedstvu, tako da smo bili v bistvu Slovenci izoblikovani kot narod, še preden smo narod sploh postali. Če smo mi v nekem smislu »rojeni iz sladkote njega poezije«, nam zdaj, ko se nam je delček njegove vizije uresničil, ne more biti vseeno, kaj se dogaja z nami in z našo dvaindvajset let staro domovino. Sporočilo Prešernove poezije je torej utemeljeno na kulturi in literarnem ustvarjanju kot tkanju komunikacije v pomene in vrednote, ki so skupni širši skupnosti, ki v njih navezuje stike in ustvarja svojo zgodovino, temelji na osebi, na celostnem pogledu na človeka. Namen literature in kulture v širšem smislu predstavlja razsežnost ljubezni, saj je ljubezen tista stvarnost, ki človeka odpira za drugega in ga prepriča, da sprejema in navezuje stike z drugim, tudi če je ta drugačnega mnenja ... DIVAČA - Nocoj v prostorih knjižnice Vpliv taninov na kakovost terana PTP DIVAČA - V divaški knjižnici bodo danes ob 18. uri predstavili diplomsko delo avtorice 25-letne Sanje Novak z naslovom Vpliv enoloških taninov na kakovost vina teran PTP. Sanja Novak, ki je v začetku junija 2011 leta diplomirala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Tatjane Košmerl, je za svojo diplomo prejela tudi Bitenčevo priznanje. Sicer pa gostja prihaja iz Famelj pri Divači, trenutno pa živi v Postojni. Po poklicu je univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije. Od lanskega leta je zaposlena kot enologinja v sežanskem podjetju Vinakras. (OK) Po naših gradiščih z Branko Sulčič RAZDRTO - Društvo prijateljev Nanosa prireja danes ob 18. uri v Baru Nanos na Razdrtem odprtje razstave in predavanje na temo Krožna pot po naših gradiščih. Gostja večera bo Branka Sulčič iz Trsta, rojena v Dutovljah, ki ima za sabo številne odmevne razstave o humanistu in poznejšem papežu Pi-ju II Piccolominiju, 100-letnici bohinjske proge, Porečanki idr. Gre za čezmejno razstavo, saj so na predstavitvenih plakatih predstavljena gradišča na Krasu na obeh straneh meje. Večina gradišč na Krasu se nam danes predstavlja kot kup kamenja in le malokje je poskrbljeno za njihovo vzdrževanje. Predstavila bo gradišča, ki so lažje dostopna in so na strateških točkah z lepim razgledom. Pot bo obiskovalce vodila od Sežane, To-maja, Volčjega Gradu, do Slivnega, Repniča, Repentabra, Koroščev, Socer-ba, Škocjana in gradišča izven krožne poti Most na Soči. Pomembno je, da lahko izletnik sam obišče te arheološke znamenitosti naših krajev. Razstava bo na ogled do konca februarja. (OK) Igorjev pohod od kala do kala PLISKOVICA- Ob svetovnem dnevu varstva mokrišč, 2. februarju, organizirajo v Pliskovici v nedeljo, 3. februarja, s pričetkom ob 10.30 tradicionalen tematski pohod »Od kala do kala«, ki je poimenovan po njegovem ustanovitelju Igorju Maherju. Krožno speljan, voden pohod s pričetkom pod Lat-nikom evropskega prijateljstva in vmesnim postankom ob čaju pri kalu Mlačna, povezuje kar 18 kalov v okolici Pliskovice. Pot je dolga 6,7 kilometrov z višinsko razliko 130 metrov in se jo prehodi v treh urah. Startnina znaša 3 evre. Po pohodu se bodo pohodniki okrepčali s kraško joto in klobaso ter se družili na vaškem balinišču. Pol ure pred začetkom pohoda bodo v Mladinskem hotelu Pliskovica odprli razstavo »Podobe kraških korenin« avtorja Davida Luina, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Socialno varstvenim zavodom Dutovlje. Gre za zbirko korenin - zanimivih stvaritev narave, vezjo med nebom in zemljo, življenjem in smrtjo, svetlobo in temo, ... Razstava bo na ogled postavljena do konca meseca februarja. Olga Knez DA NE POZABIMO - Novinar in odgovorni urednik večkratni smučarski zmagovalec (tudi svetovni prvak) Tako je Primorski zaslovel v svetu •M Znanec, ki sem ga pred dnevi srečal na ulici v pogovoru s prijateljem, me je sogovorniku v italijanščini predstavil z besedami: «Ta gospod je bil svetovni prvak med časnikarji smučarji.« Nisem ugovarjal. Priložnostne besede, sem sklepal, ki pomagajo , da pogovor steče. Toda kako je s tem »svetovnim prvakom«, poimenovanjem, ki sem ga že nekajkrat slišal? Popisal bom to zgodbo in jo poslal uredništvu v presojo, če jo je vredno objaviti. Za moje občutke je zanimiva samo zato, ker sem bil kot edini predstavnik naše skupnosti v Italiji na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Pred tolikimi leti so odmevala tako v domači kot italijanski javnosti. Imela so, torej, določen politični naboj. Ta zgodba ima kar dolgo brado. Začenja se v zimi 1964-65. Takratni športni časnikar pri našem dnevniku Marjan Dolgan mi je nekega dne telefoniral v Gorico, da je prejel razpis za vsedržavno novinarsko časnikarsko tekmovanje v Ponte di Legno. Prijavil sem se, da tekmujem za Primorski dnevnik. Znašel sem se v družbi kakšnih sto kolegov, povečini mlajših od mene. Na veleslalomu na Passo Tonale, kjer smo tekmovali že naslednji dan, sem imel isti čas kot veliko mlajši kolega od časnika La Notte, ki je takrat izhajal v Milanu. Zgodilo se je, kot se reče: prišel, videl, zmagal. Ker je bila za prvo mesto dodeljena zlata medalja, so morali dvema zmagovalcema nameniti poleg zlate medalje še eno nagrado, ki so jo našli v plaketi italijanske federacije zimskih športov FISI. Žreb je mene določil, da izbiram prvi. Izbral sem plaketo FISI. Mojo odločitev so pozdravili z burnim ploskanjem. Podeljevanje nagrad z banketom je bil veliki dogodek. Prisotni so bili najvišji predstavniki zimskih špor- tov, minister, politiki, pisatelj Dino Buzzati. Bili so zlati časi za gospodarstvo, bilo je veliko uglednih sponzorjev, odmevalo je tudi v časopisju. Primorski dnevnik je bil tiste dni imenovan v številnih italijanskih medijih. Ko sem se vrnil domov, mi je odgovorni urednik inž. Stanislav Renko dal teden dopusta. Za 15 let sem si zagotovil mesto v juniorski italijanski časnikarski ekipi na svetovnih prvenstvih, ki jih je in jih še organizira SKIJ, Mednarodni smučarski klub žurnalistov. Dolgo let ga je vodil ustanovitelj Francoz Gil de la Rock. Bil je prva mednarodna organizacija časnikarjev, ki je omogočala koristna srečanja predstavnikov sedme sile z ene in druge strani tako imenovane železne zavese. Kot neuvrščena država je imela Jugoslavija v tistem času ugledno mesto v tem klubu. Njegov podpredsednik je bil dolga leta slovenski časnikar Joško Pir-nar. Spoznal sem ga prav v Ponte di Legno, kjer je predstavljal ta klub. Poleg tega so bili po zaslugi izvrstnih slovenskih tekmovalcev Jugoslovani kar nekajkrat svetovni prvaki.. Z udeležbo na svetovnih prvenstvih sem v Evropi presmučal najbolj Levo karikatura Gorazda Vesela zagrebškega satirika Ota Reisingerja, nekdaj uglednega sodelavca ljubljanskega Dela; Desno Gorazd Vesel ob zbirki medalj s smučarskih tekmovanj severna (severni polarni krog na Finskem in Škotska), najbolj južna (Terminillo), najbolj vzhodna (Kavkaz) in zahodna smučišča ( Pirene-ji). Poleteli pa smo tudi v ZDA in na Japonsko, vedno tja, kjer je bila naslednje leto zimska olipijada ali svetovno prvenstvo. Tekmovali smo tudi bliže, denimo v avstrijskem Badgasteinu. Na povsem ledeni progi sem z izvrstnimi kneissericami serije weid star (kdo danes še ve zanje!) zasedel drugo mesto, takoj za Kanadčanom Dursch-midom, takrat svetovno znanim snemalcem dokumentarcev. Naslednji dan sta bili dve vožnji slaloma. Durschmid prve vožnje ni speljal, jaz pa sem se na koncu prvega slaloma, po uspešni vožnji znašel na prvem mestu. Tega nisem vedel in tudi naš kapetan Rino Cossard iz Ao-ste mi ni bil v oporo. Raje se je družil s kolegicami s Poljske. Na drugi vožnji se mi je pri tretjih vratih odpela smučka in tekme je bilo zame konec. Ko smo zvečer dobili izpisane rezultate, sem ugotovil, da sem bil po prvi vožnji dve uri "svetovni prvak". Z malo več sreče bi to lahko tudi ostal. Nikoli poprej in nikoli kas- neje se mi na tekmah , pa tudi sicer ne, smučka ni odpela. V Badgasteinu sem imel edino priložnost, da se povzpnem na vrh; toda usoda je odločila drugače. Zgodbe pa s tem še ni konec. V Coloradu v ZDA smo obiskali največje smučarske kraje in tudi tekmovali. Še danes mi je lepo pri srcu, če se spomnim veleslalomske tekme. Nastopil sem v seniorski ekipi. Zbudili smo se v hladno in jasno jutro .Sonce je ravno prav stalilo ledeno , na južno stran obrnjeno progo. Vratca so bila postavljena levo-desno, v enakomernih razdaljah, kar je ustrezalo (pretekli čas moram posebej poudariti) mojemu načinu vožnje. Sneg je ravno toliko popustil, da so mučke dobro prijemale. Firn! Ko sem se odrinil s štartnega mesta, se mi je odlomila konica palice in ostala v snegu. Spustil sem se po progi in sploh nisem pomislil na to, da tekmujem. Vozil sem za dušo, skorajda za orgazem. In bil prvi. Premagal sem Ame-rikanca, ki se je do takrat kar dve leti uvrstil pred mano. Zvečer so mi italijanski kolegi na odru nadeli (papirnato) krono z napisom »the Eagle«, orel. V polovici 80-tih let smo bili na Kopaoniku v Jugoslaviji. Bili so že časi Miloševica. V kavarni na Terazijah v Beogradu se je humorist grdo delal norca iz Tita. Na poti proti Kopaoni-ku smo se ustavljali po samostanih, kjer so nas izvrstno gostili postavni, mladi in bradati pravoslavni popi. Na tekmi med seniorji sem se dobro odrezal in dobil v dar s posvetilom opremljeno čudovito, žal v angleščini, ki jo ne poznam, pisano knjigo o samostanu Hilandar na Atosu v Grčiji, ki ga je konec 12 stoletja ustanovil Sveti Sava, Nemanjic. Bil je prvi srbski neodvisni verski voditelj. Hi-landar, ki so ga zgradili za časa biza-tinskga cesarstva, je simbol srbske tradicije in pravoslavne cerkve. Potem sem se upokojil, dal slovo mednarodnim tekmam, udeleževal sem se tistih na domačih tleh. Tekmovali smo s »handicapom«. K zmagi so torej pripomogla moja (številna) leta. Mlajši kolega, izvrsten smučar, je zato najbrž upravičeno potarnal:» Dokler bo Gorazd tekmoval, nimam šans.« Starejši časnikarji se še danes prepoznamo po nekaterih dejavnostih iz mlajših let. Prejšnji večer sem šel v Solkan poslušat predstavitev »goriškega radiča«; pravijo mu tudi su-kanski regut ali zimska vrtnica. To nalogo je izvrstno opravil nekdanji stanovski kolega Toni Gomišček. Sedaj ga predstavljajo kot publicista. Uspešno promovira Brda in vino. Na izredno strokoven in poglobljen način je predstavil zgodovino te vrtnine, njene značilnosti in način pridelave. Celo večnost ga nisem videl. In sem ga šel pozdravit. Sedel je v družbi uglednih strokovnjakov in politikov. «Še smučaš?« me je prav na kratko vprašal, jaz pa njemu prav tako na kratko nazaj: » Samo še v spominih.« In sva se poslovila. Gorazd Vesel 10 Petek, 1. februarja 2013 KULTURA / INTERVJU - Ivana Leskovec, urednica in pobudnica monografije Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina Poleg izvorne domovine klekljane čipke, ki se pripisuje Milanu in okolici, od koder se je to znanje širilo v Benetke, Genovo, Binche, Valenciennes, Mechlin, Lille, Chantilly, Bruselj, Honiton ... , tudi mesto Idrija sodi med najpomembnejša mesta v svetu, ki se ponašajo z zavidljivo in eno od najstarejših tradicij klekljanja. Pod okriljem Mestnega muzeja Idrija je konec minulega leta izšla doslej najobsežnejša monografija o idrijski čipki, ki na domala 240 straneh predstavlja tudi marsikatera nova odkritja iz zgodovine čipkarstva, pridobljena s pomočjo zadnjih raziskovanj v domačih in tujih arhivih. O idrijski čipki je bilo napisanih že precej tekstov, a najverjetneje tako obsežnega dela bralci še nismo bili deležni? Tako obsežnega in vsestransko zastavljenega dela, ne le o čipkah, pač pa tudi o katerikoli drugi obrti, na Slovenskem še nimamo. Monografija Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina prinaša temeljit in predvsem celovit pregled vsega, kar v tem trenutku o čipkah in čipkarstvu na Idrijskem vemo. Razprave in članki v tej knjigi imajo namen osvetliti začetke ter razvoj izdelovanja čipk v Idriji in deloma tudi v širšem slovenskem prostoru, predstaviti osnovne značilnosti tehnološkega in oblikovnega razvoja samih čipk, pojasniti in utemeljiti njihovo pojavno obliko, predstaviti osnovne veščine klekljanja, načine izobraževanja, pomen trgovanja s čipkami, uvodoma pa umestiti idrijske čipke v evropski zgodovinski prostor. Katere novosti, ki jih omenjena knjiga prinaša bi posebej izpostavili? Knjiga prinaša vrsto novih zgodovinskih dejstev o razvoju čipkarstva na Idrijskem. Pomembno je, da so vsi zapisi podkrepljeni z navedbo arhivskih virov in v vsakem trenutku preverljivi. Zanimivi so podatki o obsegu in razširjenosti klekljanja na Idrijskem v 18. in 19. stoletju, objavljena so poimenovanja čipk iz začetka 19. stoletja, ki jih lahko primerjamo s kasnejšimi, tudi danes še znanimi imeni, prvič se srečamo s pojmom »pečatenja čipk« in pečatnim mojstrom, kar priča o gospodarskem pomenu te dejavnosti v 19. stoletju, itd. V knjigi so prvič sistematično navedene tehnike in elementi klekljanja, ki jih pri svojem delu uporablja idrijska čipkarska šola. Ta šola oz. znanje, ki so ga tu učili, so idrijske učiteljice klekljanja prenašale kot model v druge kraje takratne Avstro-Ogrske monarhije, kamor so bile poslane, da bi poučevale t. i. »idrijsko tehniko«. S tem v zvezi je posebej predstavljena pomembna vloga in mesto idrijske učiteljice klekljanja Ivanke Ferjančič na Tirolskem, ki jo sicer poznamo kot prvo učiteljico v čipkarski šoli v Idriji, ustanovljeni leta 1876. In nenazadnje smo v muzeju za opisovanje čipk izdelali natančen sistem klasifikacije čipk, ki ga uporabljamo pri inven-tarizaciji našega čipkarskega gradiva in želimo, da bi bil v pomoč tudi drugim muzealcem oz. vsem, ki čipke zbirajo ali se ukvarjajo z njihovim proučevanjem. Začetki čipkarstva v Evropi segajo v začetek 16. stoletja. Če se ne motim, najstarejši dokument o kle-kljanju v Idriji nosi letnico 1696. Ali bi lahko upravičeno domnevali, da je bila čipka že pred tem časom na tem področju močno prisotna? Tako kot niso znani natančni začetki čipkarstva v Evropi, tudi niso znani za slovenski prostor, niti za Idrijo. Vsekakor lahko trdimo, da so bile čipke na Slovenskem prisotne že pred letom 1696, saj vemo, da o klekljaricah iz Ljubljane in okolice poroča Valvasor v svoji znameniti Slavi Vojvodine Kranjski. Tudi v Idriji je pričakovati, da je glede na poročilo iz leta 1696, ki pravi, da so potovalke, ki so prihajale v Idrijo, v zameno za živež prevzemale čipke, bilo čipkarstvo množično razširjeno. Res pa je, da natančnejših podatkov za ta čas zaenkrat še nimamo. Vsaj od 18 stoletja naprej pa naj bi bil razmah klekljanja precej tesno povezan z rudarskimi okoliši. Za Idrijo vemo, da so se v 18. stoletju močno posodobili, modernizirali postopki pri žganju rude, zato v drobil-nici in prebiralnici niso več potrebovali toliko delovne sile. Ženske so izgubile službo. Vse več se jih je očitno usmerilo v čipkarstvo, ki je