GDK: 182.2:(497.12 Kras) Razvoj in varstvo gozdov na Krasu Forest Development and Protection in the Karst Silvester ČEHOVIN' Izvleček Čehovin, S.: Razvoj in varstvo gozdov na Krasu. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1993. V sloven- ščini s povzetki v angleščini, nemščini in italijan- ščini, cit. lit. 21. Pojem krasa kot sinonima za ogolelo, kamen ito puščavo izhaja iz pokrajine Kras, planete, ki sega od Tržaškega zaliva proti notranjosti Slovenije na nadmorski višini 200-400 m. V dobi rimske zasedbe je bil Kras gozdnata krajina. Z razvojem mest (Trst, Benetke) ter večanjem prebivalstva se je po 1 O. stol. sprožil proces uničevanja gozdov, ki se je še okrepil po 17. stoletju. Sečnji je sledila paša in tako razgo- zdena krajina je bila izpostavljena delovanju ero- zij~ (poznana je kraška burja). Sele z deželnimi zakoni o pogozdovanju Krasa od 1881-1885 sledi obsežno pogozdovanje Krasa s črnim barom, prekinjeno v obdobju med vojnama, nato sledi od 1948-1955 ponovno ob- sežno pogozdovanje. Kras je dosegel željene gozdnatost, a je še daleč od okolju primernih sestojnih zgradb. Velik delež gozdov je šele v inicialni fazi, zato je varstvo gozdov in usmeritev gospodarjenja še bolj za- htevna naloga katje bila samaogozditev. Zahteva veliko strokovnega dela, saj bo preobrazba go- zdov, ob zadostnem varovanju, trajala verjetno več stoletij. Primer Krasa naj bo opomin družbi, kako naj ravna z okoljem. Ključne besede: Kras, Ressel, ogozditev. KRAS KOT POJEM Kras je ozemlje z značilnimi kraškimi ?blikami: kraški mi žlebiči, vrtačami, kra- sklml polji s ponikalnicami in svetom pod- * S. č., dipl. inž. gozd., Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, 6621 O Sežana, Partizanska cesta 49, SLO 294 GozdV 51, 1993 Synopsis ~ehovin, S.: Forest Development and Protection 1n the Karst. Gozdarski vestnik, No. 5-6/1993. ln Slovene with the summaries in English, German and ltalian, lit. quot. 21. The notion karst as ~ synonym for bare, stony desert has been denved from the landscape Karst, a plat~au, reaching from the Trieste Bay towards the mland of Slovenia, situated 200- 400 m above sea level. During the Roman conquest the Karst was a ~~oded .landscap~. With the development of ctt!es (Tneste, Ventce) and the increase of popu- latlon, the process of the destroying of forests started in the 1oth century and especialfy after the } 71h century. The cutting was followed by pasture and the bare landscape was subject to erosion (the well known karst strong north-east wind called bora). lntensive afforestation of the Karst with Pinus nigra la.id dawn by state laws was only started in the penod from 1881 to 1885. It was interrupted in the period between World war 1 and World war Il only to be resumed in the time between 1948 and 1955. . The desired forest density has been achieved rn .the Karst yet it is far from forest structures surtable for the environment. The major share of the forests is only in the initial phase so forest protection and managing trend have become an even more demanding task than the afforestatlon itself was. It requires a lot of professional work because the transformation of forests will with su~icient protection, probably last for manY cen- tunes. Key words: Kras, Ressel, afforestation. zemnih jam s podzemnimi rekami. Tak svet se je razvil na apnencih in deloma dolomi- tih, ki se topijo v vodi. Kras kot specifičen naravni pojav je bil prvič opisan v orisu slovenske pokrajine, ki se imenuje Kras in sega od Tržaškega zaliva do Vipavske doline. Od tod se je ta pojem, ki označuje pojave na lahko topnih apnencih, prenesel v znanost. Razvoj in varstvo gozdov na Krasu Kraški svet je brez površinskih voda. Vode se pretakajo le v podzemlju. Pojem goli kras ali kras v ožjem smislu označuje golo, kamnito pokrajino brez gozdov. 40% slovenskega ozemlja je na apnen- cih in dolomitih, na katerih nastajajo kraški pojavi. Goli kras se je razvil le v jugozahod- nem delu Slovenije, v pasu od morja do Postojne. še sredi prejšnjega stoletja so slovenski kras opisovali kot pusto sivo pustinjo s posameznimi zelenimi oazami. Tisti del, v katerem se je razvil goli kras, ima specifično podnebje. Čeprav ima na leto od 1200 do 1500 mm padavin, ga poleti pestijo suše, saj je v teh mesecih manj padavin. Da so suše še hujše, pripomorejo predvsem stalni vetrovi. Najbolj znan je suh severovzhodni veter, imenovan burja, ki piha po dežju in prinaša jasno vreme, hkrati pa močno izsu- šuje tla in zelo zmanjšuje (zaradi izhlapeva- nja) učinek poletnih padavin. KRAŠKO GOZDNOGOSPODARSKO OBMOČJE Kraško gozdnogqspodarsko območje vključuje jugozahodni del Slovenije s pre- težno degradiranimi in pionirskimi gozdovi na površini 153.000 ha. Sega od morske obale v Istri do višine 1 OOOm na Vremščici in Slavniku. Tu prevladuje lahko topna kredna apnena podlaga, ki prepušča vodo (60% območja), preostali del pa zavzema eocenski fliš. Na apneni podlagi so se razvile vse značilne kraške oblike (žlebiči, vrtače, kraška polja, ponikalnice). Tu so tudi enkratne Škocjanske jame. Vanje po- nikne Reka, ki se prikaže na dan v Trža- škem zalivu, in sicer kot Timava. Kraško območje se je zaradi posebnih podnebnih razmer in nepremišljenega člo­ vekovega delovanja v preteklosti spreme- nilo v golo, kamnito pokrajino. Toda gozdar- jem se jo je sredi preteklega stoletja ob izrednih naporih posrečilo ponovno ogozdi- ti. Fenomen revitalizacije slovenskega krasa je zanimiv za številne dežele v Sredo- zemlju, pa tudi drugod po svetu, kjer je človek uničil gozdove. KRATEK OPIS UNIČENJA GOZDOV IN PONOVNE OZELENITVE KRASA Propad gozdov na Krasu Ugodne klimatske razmere so, kljub rela- tivno skromnim rastiščem, omogočile že zgodnjo poselitev, razvoj mest ob tržaškem zalivu pa je terjal vedno več lesa za kurjavo in za gradnjo ladij. Pritisk na gozdove se je močno stopnjeval od 1 O. stoletja dalje, kar je sprožilo postopno degradacijo go- zdov in pozneje še samega rastišča. Zato so oblasti že od 11. stoletja dalje z vrsto predpisov začele omejevati ponekod sečnjo, drugje pašo, zlasti koz. A uspeha ni bilo, gozd je vedno bolj izginjal. Predvsem od 16. stoletja dalje je prebivalstvo hitro naraščalo, s tem pa tudi poraba in izraba prostora za pašo in po- trebe po lesu. Sekira, paša, pa tudi ogenj so ogolili kraško pokrajino. Ne smemo prezreti, da je na Krasu 70% rastišč črnega gabra s hrasti in da je vsak premočan poseg lahko usoden. Kljub odredbam in odlokom o prepovedi paše in omejevanju sečnje, je bil Kras sredi 19. stoletja le še gola kamnita puščava. Na pogubne posledice zakrasovanja Krasa in sosednjih pokrajin na apneni pod- lagi so vse pogosteje opozarjali tudi daljno- vidnejši izobraženci in gospodarstveniki. Tudi mnogi naravoslovci v naših deželah so se ukvarjali z vprašanji ogolitve pokrajine in zakrasovanja. Svoja dognanja so objav- ljali v domačih in tujih publikacijah. Med