prinašalo pomemben dodaten zaslužek v proračun rudarjeve družine. Samo rudarska plača ob visokih življenjskih stroških in številni družini ni zadoščala. Kakšne so razlike med čipko, ki je nastajala pred stoletji in današnjo (idrijsko) čipko? Kdaj je idrijska čipka (prido)dobila na prepoznavnosti in zakaj? Tako kot vse arhaične klekljane čipke v Evropi so bile tudi prve idrijske čipke izdelane v tehniki stavljenih čipk - v enem kosu, z velikim številom kle-kljev, brez pomoči kvačke. Razen po opisih in ohranjenih imenih nam ni znano, kako so te čipke v 17. ali 18. stoletju izgledale. Ne znamo tudi razložiti, kaj je v tistem času dejansko pomenila t. i. in v virih večkrat omenjena »idrijska tehnika«. Najstarejši vzorčnik z ohranjenimi čipkami, za katere vemo, da so bile izdelane v Idriji, je iz leta 1839. Vsekakor pa se tip čipk, ki so že v svojem času poimenovane »idrijske čipke« začne oblikovati že pred sredo 19. stoletja, prepoznavnejše pa postanejo po letu 1870, ko je v Idriji ustanovljena prva trgovina s čipkami in ko idrijski trgov- ci uspešno nastopajo na svetovnih razstavah in svoje čipke na trgu plasairajo pod imenom »idrijska čipka«. Za čipko tistega časa je značilna tehnika široki ris in tipični vzorci kot npr. križčevke, kranclovke ... Čipka naj bi bila od svojih začetkov v 16. stoletju do zatona v začetku 20. stoletja prepoznavni znak pripadnosti višjemu sloju. Kakšna je usoda čipk danes? Kje je mesto (idrijske) čipke danes in kaj nam v modernem času čipka lahko še (po)nudi? Konec 19. stoletja ročno izdelane čipke počasi postajajo umetnost, v svetu oblačilne kulture jih namreč nadomestijo strojne čipke. Naposled je druga svetovna vojna dokončno uničila komercialno proizvodnjo čipk. Čipkarstvo se odtlej ohranja kot posebnost nekega prostora, kjer je že bilo tradicionalno razvito. Posamezniki, društva čipkaric ali šole klekljajo ali šivajo čipke zaradi lastnega užitka, za turistične namene ali zato, da ohranjajo dediščino svojih prednikov živo. Nove čipke, ki kljub vsemu nastajajo, pa so večinoma rezultat individualne kreativnosti. In temu procesu smo priča tudi v našem prostoru. Idrijska čipka je izziv prenekateremu modnemu kreatorju ali oblikovalcu tekstilij. Sod- obne ali bolje rečeno eksperimentalne čipke pa dojemamo tudi kot umetnost in umetnine same na sebi Monografijo zaključuje obsežen katalog stalne razstave, ki je priložen na DVD-ju. Katere novosti obiskovalcem Mestnega muzeja Idrija prinaša prenovljena razstava o idrijski čipki? 40 let staro muzejsko razstavo o klekljanih čipkah na Slovenskem smo že leta 2008 nadomestili z novo, lepo, veliko in sodobno razstavo z istim naslovom, kot ga zdaj nosi monografija -»Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina«. Po bogastvu razstavljenega gradiva je naša razstava največja tovrstna na Slovenskem. Z izbranimi muzeali-jami pripoveduje zgodbo o idrijski čipki. Razstava je razdeljena v več vsebinskih sklopov, s pomočjo katerih izpostavljamo ključne značilnosti in dejavnosti, ki opredeljujejo idrijsko čipko: Klekljane čipke v Evropi, Razvoj idrijske čipke, Trgovina s čipkami, Klekljarice, Čipkarska šola, Festival idrijske čipke, Čipke in družba in Zakladnica čipk, ki je za obiskovalce posebej vabljiva, saj obiskovalci v njej spoznajo najstarejše, najlepše, najmanjše, največje, skratka naj- čipke. Robi Šabec Direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec in naslovna stran monografije, ki jo je uredila RŠ GLEDALIŠČE - Michele Placido v tržaški Contradi s Kraljem Learom Propad starega kralja, ki se zanese na varljive besede Michele Placido, najpopularnejši in med italijanskimi sodobnimi igralci, zahvaljujoč se zlasti velikemu uspehu televizijskega niza o mafijski Hobotnici, se je v svojem zadnjem gledališkem projektu lotil enega temeljnih likov klasičnega repertoarja, in sicer Shakespearovega Kralja Leara: delo mu je nedvomno zelo pri srcu, saj se ni omejil le na naslovno vlogo, temveč je predstavo sooblikoval tudi kot režiser skupaj s Francescom Manet-tijem, poleg tega je sodeloval pri prevodu in priredbi besedila. Predstava, ki je bila konec minulega tedna na sporedu v tržaški Bobbiovi dvorani v okviru abonmajskega niza La Contrade, je po pričakovanju privabila veliko gledalcev, večinoma navdušenih nad izrazito moderno obarvano postavitvijo s poudarjenimi grotesknimi elementi. V svoji odčitavi je Michele Placido izpostavil betežnost starega Leara, iz katere izvira njegova nerazsodnost in zgrešena presoja iskrenosti najmlajše hčere Cordelije, tako da kraljestvo na stara leta zaupa starejšima Goneril in Regan, ki ga bosta izdali. Sicer je Placidova in Manettijeva postavitev osnovana na prevari, ki jo omogočajo besede, denimo v vzporedni zgodbi Ed-munda in Edgarja, sinov grofa Gloucestra. Kakorkoli že, v predstavi so poudarjeni spotakljivi ali pretresljivi elementi, denimo hotnost med Edgarjem in starejšima Learovima hčerama ali zelo nazorno prikazano mučenje starega grofa. Zaradi množice raznolikih poudarkov in prav tako raznolikih interpretacij nastopajočih likov ter neenakomerne izkušenosti igralcev deluje predstava nehomogeno, (bov) Michele Placido v vlogi kralja Leara RS - Osnutki Nacionalni program za kulturo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) je v javno razpravo dalo osnutka dveh strateških dokumentov in osnutek sprememb krovnega zakona za kulturo. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci dejal državni sekretar na ministrstvu Aleksander Zorn, pričakujejo, da bo razprava prinesla marsikaj koristnega in novega. Javna razprava je odprta 30 dni, pripombe, kritike in dopolnila, za katere bodo menili, da so smiselni, pa bodo na ministrstvu vnesi v besedilo osnutkov. V zadnjem tednu javne razprave bodo k pogovorom povabili tudi direktorje javnih zavodov in predstavnike obeh sindikatov na področju kulture, da jim predstavijo svoje videnje glede osnutka zakona. Osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2013-2016 je po Zornovih besedah popolnoma drugačen od zadnjega sprejetega in od osnutka, ki je bil pripravljen v času ministrice Majde Širca. Oba sta bila namreč preobširna, poleg tega se je pokazalo, da ju tudi v času "najbolj debelih krav" ne bi bilo mogoče uresničiti. Nacionalni program za kulturo je tako namesto strateškega dokumenta postal program želja. Sedaj so se vrnili k programu kot strateškemu dokumentu, ki bo nekakšna ustava za kulturo. Spremembe gradiva, pripravljenega v času ministrice Širce, pa so bile po Zornovih besedah potrebne tudi zaradi krize. Kot je povedala v.d. generalne direktorice direktorata za ustvarjalnost Barbara Koželj Podlogar, predlog osnutka prinaša spremembe v strukturi, med cilji pa so vanj vpisani le tisti, ki nadgrajujejo običajno delo ministrstva. Za področje umetnosti je v njem med drugim predvidena celovita prenova SNG Drama Ljubljana, vzpostavitev politike kreativnih industrij, na področju glasbe arhiviranje glasbenih del in na področju mednarodnega sodelovanja novo mreženje. Na področju kulturne dediščine predlog po besedah v.d. generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino Damjane Pečnik med drugim predvideva povečanje dostopnosti kulturne dediščine in uveljavljanje mednarodne prepoznavnosti Slovenije v svetu preko kulturne dediščine ter vpis novih spomenikov na oba seznama kulturne dediščine organizacije Unesco. Na področju medijev je po besedah v.d. generalnega direktorja direktorata za medije Mira Petka rdeča nit zagotavljanje pluralizma in raznovrstnosti, med cilji pa je še krepitev avtonomije novinarjev in urednikov. Osnutek predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) na eni strani predvideva posodobitev javnega sektorja v kulturi in na drugi odpravlja anomalije in pomanjkljivosti, ki so se pokazale tekom let. Gradiva so bila po Zornovih besedah sicer pripravljena že v času ministrice Širce, a so bila pospravljena v predal, saj z rešitvami ne bo nihče popolnoma zadovoljen. Generalni direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik, ki je kot zunanji sodelavec sodeloval pri pisanju osnutka, je poudaril, da je zgodovina prizadevanj za posodobitev javnih zavodov dolga. V osnutku tudi zaradi težav glede financiranja javnega sektorja radikalni posegi niso bili mogoči, je pa pomembno, da se razprava odpre in da vemo, da proces modernizacije ni končan, je dejal. Osnutek Nacionalnega programa za jezikovno politiko 20122016 je bil prav tako pripravljen že v prejšnjem mandatu. Prva javna razprava je potekala v juniju in juliju 2011. Komisija je pripombe upoštevala in v dveh mesecih pripravila besedilo, ki bo šlo v medresorsko usklajevanje. (STA) / ITALIJA, SVET Petek, 1. februarja 2013 1 1 PRORAČUN 2012-2020 - Premier Monti včeraj na obisku v Berlinu Italija je bila l. 2011 največja neto plačnica v proračun EU BERLIN/DUNAJ - Pred vrhom EU, ki bo v Bruslju potekal 7. in 8. februarja, se na stari celini krepijo diplomatska prizadevanja za dosego dogovora o večletnem proračunu 2014-2020. Italijanski premier Mario Monti se je včeraj mudil pri nemški kanclerki Angeli Merkel, kjer se je zavzel za dovolj obsežna sredstva za spodbujanje rasti in delovnih mest v kriznih državah. Merklova je pred srečanjem z Mon-tijem v Berlinu poudarila, da pričakuje zahtevna pogajanja o prihodnjem proračunu EU, je pa optimistična, da bi na prihajajočem vrhu lahko dosegli dogovor o srednjeročnem finančnem okviru. Italija si želi, da bi sprejeli več ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja, meni pa tudi, da bi moralo biti ravnotežje med neto prejemnicami in neto plačnicami v evropski proračun pravičnejše. Na vrhu v Bruslju naj bi se zato pogajali o novem sistemu rabatov. Italija, ki se je v minulih letih znašla v hudih finančnih težavah, je bila leta 2011 največja neto plačnica v proračun EU. "To se mi seveda ne zdi pošteno, če upoštevamo relativno blaginjo v naši državi," je dejal Monti. Znano je, da se Monti zelo močno zavzema za interese Italije, je menila Merklova. A ker sta Italija in Nemčija neto plačnici, imata tudi skupne interese. "Pogajanja seveda ne bodo enostavna," je dejala kanclerka. Monti se bo v nedeljo sestal s francoskim predsednikom Francoisom Hol-landom, v Pariz pa se bo nato v sredo odpravila še Merklova. V Berlin bo medtem v ponedeljek prispel španski premier Mariano Rajoy. Aktiven je tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki se je včeraj na Dunaju sestal z avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom. Predsednike držav in vlad EU sta pozvala, naj na vrhu prihodnji teden vendarle dosežejo dogovor o prihodnjem proračunu. Barroso je prepričan, da je komisija pripravila dober predlog in da gre za "proračun investicij". "Naredili smo vse za to, da bi bil naš predlog sprejemljiv," je dejal in opozoril, da je odgovornost zdaj na plečih vlad. Voditelji EU na novembrskem vrhu niso dosegli dogovora o prihodnjem proračunu, odločitev pa so preložili na februar. Kompromisnemu predlogu sta nasprotovali predvsem Nemčija in Velika Britanija, saj naj bi bil predlagan proračun preobsežen. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je v začetku januarja ocenil, da lahko EU februarja dogovor doseže. Merklova je na tiskovni konferenci dejala, da se Monti močno zavzema za interese Italije, a da z njim dobro sodeluje ANSA AVSTRIJA V Hitlerjevi rojstni hiši urad za migrante? DUNAJ - Avstrijska človekoljubna organizacija Volkshilfe načrtuje, da bi v rojstni hiši nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja v kraju Braunau na severu države uredili urad za integracijo migrantov, kjer bi poleg ostalega potekali tudi tečaji nemščine, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. V Avstriji že dalj časa poteka burna razprava, kaj storiti z zgodovinsko obremenjeno hišo. Pred več kot letom dni se je iz stavbe izselilo invalidsko podjetje, od takrat pa Hitlerjeva rojstna hiša sameva. Spomeniško zaščitena stavba je v lasti neke upokojenke, glavni najemnik pa je avstrijsko notranje ministrstvo. Po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina znaša mesečna najemnina za hišo 4700 evrov. Novembra lani je za veliko razburjene poskrbel ruski poslanec Franc Klincevič, ki je nameraval hišo kupiti in jo porušiti. Župan Braunaua Hannes Waidbacher iz avstrijske ljudske stranke je večkrat poudaril, da bi lahko hišo preuredili v stanovanja, s čimer si je prislužil kritike avstrijskih socialdemokratov in Zelenih. (STA) AFERA MPS - Bivši prvi mož IOR v Sieni Preiskovalci zaslišali tudi Gottija Tedeschija SIRIJA - Po izraelskem napadu Damask zagrozil s povračilnimi ukrepi SIENA - Javni tožilec v Sieni Tito Salerno je včeraj v okviru preiskave škandala, ki pretresa banko Monte dei Paschi di Siena (MPS), zaslišal nekdanjega predsednika vatikanske banke IOR Ettoreja Gottija Tedeschija, in sicer kot pričo. Ta je bil namreč v Italiji dolga leta predstavnik španske banke Santander, od katere je MPS odkupil banko Antonveneto, in to po več milijard evrov višji ceni od tiste, ki jo je banka Santander malo poprej plačala za prevzem Antonvenete. Vse kaže, da so razliko v glavnem pospravili v svoje žepe bančniki, ki so sodelovali v »poslu«. Nekateri italijanski časniki so včeraj pisali, da naj bi tožilstvo v Sieni obtožilo bančnike MPS poleg drugega tudi združevanja v zločinske namene in da naj bi bilo v preiskave poleg starega vpleteno tudi novo vodstvo. Toda tožilstvo je novico demantiralo in nakazalo možnost, da uvede preiskavo zaradi ažiotaže. Sicer pa je bila afera MPS tudi včeraj predmet ostrih polemičnih iz- Ettore Gotti Tedeschi ANSA menjav med političnimi voditelji v okviru predvolilne kampanje. Premier Mario Monti je dejal, da je očitno treba poskrbeti, da bi bile stranke daleč od bank, s čimer je zbodel zlasti Demokratsko stranko, ki prek krajevnih uprav od nekdaj vpliva na imenovanje vodstva MPS. »Z Montijem se desetkrat strinjam,« je odvrnil prvak demokratov Pierluigi Bersani. »Po mojem bi morali tudi bančniki biti daleč od strank,« je dodal, namigujoč na Mon-tija in nekatere njegove kandidate. HRW - Poročilo o stanju na področju človekovih pravic Zatiranje v Rusiji, v EU premalo poguma, med Arabci gnev LONDON - Rusija je človekove pravice lani teptala bolj kot kadarkoli od razpada Sovjetske zveze, EU bi morala biti pogumnejša v svoji obrambi teh pravic, v arabskih državah pa je od začetne ev-forije ob ljudskih vstajah ostal predvsem gnev, v svojem najnovejšem poročilu o stanju na področju človekovih pravic ugotavlja organizacija Human Rights Watch. Dve leti od začetka t.i. arabske pomladi je tedanje navdušenje pozabljeno, vroče proteste in občutek zmagoslavja so zamenjali grozodejstva v Siriji ter gnev in frustracije v regiji. Voditelji so večinoma ostali imuni na zahteve