njimi je najpomembnejši Janez SCOPOLI, ki je v nekaterih delih opozarjal na hude posledice uničenja gozdov. Enako pomembno vlogo je imel gozdar Josip RESSEL, ki je od leta 1817 do svoje smrti leta 1857 služboval na Slovenskem in v Istri. Sestavljal je dolgoročne gozdnogospo- darske načrte, projektiral gozdne ceste in uvajal sodobne metode gojen ja in izkorišča­ nja gozdov. Najbolj pa se je posvetil preskr- bovanju lesa za hitro razvijajočo se vojno in trgovsko mornarico. GozdV 51, 1993 295 Razvoj in varstvo gozdov na Krasu Zaradi vedno večjih potreb po lesu za mornarico je opazil težave, ki so se porajale zaradi čezmernega izčrpavanja gozdov, iz tega pa se je porodila njegova skrb za prihodnost. Rešitev je videl le v obnovi oziroma pogozdovanju kraških goličav. Do- jel je, da je obnova gozdov na Krasu in v Istri ne le gozdnotehnični in gozdnogospo- darski, temveč tudi socialnoekonomski pro- blem tukajšnjega prebivalstva. Izdelal je načrte za pogozditev istrskega (1842) in tržaško-primorskega (1850) krasa. V načrtih za pogozditev goličav je zaradi prenaseljenosti in socialne odvisnosti prebi- valstva od reje ovac in goveda upošteval tudi možnost kombiniranega gospodarje- nja, zato je predlagal redko sad njo hrasta. Ressloyi načrti so pionirsko delo, prvi sistematični poskus pogozdovanja in meHo- racije goličav v našem Primorju in Istri, vendar, žal, niso bili uresničeni. Ponovno vračanje gozda na Kras Slovenski kras je zaradi pustošenj go- zdov v minulem stoletju kazal zelo žalostno podobo. Herman GUTIEMBERG, gozdar- ski svetnik v Trstu, ga takole opisuje :"Po- potniku, ki je sredi našega stoletja (19.stol.) potoval od Postojne proti Trstu, Reki in Gorici, se je ponujal žalosten pogled: pov- sod puste kamnite površine brez vegetaci- je, iz katerih so, podobno kot v puščavi, le tu in tam silile majhne zelene oaze." Pri- bližno enako je leta 1850 zapisal M.Verto- vac in svojo misel sklenil z besedami:" Ko bo Kraševec prodal poslednjo hrastovo vejo in si moral kupiti tujega želoda, takrat se bo šele zdramil". Po ugotovitvi škodljivih posledic pomanj- kanja gozdov se je zavest o nujnosti po- novne ozelenitve krasa postopoma širila in krepila. Pri tem niso bili v ospredju nepo- sredni gospodarski cilji, temveč želja in potreba znova ustvariti kulturno krajino. Gozd pa je bil pogoj za revitalizacijo števil- nih funkcij (predvsem varovalne) in za bio- ekološko stabilnost tega prostora, saj, kot je pred 90 leti zapisal deželni gozdarski inšpektor za Kranjsko Venceslav Goli :"Ni 296 GozdV 51, 1993 gozda brez kulture in ne kulture brez go- zda". Pogozdovanje s črnim borom Akcija, ki so jo vodili gozdarski strokov- njaki, je spodbujala lokalne oblasti in posa- mezne vplivnejše vaške može. Tržaška občina je že leta 1842 izdala odredbo o pogozditvi goličav s semenom domačih listavcev, vendar delo ni bilo uspešno. Na- porom za ogozditev kraških goličav se je že v začetku 50. let prejšnjega stoletja priključil tudi gozdar Josip KOLLER. Leta 1850 je zavrnil obnovo s setvijo (zaradi suše) in priporočil saditev. Društvo za pogozdovanje krasa, usta- novljeno leta 1851 v Trstu in leta 1852 v Sežani, ni dalo praktičnih uspehov. Manj- kalo je finančnih sredstev in gozdarskih strokovnjakov. Šele leta 1859 je Josipu Kollerju uspel nasad s sadikami črnega bora pri Bazovici. Koller, ki ga je pridobila za sodelovanje tržaška občina, je imel ne- . kaj izkušenj s pogozdovanjem v Istri. Tega leta