množic po demokratičnih spremembah, ugotavlja HRW. Ta organizacija ima sedež v New Yorku, njeno poročilo na več kot 600 straneh pa je včeraj v Londonu predstavil direktor HRW Kenneth Roth. HRW opozarja tudi na bojazni, da so največji zmagovalci arabskih vstaj dejansko islamisti, ki bi lahko omejili pravice žensk, manjšin in disidentov, ter izpostavlja, da celo v državah, kjer je prišlo so spremembe režima, temeljne reforme potekajo le počasi in nestabilno. "Težko je končati represivno oblast, a najtežji del bi lahko bil dan potem," piše v poročilu. Glede Egipta HRW med drugim spomni na spore glede nove ustave, ki so ponazorili, kako težko je dejansko zaščititi človekove pravice. Libijo HRW izpostavlja kot primer slabe uprave, kar je posledica zavestne odločitve pokojnega diktatorja Moamerja Gadafija, da ohrani institucije države nerazvite. Glede Sirije organizacija med drugim spomni, da so za hude zlorabe, vključno z mučenji in množičnimi poboji, odgovorni tudi sirski uporniki, čeprav resda v manjši meri kot vladne sile. Da tranzicija nikoli ni lahka, sicer dobro ponazarjajo tudi države Vzhodne Evrope in nekdanje Sovjetske zveze, v poročilu še ugotavlja HRW. Ob tem posebej izpostavlja Rusijo in ji očita, da je v letu 2012 človekove pravice svojih državljanov kršila huje kot kadarkoli po razpadu Sovjetske zveze pred 21 leti. Represija nad rusko civilno družbo je "brez primere", nevladne organizacije ovirajo pri delu in so ostale povsem brez subvencij, kazni za protivladne protestnike so vse strožje, med drugim opozarja HRW. Zunanje ministrstvo v Moskvi je te očitke že zavrnilo in menilo, da "tisti, ki tako obsojajo, tudi sami niso perfektni". Države EU HRW medtem poziva, naj pokažejo več poguma v svojih odnosih z državami kršiteljicami človekovih pravic. Tako na primer EU po besedah Rotha ne opozarja dovolj glasno na kršitve, do katerih prihaja na Kitajskem, odpovedala je tudi v Srednji Aziji, npr. v Pakistanu. Podobno je Roth očital tudi ameriškemu predsedniku Baracku Oba-mi, Nobelovemu nagrajencu za mir. Obama resda ne nadaljuje s kršitvami človekovih pravic, ki so zaznamovale predsedovanje Georgea Busha, vendar pa ni omogočil, da bi bile kršitve iz Bushe-vega obdobja dejansko raziskane. (STA) DAMASK - Sirija je včeraj posvarila, da si pridržuje pravico do povračilnih ukrepov zaradi sredinega napada na vojaški raziskovalni center blizu Damaska, ki ga je po njenih navedbah izvedel Izrael. Damask je pred tem zaradi napada vložil pritožbo pri ZN. Na napad se je poleg raznih držav odzval tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in izrazil veliko zaskrbljenost. Sirsko zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo, da so za napad odgovorni Izrael in "države, ki ga v Varnostnem svetu ZN ščitijo". Poudarilo je tudi, da ima Sirija pravico braniti sebe, svoje ozemlje in suverenost, je poročala sirska tiskovna agencija Sana. Ministrstvo v Damasku je ob tem vse pristojne organe ZN pozvalo, naj spričo te hude izraelske kršitve sprejmejo potrebne ukrepe in zagotovijo, da se to ne bi ponovilo. Sirija se je včeraj zaradi napada pritožila pri ZN. Kot so sporočili iz Damaska, so se obrnili na svetovno organizacijo, čeprav so tehnično gledano še vedno v vojni z judovsko državo, a so se pri tem sklicevali na dogovor o umiku vojakov z Golan-ske planote iz leta 1974. Damask je z incidentom seznanil poveljnika opazovalne misije ZN na Golan-ski planoti (UNDOF) Iqbala Singho in pri njem uradno vložil protest. Golanska planota je sicer sporno, danes demilitarizirano območje med Sirijo in Izraelom, ki ga je slednji zavzel v vojni leta 1967 in nato priključil leta 1981. Napad so včeraj obsodili libanonsko gibanje Hezbolah, Iran, Arabska liga in Rusija. Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je napad, če je do njega res prišlo, "nesprejemljiv". V Moskvi so "globoko zaskrbljeni" ob navedbah Sirije in sprejemajo "nujne ukrepe", da se situacija čim prej razjasni. "Če bo ta informacija potrjena, potem imamo opravka z neizzvanim napadom na cilje, ki se nahajajo na ozemlju suverene države, to pa predstavlja očitno kršitev ustanovne listine ZN in je nesprejemljivo, ne glede na motive, s katerimi se upravičuje," je v izjavi za javnost zapisalo rusko ministrstvo. Tudi Arabska liga je včeraj napad izraelskih letal obsodila in ga označila kot "ostudno agresijo in očitno kršitev" sirske suverenosti. Obenem je vodja Arabske lige Nabil al Arabi opozoril, da je molk mednarodne skupnosti ob podobnih napadih Izraela v Siriji v preteklosti judovsko državo opogumil k novi agresiji. Iran, prav tako tesen zaveznik Damaska, se je na napad podobno odzval z ogorčenjem. Namestnik iranskega zunanjega ministra Hosein Amir Abdolahian je posvaril, da "bo imel napad sionističnega režima hude posledice". Iran je že v preteklosti sporočil, da bo vsak napad Izraela na Sirijo smatral kot napad nase. V Izraelu se na navedbe o sredinem napadu zaenkrat niso odzvali. So pa bili izraelski mediji polni vesti o incidentu. Komentatorji in analitiki so večinoma poudarjali, da ne bo Izrael nikoli dovolil trans-ferja sofisticiranega orožja Hezbolahu. V luči zadnjih dogodkov so se oglasili tudi v ZDA. Bela hiša je posvarila Sirijo, naj orožja ne pošilja Hezbolahu. Sicer pa se bo ameriški podpredsednik v soboto ob robu varnostne konference v Munchnu sešel z vodjo sirske opozicije Moazom al Ha-tibom in vodjo ruske diplomacije Sergejem Lavrovom ter govoril o razmerah v Siriji. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je izrazil veliko zaskrbljenost, hkrati pa vse, ki so vpleteni, pozval, naj preprečijo napetosti ali nadaljnji razmah nasilja v regiji. Ob tem so pri ZN poudarili, da ZN nimajo podrobnosti o incidentu in da tudi "ni mogoče neodvisno preveriti, kaj se je zgodilo". (STA) ZLATO (999,99 %%) za kg 39.309,50 € -364,46 SOD NAFTE (159 litrov) 114,90 $ + 0,47 EVRO 1,3550 $ + 0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 31. januarja 2013 valute evro (povprečni tečaj) 31.1. 30.1. ameriški dolar 1,3550 1,3541 japonski jen 13,32 123,55 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,619 25,652 danska krona 7,4619 7,4609 britanski funt 0,85700 0,85830 madžarski forint 292,27 296,08 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6995 0,6991 poljski zlot 4,1945 4,1988 romunski lev 4,3843 4,3848 švedska krona 8,6325 8,6117 švicarski frank 1,2342 1,2392 norveška krona 7,4350 7,4350 hrvaška kuna 7,5940 7,5940 ruski rubel 40,7765 40,6344 turška lira 2,3876 2,3959 avstralski dolar 1,3009 1,2996 braziljski real 2,6892 2,6929 kanadski dolar 1,3577 1,3573 kitajski juan 8,4267 8,4239 indijska rupija 72,1200 72,1600 južnoafriški rand 12,1048 12,2576 1 2 Petek, 1. februarja 2013 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu TRŽIČ - Po uradnih podatkih je termoelektrarna »čista« Učinke centrale občutijo do Doberdoba in še dlje »Učinke termoelektrarne smo morali prenašati od začetka njene gradnje in nato v letih, zaradi nenadnega nočnega hrupa, neprestanega šuma, emisij prahu, pomešanega s premogom, ki je prekrival dvorišča in stopnišča naših domov, naše ladje v kanalu Valentinis, naše perilo med sušenjem, zaradi prahu vseh vrst ter drobcev žvepla in težkih kovin.« Tako opisuje Adriano Baradel, predsednik odbora iz tržiškega rajona Enel, problematično sobivanje s termoelektrarno. Gradnja današnje strukture se je začela v šestdesetih letih minulega stoletja; tedaj je imela zmogljivost 165 megavatov, v sedemdesetih letih so jo nadgradili in zmogljivost povečali na 171 megavatov, energetska vira pa sta bila premog in gorljivo olje. Leta 1977 je tedanji lastnik centrale, družba Enel, pridobil dovoljenje za dodatno nadgradnjo, ki je omogočila zmogljivost 976 megavatov. Leta 2012 je ministrstvo z okoljskim ukrepom ukinilo dve proizvodni liniji, ki sta izrabljali gorljivo olje, že nekaj let pa kot energetski vir uporabljajo tudi biomase. Leta 2008 je tedanji lastnik centrale, družba Endesa, namestila naprave za zmanjšanje emisij v pričakovanju na uvedbo plina kot energetski vir, kakor je bilo leta 2004 dogovorjeno z deželo FJK in goriško pokrajino. Dogovor je ostal le na papirju, saj je sedanja lastnica termoelektrarne, družba A2A, predlagala načrt prestrukturiranja z izključno uporabo premoga. Predlog je sprožil najrazličnejše reakcije med politiki, krajevnimi upravitelji, občani, okoljskimi organizacijami, sindikati in zaposlenimi. Za le-te pomeni načrt družbe A2A edino možnost za ohranitev sedanje zaposlitvene stopnje (v centrali je zaposlenih 170 oseb), centrala bo sodobna - so prepričani - in bo manj onesnaževala. Družba A2A, ki je pripravljena investirati v modernizacijo objekta 700 do 800 milijonov evrov, prisega, da bo naprava okolju prijaznejša, saj bodo najsodobnejši tehnološki pripomočki še dodatno znižali emisije v zrak. »Toda ne bodo jih preprečili,« opozarjajo nasprotniki premoga, med katerimi izstopajo Legambiente, WWF, kolektiv za zaščito Krasa, odbor iz rajona Enel ter trži-ški občinski svetniki Komunistične prenove in list Cambiamo Monfalcone in Obiettivo Monfalcone, ki so napovedali, da bodo po potrebi šli v boj tudi z referendumom. Proti premogu je javno nastopil tudi lastnik podjetja SBE, Ales-sandro Vescovini, ki trdi, da bo novi energetski vir »obsodil« Tržič na štirideset let onesnaževanja. Po zagotavljanju predstavnikov odbora iz rajona Enel onesnaževanje zaradi centrale ni omejeno na ožje okolje. »Podatke o visoki onesnaženosti beležijo v Doberdobu in Fossalonu, saj 60-me-trski dimnik pošilja prah daleč naokrog,« trdi Baradel in pikro dodaja: »... čeprav uradni podatki o stopnji onesnaženosti nikoli ne presegajo zakonskega praga.« Napravi za merjenje onesnaženja, ki ju je agencija Arpa namestila v Tržiču in Doberdobu in ki merita prisotnost ogljikovega dioksida, dušikovega dioksida, ozona in prašnih delcev PM10, od lanskega avgusta do včeraj nista zabeležili onesnaženosti, ki bi presegala zakonsko predvideni prag. Na spletni strani agencije Ar- pa edino anomalijo so zabeležili v Doberdobu, in sicer povečano stopnjo prašnih delcev PM10, ki pa še ne dosegajo ravni nevarnosti. Glede tega je treba tudi povedati, da v tabelah, objavljenih v spletu, ni podatkov o emisijah za številne dneve v obdobju med lanskim avgustom in letošnjim januarjem. Tudi na to opozarjajo nasprotniki tržiške centrale, ki trdijo, da prikrivajo izsledke analiz in podatke o emisijah. Družba A2A zatrjuje, da emisije ne presegajo zakonskih omejitev, in opozarja, da je Tržič opremljen s sistemom za preverjanje podatkov o emisijah in kakovosti zraka. Naprave za njihovo mo-nitoriranje so bile sprva na tržiškem županstvu, zadnja leta pa so jih na zahtevo občinske uprave preselili k bolnišnici San Polo. Družba tudi pravi, da bodo podatki vsem na voljo na spletni strani www.a2a.eu, a jih v resnici še vedno ni. Premog odklanjata tako Legambiente kakor WWF, ki trdita, da premog nikakor ne more biti »čist energetski vir«, kakor navaja lastnik centrale. Naklonjeni pa bi bili plinu, kakor je bilo predvideno po načrtu družbe Endesa. Na nedavnem zasedanju občinskega sveta v Tržiču, ki je bilo namenjeno obravnavi perspektiv termoelektrarne, je županja Silvia Altran izjavila, da bi tudi sama zavrnila izbiro premoga, če bi to bilo v njenih pristojnostih. »Vendar tega ne morem storiti. Zaskrbljena pa sem - tako županja - zaradi vznemirjenosti, ki spremlja izbiro premoga, in zaradi dejstva, da učinke te izbire bodo občutili tudi drugod na ozemlju tržiškega mestnega okrožja. Naš prvi cilj je vsekakor zaščita zdravja.« OSLAVJE Iskanje bo okrepljeno Klanjscka še vedno pogrešajo Ferdinanda Klanjscka še vedno pogrešajo. 24-letni mladenič z Oslavja je izginil neznano kam v torek minulega tedna. Na italijanski strani ga iščejo karabinjerji, na slovenski strani - njegov avtomobil je bil najden v Šempetru pri Gorici - pa šempetrska policija. Včeraj so v iskalno akcijo vključili potapljače iz vrst tržaških gasilcev, ki se jim je pridružilo deset mož z goriškega gasilskega poveljstva. Pogrešanca so iskali v Soči od državne meje do ločni-škega mostu in na rečnih bregovih. Danes se bo v iskanje vključilo še več gasilcev, pridružili pa se jim bodo ka-rabinjerji, ki bodo mladeniča iskali na različnih goriških lokacijah, nam je včeraj potrdil karabinjerski kape-tan Lorenzo Pella, ki pa v interesu preiskave ni razkril podrobnosti. Včeraj so tudi vzeli v poštev možnost uporabe psov pri iskanju, a se zanje niso odločili.Iskalno akcijo koordinira državni tožilec Giuseppe Salvo, k premiku v preiskavi pa utegnejo prispevati tudi obvestila, ki jih zbira slovenska policija. Tržiška termoelektrarna družbe A2A BONAVENTURA POKRAJINA - Občine Skupaj načrtujejo evropske projekte Evropska unija ni samo sinonim za fiskalni pakt in strogost, evropsko združevanje je za Goriško pokrajino predvsem velika priložnost za razvoj. V času, ko imajo javne uprave na razpolago vse manj lastnih sredstev, jim lahko ravno številni evropski skladi in programi pomagajo uresničiti tudi zelo ambiciozne cilje. Zato pa bi moral tudi znotraj javnih uprav prevladati nov način razmišljanja, ki naj evropske zadeve postavi v središče njihovega delovanja. Tako razmišlja odborni-ca Sara Vito, ki je v goriški pokrajinski upravi odgovorna tudi za evropske zadeve. Z njo očitno soglaša tudi večina upraviteljev okoliških občin, saj je pogodbo o ustanovitvi »evropske pokrajine« podpisalo že sedemnajst uprav. Na odgovor preostalih osem še čakajo (med njimi sta tudi občini Doberdob in Gorica), odbornica Vito pa zagotavlja, da ostajajo vrata odprta in da se lahko preostale občine pridružijo v katerem koli trenutku. O vsebini pogodbe je včeraj tekla beseda na sedežu Goriške pokrajine, kjer so se je ob omenjeni odbor-nici zbrali tudi številni zastopniki sodelujočih občin. Vsi so pohvalili zamisel pokrajinske uprave, da znanje, ki so si ga njeni funkcionarji pridobili na področju načrtovanja evropskih projektov, ponudi tudi manjšim občinam; te si predvsem zaradi nižjega števila zaposlenih težko privoščijo tovrstno usposabljanje. Priprava projektov in bogate dokumentacije za evropske razpise zahteva namreč specifično znanje. Mreženje javnih uprav, skupno sestavljanje projektov in skupno nastopanje na razpisih bi se lahko izkazalo za zelo koristno. V nekaterih občinah so se v tem že preizkusili, na primer v Sovodnjah, kjer so, kot je povedala od-bornica Vesna Primožič, uspešno sodelovali pri projektu mirenske občine za ovrednotenje vodnjakov in kalov. Ravno sodelovanje z bližnjo Slovenijo je v svojem posegu izpostavil tudi šte-verjanski podžupan Robert Princic. Prvi stvaren rezultat dogovora bo cikel izobraževalnih seminarjev na temo evropskega prava in načrtovanja, ki jih bodo namenili javnim upraviteljem in funkcionarjem. Stroške zanje bodo seveda krili z evropskimi sredstvi. (pd) Sara Vito KRMIN Čelno trčenje z ranjenci Do čelnega trčenja je včeraj sredi dopoldneva prišlo pri Krminu. Okrog 10. ure se je Maria C. s svojim avtomobilom Fiat panda pripeljala po Ulici Isonzo v smeri Gorice. Na krminskem križišču, kjer cesta zavije proti Marianu, je izgubila nadzor nad vozilom. To se je naenkrat znašlo na nasprotnem voznem pasu in čelno trčila v nasproti vozeči Renault scenic, ki ga je upravljala Anna C., ob kateri je sedela mladoletna potnica. Trk je bil silovit, zato so na kraj poleg službe 118 prihiteli tudi gasilci. Mario C. so s helikopterjem odpeljali v videmsko bolnišnico zaradi hudega pretresa možganov, Anno C. v goriško bolnišnico, mladoletnico pa v Tržič. Resno je le stanje Marie C., ki pa vsekakor ne vzbuja posebne zaskrbljenosti zdravnikov. GORICA - Občina prekinila dobavo vode Na pokopališčih pipe neuporabne Zaradi nevarnosti, da bi cevi poledenele, je pristojna služba goriške občine prekinila dobavo vode na predmestnih pokopališčih. To seveda ne gre v račun domačinom, ki obiskujejo svoje drage na pokopališčih in jih je ukrep presenetil. Po svojih močeh si morajo pomagati, na primer tudi tako, da vodo »prosjačijo« pri sosedih. Razlog za to, da so pokopališke pipe popolnoma neuporabne, je letošnja odločitev občine, da se bodo nevšečnostim, povezanim z zimskim časom, izognili s prekinitvijo dobave vode. Ukrep ni »prizadel« vseh pokopališč, a samo nekatere, in sicer pevm- sko, štmavrsko, podgorsko ... , ločniško pokopališče je bilo izvzeto, saj naj bi bila tamkajšnja pipa zavarovana pred posledicami ledu, na goriškem glavnem pokopališču pa je uporabnih le nekaj pip. Občinski inženir Paolo Fornasiere, ki koordinira posege na goriških pokopališčih, je pojasnil, da bo ukrep veljal januarja in februarja, ko zima običajno pokaže zobe. Ko naj bi predvidoma ob koncu februarja zima popustila, bo voda ponovno stekla po ceveh. Povedal je tudi, da so se za ukrep odločili, ker so v minulih letih cevi utrpele škodo, zaradi česar je prišlo do potratne izgube vode. Brez vode je tudi pevmsko pokopališče / GORIŠKI PROSTOR Petek, 1. februarja 2013 1 3 • •• GORICA - Pomoč mladim in podjetjem, ki zaposlujejo Pekli bodo kruh diplomi navkljub Med 99 kandidati tudi 11 diplomantov - Do 8.000 evrovza stalno zaposlitev Poklic peka ima take značilnosti, za katere bi človek na prvi pogled menil, da mlade odvračajo. Komu se danes sploh še ljubi vstati ob treh ali štirih zjutraj in nato nekaj ur preživeti ob vročih krušnih ali električnih pečeh? In v zameno vsak mesec prejeti le 500 evrov? Odgovor se glasi: vsaj devetin-devetdesetim mladim Goričanom in Goričankam, tudi takim, ki so zaključili študij in imajo v žepu univerzitetno diplomo. Toliko se jih je namreč prijavilo na tečaj pekarstva in slaščičarstva, ki ga goriška pokrajinska uprava prireja v sklopu projekta Poklicne delavnice (Botteghe di me-stiere) pod okriljem državnega programa Vajeništvo in obrtniški poklici (AMVA). Med 99 kandidati je bilo 47 fantov in 52 deklet med 18.in 29. letom starosti; večina ima višješolsko diplomo, enajst kandidatov pa tudi univerzitetno. Na Goriškem je projekt kot omenjeno zajel pekarski sektor, vanj pa se je vključilo devet pekarn in slaščičarn. Te bodo v prihodnjih osemnajstih mesecih zaposlile trideset vajencev (toliko so jih namreč v končni fazi pripustili k projektu). Vsak bo poklic peka in slaščičarja spoznaval šest mesecev, v zameno pa prejemal mesečno štipendijo v višini 500 evrov. Poklicne delavnice so eden od projektov, s katerimi skuša Pokrajina Gorica priskočiti na pomoč brezposelnim ali trenutno nezaposlenim mladim (med 18. in 35. letom). Predvsem Poklic peka postaja za mlade spet vabljiv pa podjetjem, ki jih nameravajo zaposliti. Na včerajšnji tiskovni konferenci je odbornica Bianca della Pietra spomnila, da bo danes stopil v veljavo nov razpis Mladi preko krize, ki predvideva dodelitev nepovratnih sredstev v višini 8.000 € tistim delodajalcem, ki bo- ARHIV do za nedoločen čas zaposlili brezposelno mladino. Predvideno je tudi povračilo stroškov za njihovo usposabljanje. Odbornica je spomnila tudi na sredstva, ki jih spodbujanju stalnega zaposlovanja namenjata deželni zakon 18/2005 in zavod INPS. (pd) NAŠ POGOVOR - Lingvistka Matejka Grgič o učenju slovenščine v našem prostoru I V Vf V9 V I • Slovenščine se ne uamo v soli, ampak v vsakdanjem življenju DIJAŠKI DOM Veliko zanimanje staršev V sklopu vsakoletnih srečanj, ki jih Dijaški dom Simona Gregorčiča posveča staršem, je v ponedeljek potekal pogovor z naslovom »Slovenska šola: premišljena izbira«. Udeležilo se ga je veliko mam in očetov, ki so svoje otroke že vpisali ali bi jih v bodoče radi vpisali v slovenske jasli, vrtce in šole. Staršem so želeli namreč predvsem predstaviti značilnosti slovenskih šol, ki jih v zadnjem desetletju obiskuje vse več otrok iz mešanih ali italijanskih družin. Ponedeljkovo srečanje, ki je potekalo v obliki pogovora s starši, sta vodili psihoterapevtka in strokovnjakinja za psiholingvistiko Suzana Pertot (med drugim tudi avtorica priročnika Dvojezično otroštvo: navodila za uporabo) ter Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovika, ki se poklicno ukvarja s poučevanjem slovenščine in lingvistiko. Suzana Pertot je spregovorila o bolj psiholoških vidikih, na primer o tem, kako se italijansko govoreči otroci vključujejo v slovensko okolje, o našem identificiranju z enim ali drugim jezikom ... Matejka Grgič pa predvsem o tem, kako se otroci najlaže naučijo slovenščine. (pd) »Vsi si predstavljamo, da se bodo naši otroci naučili slovenščine v slovenski šoli, raziskave, opravljene tudi v drugih državah, pa dokazujejo ravno nasprotno: jezika se v največji meri naučimo spontano, v vsakdanjem življenju.« Znanstvena direktorica Slovenskega izobraževalnega konzorcija (Slovik) Matejka Grgič, je po poklicu jezikoslovka. V preteklosti je na novogoriški univerzi vodila program slovenistike, na raznih univerzah je bila lektorica za slovenski jezik, ukvarjala se je semiotiko in filozofijo jezika. Skupini staršev je pred dnevi v Dijaškem domu spregovorila o usvajanju jezikov (glej sosednji članek). »Starše vedno preseneti podatek, da se jezika ne naučimo v šoli, ampak tako rekoč mimogrede. Kdor nima možnosti, da bi se jezika učil v vsakdanjem življenju, bo dejansko izgubil okrog osemdeset odstotkov jezikovnega znanja. Kdor se bo slovenščine učil samo v šoli, bo sicer poznal sistem pravil, jezika pa ne bo znal uporabljati. Tak najbolj tipičen primer je pri nas učenje tujih jezikov: v enem mesecu pomivanja krožnikov v kaki londonski restavraciji se mladi naučijo veliko več kot med večletnim študijem angleščine v šoli. To je tudi največja razlika med jezikom in ostalimi predmeti: matematike, zgodovine ali zemljepisa se naučimo predvsem v šoli, jezikov pa ne.« Matejka Grgič pravi, da slovenskim šolam v Italiji nalagamo preveč odgovornosti. »Zavedati bi se morali, da lahko šola nudi le del jezikovnega znanja, če je dobra recimo 30 ali 35%, ne more pa nadomestiti realnega življenja. Jezika se naučiš, ko si ga prisiljen govoriti, na podlagi potrebe. Večkrat mislimo, da se jezik razvija na podlagi možnosti za njegovo rabo, a ni Matejka Grgič in Suzana Pertot med dobro obiskanim srečanjem v Dijaškem domu tako: možnost rabe slovenščine, ki nam jo nudi na primer zaščitni zakon, ima simbolično vrednost, ni pa zadosten pogoj za njeno realno rabo. Ljudje smo po naravi leni, v določenih situacijah raje izberemo italijanščino, ker se nam ta izbira zdi lažja.« Tudi učenci in dijaki goriških slovenskih šol večkrat raje izberejo italijanščino, saj se s tem jezikom srečujejo doma, na ulici, v društvu. Kako jim lahko torej pomagamo, da bodo kljub temu dobri govorci slovenskega jezika? »Vsem dijakom bi morali dati možnost, da gredo še pred maturo na izmenjavo v Slovenijo. Paziti bi tudi morali, da bi njihove popoldanske dejavnosti poteka- le v slovenskem okolju, recimo, da bi košarkar eno sezono igral za novogoriško društvo. Slovenska društva v Italiji pa bi morala izbirati trenerje, ki ne znajo italijanščine - otroci bi bili z njimi prisiljeni govoriti v slovenščini. Mlade bi morali po maturi spodbujati, da se v čim večjem številu odločijo za slovensko univerzo. Ne glede na debato, ali je univerza v Sloveniji boljša kot v Italiji, dejstvo je, da bi tam njihovo življenje potekalo v slovenščini: odjutra, ko bi sedli na avtobus, do noči, ko bi šli v disko. Najbrž pa bi bilo že zelo koristno, če bi vsakemu učencu podarili slovenski računalniški program ... « BUMBACA Vprašanje je, kdo naj začne končno udejanjati te predloge, ki bi nedvomno koristili naši skupnosti. »Na tem področju ni nekega koordiniranega delovanja. Delamo vsak posebej, nekateri z več, drugi z manj strokovnega znanja, v svoje delo vlagamo dosti energije, rezultatov pa ni. Na Sloviku se na primer trudimo, da bi en dijak šel na izmenjavo v Slovenijo, ampak to so le posamezni primeri. Ustvariti bi morali neko strokovno službo, ki bi se kontinuirano ukvarjala s promocijo jezika, ali pa poveriti eni od obstoječih ustanov, da se začne ukvarjati tudi s tem. Poljanka Dolhar KRAS - Prva svetovna vojna Tudi Tržič bo povezan s čezmejno Potjo miru Tržiška občinska uprava je tudi na svoje uradne dopise natisnila logotip projekta Kras 2014+ in tako tudi uradno formalizirala svoje sodelovanje v projektu, ki želi kot znano ovrednotiti dediščino prve svetovne vojne. Projekt, o katerem smo že večkrat poročali, vodi Pokrajina Gorica in predvideva številne posege na različnih predelih goriškega Krasa. Načrt arhitekta Paola Burgija temelji na treh glavnih žariščih in sicer na Debeli griži (obnova predorov, pešpoti in muzejske stavbe), Redipulji (ureditev območja griča Sant'Elia nasproti kostnice) in rezervatu Doberdobskega in Prelosnega jezera (ureditev pešpoti in dveh razgledišč). Iz Rima pa niso prišla vsa potrebna do- voljenja, zato z deli niso še začeli. Na planoti nad Tržičem so že leta 2005 uredili tematski park, posvečen prvi svetovni vojni, kjer se lahko obiskovalci sprehodijo po pešpoteh in si ogledajo jarke in razna razgledišča. Kot je včeraj napovedala kulturna odbornica Paola Be-nes, bodo v sklopu projekta Kras 2014+ tržiški park vključili v širšo mrežo in ga tako povezali tudi z novo čezmejno Potjo miru, ki obalo Jadranskega morja povezuje z Alpami. V tem vidi dobro priložnost za kulturno in zgodovinsko promocijo Tržiča. V naslednjih mesecih naj bi tudi v mestnem jedru uredili spominsko pot na prvo svetovno vojno in olajšali dostop do trdnjave nad Tržičem. SAN PIER - Z grožnjami »iztržil« 50 evrov Ropar na pošti Z nožem v pesti je privihral v poštni urad in zagrozil klientu pošte, uslužbenci pa so ga spravili v beg s klicem na policijo. Preden je prestrašen planil iz urada, je s pulta pobral 50 evrov in nato pobegnil neznano kam. Ropar je včeraj »obiskal« poštni urad v Špetru (San Pier d'Isonzo). Vstopil je okrog 13. ure z zakritim obrazom, v pesti je imel nož, s katerim je zavihtel v smeri domačina, ki je stal ob okencu. Zakričal je in zahteval vse denar, kar so ga imeli v blagajni. Še preden je izrekel zadnjo besedo, je poštni uslužbenec zavrnil njegovo zahtevo in hladnokrvno zavrtel številko 113. Za- maskiranega moškega je spravil v stisko in ga očitno prestrašil. Ker ni imel namena pričakati sil javnega reda, je pobral 50 evrov, ki jih je na pult pred okencem položil uporabnik pošte, in s svojim skromnim plenom odvihral iz urada. Na kraj so prišli policija in karabi-njerji, ki so začeli zbirati indice. Bil je moški mlajših let, so povedale priče, očitno ne ravno vešč v svojem zločinskem poklicu. Na osnovi zbranih obvestil so seveda uvedli preiskavo. Velik preplah je odnesel zlasti domačin, ki mu je ropar grozil z nožem, hladnokrvno ni odreagiral, a jo je najslabše odnesel, saj je bil prikrajšan tudi za svojih 50 evrov. 1 4 Petek, 1. februarja 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Pri dejanju zalotili pet romunskih državljanov Prodajalcem vozil kradli računalnike Karabinjerji iz Gradišča so aretirali pet romunskih državljanov, zoper katere je bil izdan nalog za pripor zaradi kontinuiranih kraj v obtežilnih okoliščinah in hudodelskega združevanja. Povod za preiskavo, ki so jo poimenovali »Diagnostic« in jo je vodilo državno tožilstvo iz Gorice, je bil rafal kraj v prodajalnah vozil v goriški pokrajini ter v nekaterih mestih dežel Emilia Roma-gna in Lombardija. Skupna vrednost plena znaša 250 tisoč evrov. Preiskava je zajela širše območje severne Italije. V njenem okviru so že meseca maja lani aretirali romunska državljana, stara 28 in 23 let, ki sta kradla sofisticirane naprave za diagnostiko vozil v prodajalnah BMW v Bellunu in Mercedes v kraju Sedi-co. Tedanji plen je veljal 60 tisoč evrov in so ga v celoti vrnili lastnikom. Njunim trem sodržavljanom pa so prišli na sled 16. decembra v Parmi. Zalotili so jih med poskusom kraje raznoraznega materiala v enem izmed tamkajšnkih podjetij. Po navajanju karabinjerjev je tatinska tolpa prihajala z avtomobilom v Italijo ter se tu zadrževala le nekaj dni in kradla v prodajalnah vozil, nakar se je vračala v domovino. Povečano število kraj v prodajalnah vozil so zabeležili v lanskem letu. Najpogostejši plen so bili računalniki za diagnostiko avtomobilov in motorjev. Tatovi so nekajkrat stopili v akcijo tudi v goriški pokrajini; 13. aprila lani so na primer vlomili v mehansko delavnico prodajalca Germacar v Vi-lešu in odnesli prenosni računalnik s programsko opremo za diagnostiko, ki je veljal skoraj 5.000 evrov. Na podlagi indicev so ka-rabinjerji preiskavo razširili na širše območje severne Italije, kar je meseca maja privedlo do aretacije 28-letnega Flavia Remusa Leonteja in 23-letnega Andreia Filipa, ki sta kradla v Bellunu in Sedicu. V dopoldanskem času dne 16. decembra so karabinjerji iz Gradišča prijeli pri dejanju še tri osumljence; to so 46-letni Adam Liviu Grosu, 22-le-tni Bogdan Marian Raducanu in 26-letni Darius Calin Burtic, ki so iz lokalnega podjetja odnesli material, katerega vrednost je znašala 5.000 evrov. Preiskava je pokazala, da so isti v lanskem letu okradli enajst pro- dajaln vozil v pokrajinah Gorica, Padova, Parma, Pavia in Brescia, plen pa je veljal preko 250.000 evrov. Po navajanju karabinjerjev je bila preiskava zahtevna zaradi težav pri zasledovanju osumljencev, ki so imeli prav poseben modus operandi. V Italijo so se pripeljali z avtomobilom in v roku dveh do treh dni izvedli vrsto tatvin v prodajalnah vozil, ki so med sabo oddaljene tudi do 300 kilometrov. Čez noč so si ležišča postlali kar v avtomobilu med postanki na avtocesti, po opravljenem »delu« pa so se vračali v Romunijo, kjer so ukradene naprave prodajali na črnem trgu. Posebnega tipa je bil tudi njihov plen: kradli so sofisticirane in drage računalnike, ki jih izdelujejo avtomobilske tovarne. Njihova cena znaša od 5.000 do 15.000 evrov, uporabljajo pa jih za preverjanje naprav v avtomobilih. Aretirani Flavio Remus Leonte (z leve), Andrei Filip, Adam Liviu Grosu, Bogdan Marian Raducanu in Darius Calin Burtic (zgoraj), del najdenega plena njihovih tatinskih pohodov (desno) Kdo bo direktor bolnišnice? V šempetrski bolnišnici se je v torek zaključil razpis za imenovanje novega direktorja. Svet zavoda bo prijave obravnaval 12. februarja. Med prijavljenimi je tudi dosedanji vršilec dolžnosti direktorja Darko Ži-berna. Kandidati so morali prijavi priložiti tudi razvojni program zavoda in vizijo. (km) Novi stripi Miriam Blasich »Anjce: horo, amore e cioccolato« je naslov stripu Miriam Blasich, ki ga bodo danes ob 18. uri predstavili v knjigarni Ubik (Verdijev korzo 119). Avtorica je dolgoletna sodelavka revije Isonzo-Soča, objavila pa je tudi več biografij v stripu, med njimi tisto igralke Nore Gregor. Sardinci imajo predsednika Sardinci, ki živijo v Gorici in so včlanjeni v sardinski krožek, se bodo danes zbrali na občnem zboru, na katerem bodo izvolili nov odbor (ob 18.30, Verdijev korzo 13). Ime novega predsednika je že znano -predsedniško funkcijo bo nastopil 54-letni Salvatore Garau. Ljubitelji sardinske glasbe pa so v soboto vabljeni v cerkev sv. Karla v Semeni-ški ulici, kjer bo ob 20.30 nastopil Fa-bio Melis; igral bo na tradicionalno sardinsko pihalo launeddas. Leteti hočejo bolj svobodno V kavarni Teatro na Korzu Italija bodo danes ob 18. uri predstavili no-vonastali odbor »Liberi di volare«, ki si prizadeva za vzpostavitev boljših in ugodnejših letalskih povezav med Ronkami in južno Italijo. NOVA GORICA - Širitev Zdravstvenega doma Zdravniki namesto davkarjev Rešitev prostorske stiske se kaže v selitvi v neposredno bližino sedanje lokacije - Davčna uprava naj bi se preselila v Eda center Novogoriški Zdravstveni dom se že vrsto let sooča s prostorsko stisko. Gradnja ob obstoječi stavbi ni mogoča zaradi dolgoletnih sporov mestne občine in SGP glede določenih zemljišč v mestu. Rešitev se kaže v selitvi na novo lokacijo v neposredni bližini Zdravstvenega doma in njegovega novejšega prizidka: stavba davčne uprave se utegne v kratkem izprazniti, saj naj bi dejavnost preselili v Eda center. V novogoriškem Zdravstvenem domu že vrsto let opozarjajo na vse bolj izrazito prostorsko stisko. Ta je najbolj očitna pri ambulanti za fizioterapijo, ki sicer sodobno opremljena, deluje v pretesnih kletnih prostorih sedanjega zdravstvenega doma, eno splošno ambulanto imajo v spodnjem delu novogoriškega doma upokojencev ... Pa tudi parkirišč je pred objektom, ki se nahaja v središču mesta veliko premalo. »Eno dodatno splošno ambulanto moramo zagotovo še odpreti v Novi Gorici, saj mesto raste. Spreminja pa se tudi standard. Po novem morajo imeti ambulante še t.i. referenčno ambulanto, kjer deluje diplomirana medicinska sestra. Če želimo to vzpostaviti, moramo imeti ustrezne prostorske pogoje,« je včeraj za Primorski dnevnik pojasnil direktor novogoriškega zdravstvenega doma Marjan Pintar in dodal, da bi za normalno delovanje potrebovali dodatnih 1.500 kvadratnih metrov prostora. V objektu davčne uprave je na voljo okrog 2.600 »kvadratov« in dodatna parkirna mesta. »To bi pomenilo drugačen nivo kakovosti storitev,« je prepričan Pintar. »Nimamo sicer še izdelane točne sheme, kaj bi selili na novo lokacijo. Lahko da bi tudi tja selili kakšno službo, ki manj potrebuje laboratorije in bomo v obstoječi hiši v celoti združili pe- diatrijo in splošno medicino,« o prihodnosti razmišlja direktor. Nakup objekta davčne uprave bi veljal 1,8 milijona evrov, denar zanj ima Zdravstveni dom prihranjen. »Po ocenah strokovnjakov bi potem obnova prostorov znašala po 1.000 evrov na kvadratni meter, kar pomeni med 2 in 2,5 milijona evrov, vključno z opremo. Tudi ta denar bomo zagotovili sami,« dodaja Pintar. Preden bo Zdravstveni dom dobil zeleno luč za selitev dela dejavnosti v stavbo davčne uprave, pa se mora ta še sprazniti. Ko se bo davčna uprava preselila v Eu-roinvestov Eda center, bo Euroinvest namreč v zameno za prostore v Edi dobil stavbo davkarije: Zdravstveni dom bi nekdanjo davčno upravo dejansko kupil od Euroinvesta. Zdravstveni dom za selitev potrebuje še soglasje vseh šestih občin ustanoviteljic na Goriškem, na posel pa morajo pristati tudi banke upnice Euroin-vesta. Novogoriška mestna občina je soglasje za nakup omenjenih prostorov Zdravstvenemu domu na zadnji seji že dala, po neuradnih informacijah pa se utegne ugodno odviti tudi zadeva z bankami. Čeprav je zadeva z zamenjavami in nakupi nekoliko zamotana, Pintar ne izgublja optimizma: »Tu ne gre samo za potrebe Nove Gorice, temveč tudi širšega prostora. Ocenjujem, da so ekonomski učinki tega posla zelo dobri. Če bi šlo vse po sreči, bi do konca leta lahko pridobili gradbeno dovoljenje in naslednje leto bi lahko začeli z gradbenimi deli. Morda bomo razpis objavili še letos . Stavba je statično zelo v redu, notranje stene pa so t.i. "gips stene" in jih je lahko predelati.« Katja Munih TRŽIČ - Že 129. po vrsti Kljub splošni krizi za pustovanje ne bodo prikrajšani V Tržiču se intenzivno pripravljajo na 129. izvedbo pu-stovanja, ki ga bodo uradno predstavili danes v občinski knjižnici. Znano je že, da bo na prireditvi sodeloval Moreno Mo-rello, eden izmed sooblikovalcev TV oddaje »Striscia la noti-zia«; udeležil se bo sprevoda na pustni torek, ki bo startal iz Ulice Matteotti, speljan bo po Drevoredu San Marco, ulicah Bixio in Garibaldi, Oširku Anconetta in Ulici Duca d'Aosta. Po trikilometrskem mimohodu bodo vozovi in skupine dosegli Trg Repubblica, kjer jih bo pričakala tudi žirija. Pustno dogajanje se je že začelo na pobudo devetnajstih javnih lokalov iz tržiškega mestnega okrožja, ki ponujajo menije »Magnemo fora de casa«. Na pustni četrtek bodo organizirali ulično animacijo, v soboto in nedeljo, 9. in 10. februarja, bo v mestnem središču »Carneval dei putei«, uredili bodo tudi »naselje« s ponudbo okusov z različnih italijanskih koncev (»Sapori dei Carnevali d'Italia«). Že s prihodnjim tednom bodo na pobudo združenj Pro Loco in VivaCentro v izložbah trgovin razstavljali fotografije pustovanja iz minulih let. V letošnjem programu izstopata dve rajanji v maškarah, vsakoletni spektakel »Cantando la Cantada« in na pustni torek tradicionalni sprevod pustnega para; le-ta bo opoldne dosegel trg, kjer bo Sior Anzoleto Postier (Orlando Mafrini) v spremstvu neveste prebral oporoko. Popoldne bo sledil tradicionalni sprevod vozov in skupin. Že od jutri dalje pa bo v prodajalnah časopisov na prodaj 58. humoristična revija »La Cantada«. GORICA - Do nedelje Pustni vikend na Travniku V nedeljo sprevod po mestnih ulicah Na goriškem Travniku se bodo danes začela pustna praznovanja, kraj dogajanja pa bo do nedelje velik ogrevan šotor. Namestili so ga na pobudo petih goriških barov (Morocco, Cafe Haus, Class Cafe, Corner Cafe in Mirrow Liun-ge Bar), ki so združili moči in mestu ponudili tri dni pustnega vzdušja z glasbeno spremljavo. Današnje dogajanje se bo začelo ob 17. uri, ko bodo odprli kioske s hrano in pijačo. Od 19. ure do 21.30 bo glasbo vrtel DJ Sale Sanchez, med 20. uro in 21.30 bo prvi turnir »Pivo & Hrenovka, od 21.30 do poznih ur pa zabava s Perso DJ-jem. Jutri bodo kioske odprli ob 14. uri, med 15.30 in 18. uro bodo nastopili plesalci šole Desmond, med 18.30 in 20. uro bo na vrsti slovenski DJ Cvere, med 20. in 21.30 Best Company Tour, ob 21.30 bend Giulie Pellizzari, od 23.30 dalje pa pustni žur »Il ballo dei matti«. Vrhunec goriškega pustovanja bo v nedeljo, ko bo ulice mestnega središča z začetkom ob 14.30 zasedel pustni sprevod. Z vozom se bodo pripeljali pustarji iz Grionsa, Povoletta, Štma-vra, Sovodenj, Šempetra, Medje vasi-Štivana, Praprota in domačini iz združenja Spaca us. Udeležbo pa so napovedale skupine iz Re-manzacca, Tržiča, Romjana, Romansa, Villanove, Gradeža, Gorice, Manzana in Opatjega sela. Nedeljsko dogajanje pod šotorom se bo začelo ob 15. uri, okrog 18.30 bodo tam nagradili zmagovalce pustnega sprevoda. Organizatorji so še sporočili, da bodo med goriškim pustovanjem točili češko pivo Malastrana. m Novogoriški zdravstveni dom se sooča s prostorsko stisko FOTO K.M. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 1. februarja 2013 15 Franco Sošol (levo), Gabriella in Avguštin Devetak FOTO AW. ENOGASTRONOMIJA V Kranjski Gori dobrote iz vrhovske lokande in žlahtna briška kapljica Prijateljstvo vedno obrodi dobre sadove. Sodelovanje med gospodarstveniki sloni pogostokrat na dobrih medčloveških odnosih in na izmenjavi izkušenj, ki včasih privedejo tudi do pravih prijateljskih vezi. Podobne odnose vzdržujejo goriški gostinci z lepim številom vinarjev, stike pa navezujejo in negu- jejo tudi s stanovskimi kolegi tako iz Italije in Avstrije kakor tudi iz Slovenije. Devetakovi z Vrha so tako z veseljem in ponosom sprejeli povabilo družine Justin iz Kranjske Gore, ki v gorenjskem smučarskem središču vodi domačo gostilno v hotelu Skipass. K sodelovanju so privabili še skupnega prijatelja - izvrstnega vinarja Franca Sošola s posestva Il Carpino v Števerjanu. Tako se bo nocoj ob 19. uri zgodil prvi kulinarični dogodek, na katerem bodo gostje restavracije v Kranjski Gori pokusili 8-hodni degustacijski skupek Gabriellinih kulinaričnih dobrot in žlahtne kapljice s Sošolove kmetije. (aw) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. ÏM Gledališče DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ vabi na premiero nove produkcije »Umor v vili Roung« v soboto, 2. februarja, ob 20.30 v dvorani župnijskega doma F.B. Sedej v Števerjanu. Ponovitev bo v nedeljo, 3. februarja, ob 17. uri; več na www.sedej.org. NIZ FURLANSKEGA GLEDALIŠČA v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 2. februarja, ob 20.45 »Te ae mente o te al limon?« z gledališko skupino Le prime Lus iz Tavagnacca; vstop z vabili, informacije v Kulturnem domu v Gorici, tel. 0481-33288. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v petek, 1. februarja, ob 21. uri »Piccoli crimini coniugali« (Eric-Emmanuel Schmitt), nastopata Elena Giusti in Paolo Valerio; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481-969753; več na www.artistias-sociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 1. februarja, ob 20.45 nastopata klarinetist Alessandro Carbonare in pianist Monaldo Braconi; v torek, 5., in sredo, 6. februarja, »Mala-polvere. Veleni e antidoti per l'invisibi-le«, nastopa Laura Curino; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 2. februarja, »La gatta Ce-nerentola«, gledališka skupina Ol-treilponte Teatro; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Lincoln«. Dvorana 2: 17.10 - 19.40 - 22.10 »Flight«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Impossible«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Melanholija« (Filmsko gledališče). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Lincoln«. Dvorana 2: 18.00 - 21.15 »I miserabi-li«. Dvorana 3: 17.00 - 19.50 »Quartet«; 21.40 »Django Unchained«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.10 »The Last Stand - L'ultima sfida«. Dvorana 5: 17.30 - 22.00 - 22.10 »Looper«. H Šolske vesti AD FORMANDUM prireja »Strateški design za gostinski sektor«: brezplačni tečaj po univerzitetni diplomi (80 ur), namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: strateški design za gostinski sektor, tehnike project managementa v upo-ravljanju gostinskih obratov, marke-tinške strategije v gostinstvu. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad formandum, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adformandum.org). TEHNIKE PROMOCIJE TERITORIJA: tečaj post diploma, namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK in z maturo višje srednje šole. 490 ur, od teh 2 meseca delovne prakse. Vsebine: upravljanje poslov in osnove prodajalnih tehnik, promocija teritorija z uporabo osnovnih marketinških oprijemov, delo s strankami, komunikacija in trženje storitev. Izbor: 15. februarja 2013. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja: Ad formandum, Korzo Verdi 51 (tel. 0481-81826, go@adfor-mandum.org). DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ nudi v ponedeljek, 11., torek, 12., in sredo, 13. februarja, za otroke 2. in 3. letnika vrtca ter osnovnošolske učence varstvo od 7.45 do 16. ure ter bogat program dejavnosti: domače naloge in učenje, ustvarjalne delavnice, pustno rajanje ter vodene igre. Prijave in informacije v Dijaškem domu, Ul. Montesanto, 84 ali po tel. 0481533495 vsak delavnik do srede, 6. februarja v popoldanskih urah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da poteka vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo Večstopenjske šole in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja v uradih Večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsak četrtek od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da poteka vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja. Tajništvo v Doberdobu je v obdobju vpisovanja odprto ob torkih, četrtkih in petkih od 7.45 do 9. ure, ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 16. ure in ob sobotah od 8. ure do 9.30. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. KRUT vabi na velikonočno potovanje v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Ve-roli od 29. marca do 1. aprila; informacije v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072, krut.go@tiscali.it ali na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481-533177 ali mohorje-va@gmail.com. SPDG obvešča, da je še nekaj prostih mest na avtobusu za izlet na sneg v Forni di Sopra v nedeljo, 3. februarja; prijave po tel. 347-4661946. Ü3 Obvestila DRUŽBA se dobi v nedeljo, 3. februarja, ob 13. uri. KROŽEK KRUT vabi na 2. in 3. sklop delavnic »Razgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar: 3. sklop se bo začel 7. marca in trajal do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KULTURNO ZDRUŽENJ NOI... DELL'ARTE iz Gorice prireja v sodelovanju sz Pokrajinskimi muzeji umetniške laboratorije za otroke med 6. in 12. letom starosti ob sobotah med 14.30 in 16.30 v prostorih Pinakoteke v palači Attems na Trgu de Amicis 2 v Gorici: 2. februarja na temo mozaikov, 9. februarja o čarobnem barvanju, 16. februarja na temo pusta in 23. februarja o ekoloških tkaninah; obvezna rezervacija po tel. 347-1733342. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo od meseca februarja dalje potekal tečaj za premostitev tesnobe in stresa. Predvidenih je šest srečanj v italijanskem jeziku, ki jih bo vodila Alessandra Simonetti; informacije po tel. 389-7907657 ali infovi-kara@gmail.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 16. februarja, ob sv. Valentinu obisk okolice Gorice z ogledom zanimivosti Pevme, Oslavja in Štmavra. V Štmavru bo za udeležence Valentinov prigrizek. Zbirališče bo ob 9. uri na parkirišču jahalne šole Remuda v Pevmi in nato odhod z lastnimi sredstvi. Vpisovanje in informacije po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). V CENTRU GRADINA V DOBERDOBU bo v soboto, 2. februarja, ob 20. uri večer namenjem žganju; obvezna prijava po tel. 3334056800 , inforo-gos@gmail.com, www.centrovisite-gradina.com. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 4. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). UPOKOJENCI OBČINSKE ZVEZE SPI-CGIL DOBERDOB vabijo v petek, 8. februarja, ob 15. uri v agriturizem Kovač v Doberdobu na »Dan včlanjeva-nja 2013«; informacije po tel. 3804203829 (Miloš). ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vin) organizira tečaj za degu-statorje vina, ki se bo začel 11. februarja ob 20. uri v Enoteki v Krmi-nu. Zavzema 18 lekcij, ki bodo potekale ob ponedeljkih in torkih; informacije in vpis po tel. 0481-32283 (Daniela Markovic), markovicdanie-la@yahoo.com. 13 Prireditve AŠKD KREMENJAK prireja pustni ples v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20, v torek, 12. februarja, ob 20.30. Prisotne bo zabaval duo El cocomero iz Španije. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitve knjig v občinski knjižnici v Sovodnjah: 19. februarja ob 18. uri Lelja Rehar Sancin »Nojevo pero«; 5. marca ob 18. uri Emilija Pavlič » Mamica, nauči me kuhati« in 16. aprila ob 18. uri Branko Marušič »Sosed o sosedu«. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo danes, 1. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige Kaje Širok »Kalejdoskop goriške preteklosti: zgodbe o spominu in pozabi«. Z avtorico se bo pogovarjal Boris Ugrin. Avtorica bo poleg svoje knjige predstavila tudi projekt »Topografije spominov - odprti muzej na obmejnem prostoru«. V KNJIGARNI LEG (Libreria Editrice Goriziana) na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 1. februarja, ob 18. uri zgodovinar William Klinger predstavil knjigo Davida Greentreeja »Caccia a Tito. Operazione Roesselsprung -maggio 1944«; več na www.leg.it. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 1. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige stripov Miriam Blasich »Anjce. Horo, amore e cioccolato«. Knjigo in avtorico bo predstavil zgodovinar in esejist Silvano Corazza. V PREDAVALNICI OBČINE V KRMINU bo danes, 1. februarja, ob 18. uri predstavitev ponatisnjene knjige »Porzus. Due volti della resistenza« Marca Ces-sellija. Sodeloval bo profesor na Vi-demski univerzi Paolo Strazzolini. DRUŠTVO DANICA vabi vse otroke na veseli pustni popoldan v soboto, 2. februarja, od 15.30 dalje v ŠKC Danica na Vrhu. V LOKALU HIC CAFFE' v Ul. Don Bosco 165 v Gorici bo v okviru razstave, ki je na ogled do 10. februarja o bratih Abuja in Pelinkovcu, v soboto, 2. februarja, ob 17.30 pogovor s Sere-nello Ferrari na temo »Il mito dell'as-senzio fra storia e arte«; sledila bo »pelinkolata«, degustacija čokolade z aromo Pelinkovca. V FEIGLOVI KNJIŽNICI bo v ponedeljek, 4. februarja, ob 18. uri pravljično srečanje z znano pripovedovalko Martino Šolc, ki bo popeljala otroke v pustni čas s pravljico »Pustno rajanje na kmetiji«. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA, ki jo organizirajo Dijaški dom, Kulturni dom in ŠZ Dom, bo potekala letos v Dijaškem domu v Gorici v petek, 8. februarja, ob 17. uri. Program predvideva premiero filmske oddaje Bela krajina (produkcija Videopro), v kateri nastopajo domski gojenci in učenci šole Trinko, ter priložnostni program, ki so ga pripravili gojenci Dijaškega doma. Toplo vabljeni osnovnošolski in srednješolski učenci. ö Poslovni oglasi PRIZNANO PODJETJE v prehrambenem sektorju z okolice Gorice zaposli uradnika/-co v komerciali in knjigovodstvu za nedoločen čas. CV pošljite na naslov: osebje@gmail.com PUSTNO DRUŠTVO KARNIVAL prireja pustovanje v Sovodnjah pod ogrevanim šotorom: v petek, 8. februarja, ples z DJ Best Company; v soboto, 9. februarja, ples z DJ Studio 80; v nedeljo, 10. februarja, ob 14. uri po-vorka pustnih vozov in skupin, nagrajevanje zmagovalcev in ples s skupino Happy Day. ZADRUGA ROGOS vabi v rezervat ob otoku Cona pri izlivu Soče v nedeljo, 17. februarja, na »Gosji dan«: ob 14.30 voden ogled in opazovanje divjih gosi, med 10. in 16. uro sprehod s konji Camargue; zaželjena je prijava po tel. 0481-784111, 3334056800; več na www.riservanatu-ralegradina.com, www.giardinobo-tanicocarsiana.it, e-mail: inforo-gos@gmail.com. »VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: 26. februarja, ob 18.30 srečanje vegetarijanske etike; vstop prost, več na www.vegetariani.it in www.veganima.it. Pogrebi DANES V SOVODNJAH: 14.00, Branko Tomsič (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. DANES V ZAGRAJU: 11.40, Vittorio Calo (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Maria Gra-zia Deiuri por. Iancer iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upe-pelitev. Zapustil nas je naš dragi Legiša Giuseppe (Pepi) Žalostno vest sporočajo žena, sin in hčerki z družinami ter brat, sestri in svakinja. Od njega se bomo poslovili 2. februarja ob 11. uri v štivanski cerkvi. Od 9.00 do 10.40 bo ležal v tržiški mrtvašnici. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Štivan, Jamlje, Trst, 1. februarja 2013 Ciao nono Pepi Deborah, Greta in Erik Ciao stric Pepi Aleksandra Pridružujemo se veliki izgubi prijatelja Lucia in Duilio V tem žalostnem trenutku sočustvujemo z družino SSKD TIMAVA Ob bridki izgubi bivšega člana Pepija Legiše izražamo svojcem občuteno sožalje. Fantje izpod Grmade 1 6 Petek, 1. februarja 2013 APrimorski r dnevnik PRED SP BODO TRENIRALI NA TRBIŽU IN NA ŽLEBEH TRBIŽ - Pred odhodom na prizorišče svetovnega prvenstva v alpskem smučanju, ki bo v Schladmingu od torka dalje, bodo italijanski smukači trenirali na Trbižu in na Žlebeh. Na deželnih smučiščih bodo od danes do nedelje trenirali Christof Inner-hofer, Dominik Paris, Matteo Marsaglia, Peter Fill in Siegmar Klotz. Na Trbižu bo pred SP trenirala tudi ženska ekipa hitrih disciplin, ki jo sestavljajo Daniela Merighetti, Elena Curtoni, Sofia Gog-gia, Elena in Nadia Fanchini. TUDI BECHAM V PSG PARIZ - Angleški nogometni zvezdnik David Beckham je uradno pristopil k francoskemu prvoligašu PSG. Nekdanji ka-petan angleške izbrane vrste je z vodilno ekipo francoskega prvenstva podpisal petmesečno pogodbo. Svojo kondicijo je nazadnje utrjeval pri londonskem Arsenalu. »Moje prisotnosti ne vidim kot nekaj kratkoročnega. Morda ne bom več dolgo igral, ampak sem del ekipe in želim, daje PSG vevropskem nogometu zapisan z velikimi črkami,« je dejal. Ves zaslužek, ki ga bo dobil od kluba, bo namenil francoski dobrodelni organizaciji za pomoč otrokom. Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu PREDSTAVILI NOV DIRKALNIK McLARNA WOKING - Včeraj so v britanskem Wokingu razkrili novega McLarna MP4-28. Dirkača bosta v sezoni 2013 dosedanji član moštva Britanec Jenson Button ter novinec, Mehičan Sergio Perez. »Videti je kot lanski dirkalnik,ampakverjemite, da je pod površino nekaj povsem drugega,« je na predstavitvi dejal Button. »Moj cilj je zmaga v svetovnem prvenstvu,« pa je bil neposreden Perez, ki je nasledil Buttonovega rojaka Lewisa Hamiltona. Nasploh si v moštvu želijo čim več zmag. Novi dirkalnik bo na stezo prvič zapeljal naslednji teden. ALPSKO SMUČANJE - Glavna favoritinja Tina Maze pred SP v Schladmingu Ali bo vsakič na startu? Na prvenstvo 21-članska skupina slovenskih smučarjev, med katerimi tudi številni mladi - Med dekleti tudi Novogoričanka Ana Bucik SCHLADMING - Tina Maze bo na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, ki ga bo od 5. do 17. februarja že drugič v zgodovini gostil Schladming, med osrednjimi favoritinjami. S formo, ki jo 29-letna Korošica kaže v letošnji sezoni, je na SP sposobna osvojiti kolajno prav v vsaki od disciplin, v katerih bo tekmovala. Podlaga za takšna ambiciozna razmišljanja je vrhunski niz uvrstitev v svetovnem pokalu s 17 uvrstitvami na oder za zmagovalke in sedmimi zmagami. Peklenski ritem natrpanega koledarja svetovnega pokala z nastopi v vseh disciplinah očitno še ni huje načel življenjske forme Mazejeve. Slovenska šam-pionka je sicer omenila možnost, da na SP ne bo nastopila v vseh petih disciplinah in da bo izpustila kakšno tekmo, če bi na prvenstvu že osvojila dve zlati kolajni. Kaj bo izpustila in če se bo to res zgodilo, pa še niso potrdili. Prvi nastop čaka Mazeje- vo že v torek, 5. februarja, moški pa bodo začeli tekmovati v sredo, 6. februarja. Oboji se bodo za začetek pomerili v superve-leslalomu. Ob zastavonoši Tini Maze bo Slovenijo zastopalo še 9 deklet in 11 fantov, ki bodo nastopili v vseh šestih disciplinah. Med dekleti bo nastopial tudi Maruša Ferk, Ana Drev, Ilka Štuhec, Vanja Brodnik, Ana Bucik, Tina Robnik, Katja Horvat in Katja Lavtar, za še eno mesto pa bodo odločale kvalifikacije med Ano Drev, Ulo Hafner in Eli Plut. V moški ekipi pa bodo nastopili Andrej Šporn, Rok Perko, Boštjan Kline, Klemen Kosi, Mitja Valenčič, Miha Kurner, Matic Skube, Patrick in Janez Jazbec, Žan Kranjec in Mišel Žerak. Očitno se je smučarska zveza odločila, da bo tokrat na spisek vključila tudi mlade smučarje, ki dosegajo dobre rezultate in jih je nujno potrebno nadgraditi z uspešnimi nastopi na tekmah najvišjega ranga. BALINANJE - B-liga poraz Gaje: se bo izognila dnu? Niti novo leto ni prineslo bistvenih premikov kar se tiče nastopov balinarjev Gaje v državni B ligi. Upamo si trditi, da zanje po porazu proti Doladi, 10. po vrsti, res ne obstaja več nikakršna možnost,da bi se izognili zadnjem mestu na lestvici. Res škoda,saj se je srečanje z Dolado začelo na najboljši možen način, končalo pa točno tako kot v lanskih kvalifikacijah, ko niso v zadnjih štirih klasičnih panogah dosegli niti točke. Še enkrat je prišla na dan slaba homogenost ekipe. Povrhu vsega je tokrat povsem razočaral tudi najboljši (a ne kar se vedenja tiče) igralec E. Rosati, ki je v hitrostnem zbijanju zaradi običajne pretirane živčnosti zbil le 25 krogel iz 40-ih poskusov. V uvodnem nastopu štafet sta Leghissa in E. Rosati z dobro predstavo za las premagala mlada domača tekmovalca (38:37). V igri v krog sta si ekipi razdelili točki. Calzijevih 20 točk je bilo premalo za zmago (20:22), 3 točke več, ki jih je dosegel Sancin (23:21), pa je bilo dovolj za drugi par točk. V tehničnem zbijanju je Capitanio povsem odpovedal, saj je s skromnim izkupičkom le 6 točk podlegel povprečnemu Carlinu (6:9). Bolje se je odrezal Leg-hissa, ki je po izenačenem nastopu (14:14) priboril Gaji zadnjo 5. točko in prvi del srečanja med Dolado in Gajo se je tako zaključilo pri stanju 5:5. A kaj pomaga, ko se je nadaljevanje med najslabšima ekipama skupine zaključilo s pravo katastrofo Gajevih balinarjev.Edi-ni spodobno so igrali Sancin (7:13) ter Žagar in Leghissa v dvojicah (8:13). Pekoča poraza pa so utrpeli Kramar, A. Rosati in Capitanio v trojkah (1:13) in Natural, ki ga je med igro zamenjal E. Rosati in Calzi v dvojicah (4:13). Izidi 13. kroga: Dolada - Gaja 15:5, Quadrifoglio - Canova 10:10,Snua - Noventa 11:9 in Villaraspa - Pederob-ba 10:10. Vrstni red: Canova 20, Mu-gnai 17, Pederobba 16,Noventa 13, Snua 12, Quadrifoglio 11,Villaraspa 7,Dolada 6 in Gaja 2. Prihodnji krog, 2.2.:Gaja-Villaraspa. (Z.S.) ODBOJKA - Igralke Zaleta C po prvem delu prvenstva Smo napredovale Vse tri ženske odbojkarske ekipe -Zalet C, Zalet D in Govolley - bodo nastope v drugem delu deželnega prvenstva nadaljevale v skupini za obstanek. Še najbolj blizu skupini za napredovanje so bile igralke Zaleta C, ki so v odločilni, dodatni tekmi prejšnji konec tedna tesno izgubile (Libertas - Zalet C 3:2). Na podeljevanju Naših oskarjev na Opčinah so nam nagrajenke Tanja Babudri, Jessica Štoka in Karin Crissani pojasnile, da je zmanjkalo predvsem nekaj športne sreče in učinkovitosti v odločilnih trenutkih, soigralke pa so omenile tudi odsotnost poškodovane blokerke Sabrine Bukavec. »Nasprotnice so na koncu pokazale nekaj več, kar nam ni uspelo. Ekipa je vsekakor dobra, napredujemo iz tekme v tekmo, to je vidno,« je poudarila napadalka Štoka, ki se z ostalimi sogovornicami strinja, da bi se težko izognili dodatni tekmi in se torej uvrstile v skupino za napredovanje že po rednem delu. Med razloge je Crissa-nijeva navedla, da so vse tri neposredne vstopnice za skupino za napredovanje pripadle trem kakovostnejšim ekipam, Ba-budrijeva in Štoka pa sta omenili, da je na razplet prvega dela vplivala tudi zamenjava trenerja (letos vodi ekipo v C-ligi Edi Bosich) in pa spremenjeno postava, na kar so se v začetku sezone morale šele privaditi. »Obenem smo bile v začetku sezone maloštevilne, zato smo se na treningih tudi težje uigrale. Potreben je bil čas, da smo se ujele, zdaj pa igramo res dobro, boljše kot lani. Igramo tudi bolj zagrizeno, k čemur je prav gotovo pripomogel naš trener. Z njim smo vzpostavile zelo dober odnos, drugačen tip dela, na začetku pa smo se tudi dobro fizično pripravile, tako da nam gre zdaj vse lažje,« je dodala Babudrije-va. Starejše igralke so tudi pohvalile mlajše soigralke, ki pa si morajo še nabrati prepotrebne izkušnje. Crissanijeva je sicer na splošno omenila, da so današnje mlajše odbojkarice premalo požrtvovalne in premalo trenirajo, pri mlajših soigralkah Zaleta C pa je vsekakor poudarila resnost in vestnost. Projekt Zalet so igralke C-lige oce- Igralke Zaleta C od nedelje dalje v boju za obstanek KROMA nile pozitivno. Poudarile so, da je bil tudi po njihovem mnenju to edini način, da so sestavili toliko ekip in preprečili, da bi se moralo katero od društev odpovedati nastopanju: »Morda bi samo Kontovel sam uspel sestaviti svoje ekip, ostala dru-štvapa ne,« je dodala Babudrijeva. Če ima Zalet C lažjo nalogo za ohranitev lige, je stanje Zaleta D bolj zaskrbljujoče. Tako Babudrijeva kot Štoka se strinjata, da bi morda bilo dobro, ko bi v ekipo D-lige vključili že od samega začetka kako iz-kušenejšo igralko, ki bi mlajšim prikoči-la na pomoč v odločilnih trenutkih: »Mlade igralke same ne morejo dozoreti. Potrebujejo starejše, da jim pomagajo neposredno na igrišču, kjer ni trenerja. Še meni priskočijo na pomoč Bukavčeva, Crissanijeva in Cvelbarjeva,« je pripomnila 24-letna Babudrijeva. V ženski C-ligi bo združena ekipa Zalet C boj za obstanek začela v nedeljo pri Azzanu Decimu, ki ga je v rednem delu že dvakrat premagala. Nagrajenke si želijo iztržiti čim več in čim prej osvojiti potrebne točke za obstanek v ligi. (V.S.) V deželnih odbojkarskih ligah se konec tedna pričenja drugi del, deželna zveza pa je tudi že pripravila nove skupine in koledarje. V moški skupini za napredovanje bo Val Soča Im-sa že v prvem krogu spoznal koliko je ura: v Štandrežu se bo jutri ob 20. uri pomeril s favoriziranim Vivilom. Olympia se bo na domačih tleh pomerila s Casarso (20.30), to je ekipo, ki jo mora premagati, če želi uresničiti napovedi o boju za končno 3. do 4. mesto. V skupini za obstanek bosta Sloga Tabor in Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje boje nadaljevala konec prihodnjega tedna. V ženski D-ligi se poti Go-volleyja in Zaleta D ločujeta, saj sta bili ekipi uvrščeni v različni skupini za obstanek. V prvem krogu bo Govolley igral v Tržiču proti Fin-cantieirju, ki ga je letos že dvakrat premagal, Zalet D pa bo gostoval v Fontanafreddi. KOLESARSTVO Rasmussen: »Doping sem jemal vseskozi« HERNING - Zlorabo dopinga je včeraj priznal danski kolesar Michael Rasmussen. Slednji je s pomočjo dopinga vozil med leti 1998 in 2010. Danec, leta 2007 je skoraj zmagal na dirki Tour de France, do te so ga ločile štiri etape, nato je zmagal Španec Alberto Contador, je položil karte na mizo. »Med leti 1998 in 2010 sem skoraj vseskozi uporabljal doping,« je včeraj na zaslišanju v Herningu dejal Ra-smussen in našteval: »EPO, rastni hormoni, testosteron, inzulin, kortizon in krvne transfuzije.« S tem si je 28-letni kolesar znižal prepoved nastopanja z osmih na dve leti, a mu to ne bo koristilo, saj je prav včeraj sporočil, da končuje kariero. SLOVENIJA U21 - V Nyonu so izžrebali kvalifikacijske skupine za evropsko prvenstvo do 21 let, ki bo leta 2015 na Češkem. Slovenija bo z Rusijo, Dansko, Bolgarijo, Andoro in Estonijo igrala v skupini 2, Italija pa bo merila moči v skupini 9 s Srbijo, Belgijo, Ciprom in Severno Irsko. EVROLIGA - Zalgiris Kaunas - Alba Berlin 92:56; Real Madrid - CSKA Moscow 86:78; Olympiacos Piraeus - Fe-nerbahce Ulker 82:71; Besiktas JK Istanbul - Maccabi Electra 55:77; Barcelona Regal - Montepaschi Siena 85:66. PRVI PODAJALEC - Slovenski košarkar Goran Dragic, ki v ligi NBA s Phoenixom Sunsom premagall Los Angeles Lakerse z 92:86. Član začetne peterke Dragic je v 37 minutah prispeval 11 točk, 2 skoka, 3 ukradene žoge, z 8 asistencami pa je bil tudi prvi podajalec svoje ekipe. NOGOMET - Zaostale tekme D-li-ge, skupina C: Clodiense-Belluno 1:0, Le-gnago-SandonaJesolo 2:0, San Paolo Pa-dova-Trissino Valdagno 1:1. Intreclub drugič uspešen MILJE - Po sedmih zaporednih porazih je v Miljah posijalo sonce. Po nedeljski zmagi proti Margheri je Interclub v medtedenskem krogu A2-lige premagal še zadjeuvrščeni Biassono (58:52). Naj-bojša strelka srečanja je bila Ljubljančanka Ana Ljubenovic z 20 točkami, Jessica Cergol pa je dosegla 9 točk. V soboto ob 20.30 čaka Miljčanke zelo pomembno srečanje proti ekipi Basket San Salvatore, ki ima na lestvici enako število točk (14). KOŠARKA - U17 Spodrsljaj Bora ZKB proti Servolani Bor ZKB - Servolana 49:73 (12:20, 26:39, 38:53) BOR: Semen, Pettenati 5, Mer-vich, Gruden 2, Mandic 10, Pearson, Skoko 4, Kocijančič 28, Milič, Akik, trenerja Faraglia in Sancin. Borovi kadeti so doživeli hud spodrsljaj proti nasprotniku, ki so ga v prvi tekmi prvenstva premagali za točko. Tokrat je bil nastop vse preveč jalov v napadu, kjer sta nekaj več pokazala le Kocijančič in Mandic. Sploh so domači delovali nezbrano, tako da so razpoloženi nasprotniki vso tekmo zanesljivo vodili in prednost v končnici povečali celo na več kot 20 točk. ce ontecchi Petek, 1. februarja 2013 Št. 5 (3) Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Katerina, Lucia, Lucija, Mateja, Nika, Patrizia, Tjaša in Vesna. Vinjete: Carolina sum@primorski.eu Kam po poklic? Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Nikole Collovatti, Maastricht Wk \ Nadzornica poletov pri organizaciji, ki koordinira evropski letalski promet Kako se je vse skupaj začelo? Ko sem pripravljala predstavitev teme za višješolsko maturo, sem naletela na spletno stran evropske organizacije za letalski promet, kjer sem zasledila tečaj za nadzornike poletov. Takrat sem imela drugačne plane za svojo prihodnost, a vendar sem v določenem trenutku dobila navdih. Tako sem se prijavila na natečaj in potem se je začela selekcija: izbranih nas je bilo približno 6%. Nato smo opravili triletni tečaj, bilo je precej intenzivno, ker so res hoteli, da bi dali vse od sebe, a na koncu je uspelo. Kaj predpostavlja tvoje delo? Na naši bazi nadzorujemo zračni prostor nad Nizozemsko, Belgi- j i jo, Luksemburgom in severno Nemčijo. Jaz nadzorujem določen zračni sektor, pri tem delamo v ekipi, eden komunicira z letali oziroma s piloti, drugi pa z drugimi sektorji. V istem prostoru nas je približno 100. Ali se kdaj zgodi, da pride do kakšne nepredvidene situacije? Seveda in zaradi tega je delo tudi zanimivo, saj če ne bi bilo nepredvidenih situacij, bi lahko vse to upravljali robotsko. Nekateri mislijo, da je to delo zelo stresno, ker lahko pride do kake nesreče z letali, a vendar je v resnici to skoraj nemogoče. Si s svojim poklicem zadovoljna? Ali si kdaj razmišljala, da bi isti poklic opravljala v Italiji? Mislim, da je Italija lepa dežela, a vendar ni ravno ugodna za zaposlitev. Na Nizozemskem so v mojem sektorju delovne razmere boljše kot v Italiji, kar se tiče prostih dni in dopustov je tudi bolje urejeno. Načeloma delamo štiri dni in potem imamo dva prosta dneva. To mi kar ustreza, saj imam proste dneve sredi tedna, kar je bolje, kot če bi bila prosta konec tedna. Poleg tega podobno delo v Italiji tudi ni tako dinamično, tu pri nas nadzorujemo velik zračni prostor v središču Evrope, je več prometa, je zelo zanimivo okolje, saj moji sodelavci prihajajo iz 36 različnih evropskih držav. Vsi so tako kot jaz zapustili svojo državo in so se znašli tukaj. Torej nisi razmišljala, da bi se vrnila domov? Ne, tudi ker imam tu svoje življenje. Ko greš enkrat proč od doma, se stvari spremenijo. Zelo rada se vračam za nekaj časa, a se potem vedno tudi rada vrnem. Moje delo mi je všeč. Vsak dan slišimo besedo kriza. Mlade na smrt strašijo, da ne bomo imeli prihodnosti, da se ne bomo uspeli zaposliti na nobenem področju, ker samo krčijo in ukinjajo, da smo prepuščeni samim sebi in da bomo čez dvajset let beračili na pločniku. A kaj bi bilo z mladimi, če bi sledili vsem tem izjavam? Pogovorili smo se s tremi mladimi, ki so se odločili, da se podajo v tujino z upanjem, da se bodo tam uspeli vključiti v trg dela. Imajo mladi, ki odidejo v tujino, torej res boljše možnosti za uveljavitev na poklicnem področju kot tisti, ki ostanejo doma? »Če nas napadete, vas raztržemo!« »Ljudožerec« Pier Luigi Bersani kot odgovor valu polemik na račun banke Monti dei Paschi di Siena Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Lara Zacchigna, Dunaj Peter Ferluga, Zagreb Menedžer podjetja, ki proizvaja gospodinjske aparate Zakaj si se odločil za delo v tujini? Priložnost mi je ponudilo podjetje, pri katerem sem zaposlen. Ta možnost je bila zame izredno pomembna, saj predstavlja neke vrste uveljavitev na poklicnem področju. Vsekakor pa mislim, da imajo mladi, ki odidejo v tujino, več možnosti, da se uveljavijo pri določenem poklicu kot tisti, ki ostanejo doma. Kako poteka tvoje vsakdanje delo? Pravzaprav ni dneva enakega drugemu, vse je zelo razgibano. Kot menedžer predstavljam podjetje strankam, postavljam pogoje za nakup, se pogajam glede cen itd. Kako se znajdeš v Zagrebu? Ali kaj pogrešaš od Trsta? Moram reči, da se v Zagrebu znajdem dobro, ampak vseeno mi ni všeč to, da sem oddaljen od doma in svojih dragih. Poleg tega, kar še precej pogrešam, je tržaško morje. Kaj meniš o Zagrebu? Zagreb je po mojem mnenju zelo lepa vzhodna prestolnica. Svetoval bi vam, da si jo ogledate, tudi ker ni pretirano oddaljena od Trsta. Katere podobnosti opažaš med načinom življenja Zagrebčanov in Tržačanov? Kaj pa razlike? Način mišljenja Tržačanov in Zagrebčanov je precej različen, kot podobnost med njimi pa opažam določeno zaprtost, ki je značilna za Tržačane oz. predvsem za tiste, ki pripadajo starejšim generacijam. Si kdaj razmišljal, da bi se vrnil v domače kraje ali meniš, da bo tvoja bodoča kariera vezana na tujino? Tega ne bi znal še po-i vedati, za sedaj sem tu, 1 če bi v prihodnje imel srečo najti službo v domačih krajih, bi se rade volje vrnil, da bi bil v bližini svojih dragih. Vodja transporta pri prevoznem podjetju Kako to, da si se odločila za delo v tujini? Marca lani, po zaključku triletnega študija v angleščini na ekonomski fakulteti tržaške univerze, sem pomislila, da bi mi delovna izkušnja v tujini nudila priložnost, da preizkusim, kaj pomeni živeti sami v tujem okolju. Avstrija nudi mladim iz tujine veliko možnosti do uveljavitve in doseganja visokih ciljev na poklicnem področju. Pri iskanju dela je kandidat vsekakor veliko bolj zanimiv, če ima za sabo izkušnjo v tujini. Kako poteka tvoje delo v podjetju? Moji glavni nalogi sta organizacija cestnih prevozov za mednarodni tovorni promet in pregled, da so ti pravilno izvršeni. Delo poteka preko stalne komunikacije s strankami in transportnimi partnerji. Uradni jezik v podjetju je nemščina, s strankami pa se pogovarjam večinoma v slovenščini in ■ italijanščini, ker delam na relaciji Italija - Slovenija. Tvoji kolegi so večinoma mladi, ki prihajajo iz tujih držav... Da, večinoma prihajajo iz vzhodne Evrope. Prevozno podjetje, pri katerem sem zaposlena, namreč potrebuje predvsem sodelavce, ki poznajo slovanske jezike, madžarščino itd. Nekaj je takih, ki kakor jaz opravljajo časovno omejeno prakso, večji del mojih kolegov pa namerava tu ostati za nedoločen čas. Kateri so pozitivni aspekti te izkušnje? Kaj pa težave? Dunaj je mesto, ki nudi številne spodbude tujcem, ki so se vanj komaj vselili. Največje zadoščenje je zame, da se tukaj lahko soočam s tolikimi različnimi ljudmi in kulturami. Tuji jezik na začetku predstavlja problem. Temu je treba dodati še oddaljenost od domačih ljudi in krajev ter dejstvo, da moraš vse morebitne probleme rešiti sam. Vsekakor pa pozitivne plati nedvomno presegajo vse težave. Pravijo, da sta italijanski in nemški-avstrijski način življenja popolnoma nasprotna... Strinjam se. Avstrijci so prijazni, ampak malo bolj zadržani od Italijanov, se pa tudi zelo resno držijo pravil in prav hvala temu dosegajo visoke življenjske standarde. Kateri so tvoji načrti za prihodnost? Na koncu delovne prakse se mislim vrniti v naše kraje. Možnost nove selitve v tujino pa ostane tudi za prihodnost odprta. Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Odmevno kakor Grom Akvareli, litografije, lesorezi, batiki, izrezanke, tapiserije, kipi, fotografije raznih arhitekturnih posegov... Seznam je dolg, z naštevanjem pa bi lahko še nadaljevali. Prvi trenutek, ko stopiš v Skladišče idej na tržaškem nabrežju, ostaneš kratkomalo presenečen. Tu je v polnem teku razstava našega vsestranskega umetnika Bogdana Groma. Posvečena je njegovi hčerki Dunji, ki je prva imela zamisel o razstavi in si je dolga leta prizadevala zanjo. Priredila in podprla pa jo je Pokrajina Trst. Kar te takoj prevzame, je popolna raznolikost del. Imaš namreč občutek, da te koraki, ki te vodijo od enega eksponata do drugega, v bistvu popeljejo na enkratno potovanje, med katerim se ti razkrivajo mnogoteri obrazi življenja in dela Bogdana Groma. Razna življenjska doživetja se spajajo med sabo in ustvarjajo čisto posebna občutja. Tako tudi v delih, ki so nastala po letu 1957, datumu njegovega odhoda v ZDA, dobimo elemente vezane na njegovo domače okolje: Kras. Zlasti kamnite konfiguracije v Novi Mehiki predstavljajo izhodišče za zanimivo analogijo z našimi kraškimi zidki. Grom pa je poleg tega, da je zelo čustven in čuteč človek, tudi zelo angažirana osebnost. Na ta aspekt nas opozarja npr. akvarel o uboju Martina Luthra Kinga ali pa delo mešane tehnike z naslovom Novice iz Sai-gona. V tem sklopu pa je treba predvsem omeniti celo vrsto del posvečenih izročilu ameriških domorodcev. »Nekaj, kar posebno označuje Gromovo ustvarjalno pot, je sposobnost preseganja prostora. Bogdan Grom je svetovljan. Ko človek iz širine pogleda od zunaj, razmisli o svojih koreninah in se zaveda reči, katerih se mi, ki tukaj živimo, ne.« Tako nam je zaupala umetnica in likovna kritičarka Jasna Merku, ki mdr. skrbi za vodene obiske razstave v slovenščini. Ravno ti predstavljajo lepo priložnost za učinkovitejše in aktivnejše spoznanje umetnikovega ustvarjalnega dela. Tako lahko na primer izveš, da so Bogdan Grom, Milko Bambič, Avgust Černigoj in drugi naši umetniki po drugi svetovni vojni med zavezniško vojaško upravo prispevali ilustracije za učbenike na slovenskih šolah v Italiji. Tisti iz tedanje Jugoslavije so bili za učitelje neprimerni. Z ilu-stratorsko dejavnostjo pa je Grom nadaljeval tudi potem, ko ga je življenjska pot peljala čez veliko lužo. Ob tovrstnih izrazih vsestranskega eklektic-izma nas torej ne sme čuditi, da je bil odziv s strani publike množičen. Umetnostni zgodovinar Lu-ca Bellocchi, ki je odgovoren za oglede v italijanskem jeziku, nam je razkril, da je število italijanskih in slovenskih obiskovalcev skoraj na isti ravni. »V zadnjih nekaj letih opažam poskuse ustvarjanja novega dialoga s slovensko manjšino. Poleg te razstave se na- našam še na Razprta obzorja in na fotografsko razstavo Moj Kras (op. ur. sam je eden izmed njenih kustosov), pri kateri so sodelovali tudi slovenski ustvarjalci. Pred temi dogodki je bilo zelo malo tovrstnih pobud in še te so bile predvsem vezane na posamezne galerije«, nam je še povedal Bellocchi. Tovrstne razstave imajo tudi po mnenju Jasne Merku velik pomen za tržaško stvarnost: »Pogosto se dogaja, da naše umetnike bolj cenijo v Evropi kot v samem Trstu. Čas je, da se zavedamo neizmernega bogastva, ki ga imamo. Zelo sem vesela, da se bodo začela konkretna dela za samostojno zbirko slovenskega umetnika v Trstu. Žal Černigoj, Spacal in Bambič tega niso dočakali.« Če si razstave še niste ogledali, torej nikakor ne zamudite, podaljšana je do 10. februarja. 18 Petek, 1. februarja 2013 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA Atlantska fronta, pred hladnimi in vlažnimi tokovi iz Sredozemlja, bo vplivala na naši deželi; jutri se bo premaknila proti Jadranskemu morju, to bo naklonilo pritoku hladnega zraka iz . severa proti strani Alp. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.11 Dolžina dneva 9.45 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 23.21 in zatone ob 9.30 A Nad severno polovico Evrope je ciklonsko območje, nad Sredozemljem in jugozahodno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. Vremenske fronte zaradi severozahodne smeri vetra ne vplivajo bistveno na vreme v krajih južno od Alp. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo v četrtek čez dan ugoden. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 10,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.19 najvišje 41 cm, ob 7.57 najnižje -17 cm, ob 12.30 najvišje -1 cm, ob 18.24 najnižje -21 cm. Jutri: ob 1.58 najvišje 37 cm, ob 9.34 najnižje -20 cm, ob 16.48 najvišje -9 cm, ob 17.56 najnižje -9 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh . . .200 Vogel.................135 Kranjska Gora.........80 Krvavec .............. 110 Cerkno ................ 80 Rogla..................95 Mariborsko Pohorje . .60 Civetta...............180 Piancavallo..........120 Forni di Sopra........100 Zoncolan..............80 Trbiž..................150 Osojščica..............90 Mokrine..............150 Podklošter............70 Bad Kleinkirchheim . . 50 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC -3/8 r.n^jtj-OLME -3/9 TOLMEC O SIS TRBIŽ O -4/8 O -3/4 KRANJSKA G. \ VIDEM O y = 0/9 O PORDENON 1/8 Wá«, ČEDAD O 1/8 CELOVEC O -3/7 TRŽIČ ¿h, -5/4 O KRANJ o-3/7 S. GRADEC MARIBOR O-2/9 M. SOBOTA O-3/8 CELJE -2/8 O PTUJ O ¿3 o t—3 LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA -2/6 GOR|CA O 2/10 POSTOJNA 3/9 ^ 2/10 o 0/8 __ N. MESTO -4/7 O ____ ZAGREB -1/7 O PORTOROŽ O 0/11 ... REKA 4/10 ■AZIN O u (^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo zjutraj rahlo oblačno do spremenljivo, na planotah in ob obali bo več oblačnosti, pojavila se bo megla. V teku dneva se bo oblačnost povečala z možnostjo dežja v večernih urah ter rahlega sneženja v gorah nad 800 m. Ponoči in jutri bo precej jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem in Notranjskem pa se bo zadrževala nizka oblačnost, ki se bo popoldne širila tudi nad osrednjo Slovenijo. o GRADEC -2/4 tolmeč o 1/3 Vvv^pnfi) TRBIŽ O 0/2 SujEUJ CELOVEC O 1/1 o -1/0 KRANJSKA G. (-»»Tnän) O TRŽIČ 2/4 r-nr-ra bjíbjí o 0/2 CELJE 2/5 O MARIBOR O 3/4 PTUJ O M. SOBOTA O 2/4 o ocre, LJUBLJANA 4/6 POSTOJNA O 4/7 KOČEVJE REKA 8/11 N. MESTO 5/9 O ZAGREB 3/7 O K (NAPOVED ZA JUTRI Po vsej deželi bo oblačno in precej deževno, predvsem na vzhodu. V gorah bo snežilo nad 800-1000 m, od popoldanskih ur pa bo sneg dosegel višino 500 m, predvsem v Julijcih. V teku dneva bo na planotah zapihal zmeren severovzhodni veter, ob obali pa močna burja. Danes se bo pooblačilo, v zahodni, južni in osrednji Sloveniji bo začelo rahlo deževati. V soboto se bodo padavine okrepile in zajele vso d ržavo. Meja sneženja se bo od severa spuščala in popoldne bo v notranjosti Slovenije snežilo do nižin. Na Primorskem bo zapihala burja. IATA - K padcu prevoza tovora je najbolj prispevala gospodarska kriza Letalski potniški promet lani z rastjo, tovorni pa s padcem ŽENEVA - Letalski potniški promet se je lani okrepil za 5,3 odstotka, medtem ko je tovorni promet v primerjavi z letom 2011 upadel za 1,5 odstotka, so sporočili iz Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA). Potniški promet se je na tujih trgih v lanskem letu povečal za šest odstotkov, rast povpraševanja na domačih trgih pa je bila štiriodstotna. Lanska rast potniškega prometa je bila s 5,3 odstotka nekoliko nižja od predlanske, ki je bila 5,9-odstotna, vendar višja od petodstotne povprečne rasti v zadnjih 20 letih. Rast potniškega prometa je bila sicer lani največja v državah v razvoju. Medtem pa je tovorni promet lani zabeležil drugi zaporedni padec na letni ravni, po tem ko se je leta 2011 zmanjšal za 0,6 odstotka. Povprečna zasedenost zmogljivosti za prevoz tovora je bi- la lani 45,2-odstotna. K padcu prevoza tovora je najbolj prispevala gospodarska kriza, zaradi katere je nekoliko upadla proizvodnja, za prevoz tovora pa se pogosteje uporablja tudi ladijski promet. Potniški promet je lani rasel kljub gospodarski krizi, vendar pa skoraj rekordna zasedenost zmogljivosti za prevoz tovora kaže na veliko skrbnost, s katero letalske družbe načrtujejo lete. Kljub visokim cenam goriva so letalske družbe lani ustvarile približno 6,7 milijarde dolarjev dobička. Letalske družbe iz azijsko-pacifiške regije so lani prepeljale 5,2 odstotka več potnikov kot v letu 2011, lanska rast pa je bila višja od štiriodstotne rasti v letu 2011. Rast je bila opaznejša predvsem v zadnjem četrtletju. Evropske letalske družbe so lani beležile 5,3-odstotno rast, medtem ko je potniški promet severnoameriških družb narasel le za 1,3 odstotka. Vendar pa je zaradi bolje načrtovanega tovornega prevoza zasedenost le tega narasla na 82 odstotkov. Največjo rast potniškega prometa so sicer beležile letalske družbe na Bližnjem vzhodu, ki so lani prepeljale kar 15,4 odstotka več potnikov. Letalske družne z Bližnjega vzhoda so predvsem povečale število letalskih povezav, kar jim je omogočilo opaznejšo rast prometa. Prevozniki iz Latinske Amerike so lani prepeljali 8,4 odstotka več potnikov, afriške letalske družbe pa so beležile 7,5-odstotno rast. Domače povpraševanje po potniškem prometu je bilo sicer največje na Kitajskem (9,5 odstotka) in v Braziliji (8,6 odstotka), medtem ko je v Indiji upadlo za 2,1 odstotka. (STA) V Indiji 135 let v sporu zaradi pokopališča NEW DELHI - Indijsko vrhovno sodišče je včeraj dvema muslimanskima verskima skupnostma, ki že vse od leta 1878 bijeta pravno bitko za lastništvo nad pokopališčem, znova ukazalo, da morata končno poiskati "mirno" rešitev spora. Gre za najdaljši sodni spor na svetu. Spor med šiitsko in sunitsko skupnostjo glede pokopališča Doshipura v mestu Va-ranasi na severu Indije ne pojenja že 135 let. Vrhovno sodišče je sicer že leta 1981 dalo šiitom pravico do opravljanja verskih obredov na pokopališču, sunitom pa obenem prepovedalo vstop nanj. Te razsodbe niso nikoli uresničili, saj sta se strani takrat strinjali, da se bosta pogajali naprej in na ta način dosegli dogovor. A dogovora ni in ni bilo, čeprav je vrhovno sodišče strani večkrat opomnilo, da se jima čas izteka. Zdaj ju je sodišče znova opomnilo, da se mora zadeva enkrat vendarle zaključiti. "Prepirate se zaradi česa, pokopališča? Nehajte se prepirati, samo to lahko prinese večni mir," je ob tem poudaril sodnik Altamas Kabir. Guverner, ki je opustil smrtno kazen, iz zapora CHICAGO - Nekdanji republikanski guverner ameriške zvezne države Illinois George Ryan je v sredo predčasno zapustil zvezni zapor v Indiani, kjer je prestajal šest let in pol zaporne kazni zaradi korupcije. Kazen so mu skrajšali zaradi lepega obnašanja, vendar pa bo nekaj časa še ostal v hišnem priporu. Ryan je zaslovel leta 2003, ko je uvedel moratorij na izvajanje smrtne kazni. Prepričale so ga študije, ki so dokazale, da se kazen nesorazmerno pogosteje izreka revnim in temnopoltim. Prav tako so ga v nepravičnost tovrstnega kaznovanja prepričale številne oprostitve obsojenih na smrt s pomočjo analize DNK. Illinois je potem leta 2011 smrtno kazen dokončno ukinil. Za Ryanom pa so prišli tradicionalni grehi politikov iz Illinoisa oziroma Chicaga, ki v ZDA uživa sloves legla korupcije. Novembra 2007 je bil obsojen na šest let in pol zapora zaradi zagotavljanja državnih poslov podjetjem, ki so mu potem dajala darila, plačevala počitnice in zanj opravljala različna dela. To je počel najprej na položaju državnega sekretarja Illinoisa, potem pa še na položaju guvernerja. V razcvetu kirurgija za presaditev obraznih dlak CARIGRAD - V turškem Carigradu se je v zadnjem času močno razširila kozmetična kirurgija, ki se ukvarja s presaditvijo obraznih dlak. Za takšen proces naj bi se po navedbah britanskega časnika Guardian dnevno odločilo 50 moških iz držav Bližnjega vzhoda, kjer brki veljajo za simbol moškosti. Pri tovrstni operaciji lepotni kirurgi lasne mešičke iz bolj dlakastih predelov telesa presadijo na obraz, pacienti pa morajo za poseg, ki poteka pod lokalno anestezijo, odšteti 5165 evrov. Po besedah lepotnega kirurga Selahatina Tulunaja, ki mesečno opravi do 60 presaditev, njegovi pacienti, ki so večinoma mlajši moški, verjamejo, da so brki nujni za to, da bi bili videti bolj odrasli, profesionalni in modri. Nekatere turistične agencije celo ponujajo posebne pakete v vrednosti okoli 1700 evrov turistom, ki se odločijo, da bodo čas za okrevanje po posegu izkoristili za ogled Turčije. Rečanu po 14 letih vrnili ukradeni mercedes ZAGREB - Presenečenju 44-letnega Rečana ni bilo konca, ko so ga poklicali s policije in mu sporočili, da so v Nemčiji našli njegov avtomobil mercedes 124 cabrio, ki so mu ga s parkirišča na Reki ukradli pred 14 leti. Da so vozilo res našli, ni verjel, dokler ga ni osebno prevzel v Nemčiji. Okradeni lastnik je že zdavnaj izgubil vsako upanje, da se bo znova usedel v svoj avto, ki je bil leta 1992, ko ga je kupil, vreden kot manjše stanovanje - 60.000 nemških mark. Kot je povedal, so ga sicer poklicali že nekaj mesecev potem, ko je bil mercedes ukraden, češ da so ga našli v Prijedoru v BiH. A ko je prišel tja, ga ni bilo več. Pred nekaj meseci pa so ga znova poklicali iz reške policije in mu sporočili, da so avtomobil našli v Nemčiji. (STA) / RADIO IN TV SPORED Petek, 1. februarja 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi V ospredju 21.05 Osebnost Primorske 2012, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacc-hetti, E. Greggio) 21.10 Nad.: Il clan dei ca-morristi 23.30 Nad.: L'isola dei segreti ^ Rai Uno C/ Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.40 Kako bodo volili Italijani v tujini? 12.00 Odd.: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Odd.: Riusciranno i no-stri eroi 23.25 Tv7 0.25 Odd.: L'appunta-mento 6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Nan.: White collar - Fascino crimínale 16.45 Nan: Chuck 17.40 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine V^ Rai Due 6.40 Risanke 8.00 Nan.: Le sorelle McLeod 9.30 Tgr - Montagne 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: Hawaii Five-0 21.50 Nan.: Missing 23.40 Aktualno: L'ultima parola V" Rai Tre 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Odd.: Leader 21.10 Film: La mummia - La tomba deII'Imperatore Dragone (pust., ZDA, '08) 23.05 Le Iene - Seconda serata La l LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.20 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 23.15 Dok. fiIm: Lindbergh - Nobi-Ie conquista deII'aria u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.35 Nan.: My Life 16.00 Film: Intrigo internazionale (voh., ZDA, '59, r. A. Hitchcock) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Odd.: Quarto grado 23.551 bellissi-mi di R4 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 14.05 Film: Loch Ness 15.50 Nan: In plain sight 16.50 Nan: Il Commissario Cor-dier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle meraviglie 22.20 Odd.: Zeta ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Musa Tv 7.40 Lezioni di pittura 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 23.35 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Rubrika: Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved Slovenija 1 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.15 Odd.: Martina in ptičje strašilo 10.25 Lutk. nan.: Bi-sergora 10.40 Nan.: Potujoči škrat 11.05 Odd.: Firbcologi 11.30 Nan.: V dotiku z vodo 12.00 Sveto in svet 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.5016.30, 18.35 Risanke 16.05 Dok. odd.: Megabiti energije 16.45 Dobra ura 17.00 Po- ročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Odd. za otroke: Infodrom 18.05 Odd. za mlade: Razred zase 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Koncert: Noč modrijanov 2012, 2. del 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 10.00 Dobra ura 11.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal v smučarskih tekih: sprint (M in Ž), prenos 13.10 Dobro jutro 15.3019.10 Točka 16.20 Prisluhnimo tišini 16.45 Kraji in običaji 17.15 Alpe-Donava-Jadran 17.50 Mostovi - Hidak 18.20 Knjiga mene briga 18.40 Osmi dan 20.00 Dok. odd.: Čudesa osončja 20.50 Nan.: Naravnost fantastično 21.20 Nan.: Scott in Bailey 22.10 Film: Avra Jr Slovenija 3 6.00 19.55, 22.00, 23.25 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 Evropski premislek 7.35 20.00, 22.35 Aktualno 8.00 Nujna seja Mandatno-volilne komisije 10.0010. redna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 19.30 21.55, 23.30 Korni-ka 20.25 23.10 Tedenski pregled 20.40 Slovenija in Evropa 21.25 Beseda gledalcev 21.30 22.50 Žarišče 23.40 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Glasb. odd.: In Orbita 15.30 Film: Lady Conformista 17.00 Avtomobilizem 17.15 23.45 Športna odd. 18.00 Pravljice Mike Make 18.10 Iz popotne torbe 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.30 Effe's Inferno - Peklenski izbor 21.15 Rovereto 21.45 La pietra muraria del Carso 22.30 Arhivski posnetki 23.15 Potopisi Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.0018.30 Naš čas 10.30 Videostrani 17.30 Bodimo zdravi 18.00 Besede miru 19.30 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.00 Odbojka - Salonit Anhovo : Go Volley, posnetek tekme v Kanalu 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.10 14.00 Serija: Tv Dober dan 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.55 Serija: Larina izbira 10.40 16.50 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Blue Bloods 13.00 24UR ob enih 14.55 Nad.: Ko listje pada 15.50 Nad.: Srčna strast 17.00 24UR - popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Ljubezen je slepa (kom., ZDA, '01, i. Gwyneth Paltrow) 22.05 24UR - zvečer 22.35 Film: Moje življenje (dram., ZDA, '93, i. N. Kidman) 23.00 Eurojackpot Kanal A Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 13.50 Nan.: Frasier 14.45 Film: Ljubim te, Beth Cooper 16.30 Nan.: Igrače za velike 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Jack Hunter: Ukradeni zaklad 21.45 Film: Smrtonosna elita 23.30 Film: Privid preteklosti 7.10 Risane serije 8.00 18.00, 19.45 Svet 9.00 Nan.: Skupaj s tabo 9.30 14.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.55 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.25 Otroški kotiček; 14.35 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Tone Frelih: Zgodbe - 4. zgodba; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Nel pae-se delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Et-nobazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 So-noricamente Puglia; 23.00 The magic blues; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Gaga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. VSAKA STVAR SVOJE MESTO NAJDE V trgovini IKEA ne potrebujete veliko, da postavite vse na svoje mesto. Za člane IKEA FAMILY in IKEA BUSINESS je zdaj še lažje: od 1. februarja do 14. marca 2013, ob nakupu omar in dodatkov PAX/KOMPLEMENT za vsaj 200€, prejmete 20% vrednosti nakupa v obliki vrednostnega kupona. Za več informacij o promociji obiščite www.IKEA.it/villesse www.ikea.it/villesse