se je začelo pogozdovanje kraških goličav s črnim borom. Tržaško namestništvo je že leta 1863/64 izdalo navodila, kako pogozdovati kras. Z uspelim nasadom črnega bora je bila dokazana možnost vračanja gozda na Kras. Toda veliko večji problemi so nastajali, ko so želeli pridobiti prebivalstvo za pogo- zdovanje Krasa. Kljub pomoči države, ki je financirala stroške sadik, je bil odziv klavrn. Zato je v obdobju 1859 do 1880 uspelo osnovati le 500ha nasadov. (Problem je bil podoben sedanjemu v zasebnih gozdovih). Avstrijski Zakon o gozdovih iz leta 1852 je s prepovedjo čezmerne sečnje in paše sicer zavrl nadaljnje uničevanje gozdov, pogozdovanju goličav pa ni dajal nikakršne opore. Zato je sčasoma prodrlo spoznanje, da je treba pripraviti posebne zakone. Tako so izdali zakone o pogozdovanju krasa na območju Trsta (1881), Goriške (1883), Kranjske (1885) in Istre (1886). Na podlagi le-teh so ustanovili posebne komisije za pogozdovanje krasa. Sestavljali so jih pred- Razvoj in varstvo gozdov na Krasu stavniki deželnih oblasti, občin in gozdarski strokovnjaki. Komisije so najprej določile zamljišča, ki jih je bilo treba pogozditi. Skupaj je bilo takih goličav okoli 30.000ha. S sadnjo, setvijo in samosetvijo je gozd v 1 OO letih zajel nad 40.000ha goličav in pašnikov. Po zaslugi teh zakonov in dela komisij je pogozdovanje do l. svetovne vojne hitreje napredovalo. Stroške je kril sklad za pogozdovanje, večinoma obliko- van iz državnih sr'edstev. Komisije so ure- dile tudi svoje drevesnice. Ob začetku po- gozdovanja so jih imele v Serminu pri Kopru in v Gorici (za listavce) ter v Rodiku (za iglavce). V obdobju najobsežnejših po- gozdovanj (po letu 1881)so vzgajali sadike tudi daleč od Krasa, in sicer najprej v Gradišču pri Ljubljani in v Bršljanu. Na Krasu in v njegovi bližini so uredili več drevesnic (v Komnu, Osojnici pri Pivki, Vrhpolju pri Vipavi, Hraščah pri Postojni, Senožečah). V obdobju od 1859 do 1914 so s črnim barom pog ozd ili 1 0.842ha kraških goličav. Pomembno vlogo pri pogozdovanju in po- speševanju gospodarjenja z gozdovi na Krasu so imela tudi gozdarska strokovna društva. Zasedanje vsedržavnega gozdar- skega društva leta 1865 v Trstu je močno spodbudilo sistematično pogozdovanje Krasa. Po obširnih razpravah in strokovnih ogle- dih so na zasedanju sprejeli posebno reso- lucijo s pomembnimi predlogi: - površine, izbrane v sklad za pogozdo- vanje, je treba oprostiti davkov; - pogozdovanje Krasa zahteva spo- sobno strokovno vodstvo; - pogozdovanje ni le ožji problem pokra- jin na Krasu, ampak državni problem; po- trebna je državna pomoč. Podobno dejavnost je vodilo tudi Kranj- sko-primorsko gozdarsko društvo (ustanov- ljeno leta 1875 v Postojni). Njegovo zboro- vanje v Trstu (1879) je bilo posvečeno pogozdovanju Krasa, na zboru v Idriji (1884) pa se je med drugim zavzelo za zakonsko ureditev pogozdovanja krasa na Kranjskem in v Istri, podobno kot sta bila takrat že sprejeta posebna zakona za Trst in Goriško. Prva pogozdovanja so bila tako v stro- kovnem kot v širšem družbenem pogledu za takratne razmere enkratna dejanja, ki še danes, po več kot sto letih, zbujajo spošto- vanje. Tudi številne strokovne manifestaci- je, publikacije, strokovne ekskurzije in po- samezni obiski gozdarskih strokovnjakov dokazujejo, da je bilo pogozdovanje krasa v strokovnem pogledu nekaj velikega. To pomeni, da se je v tem prostoru takrat nekaj dogajalo. Samo tako si lahko razla- gamo izredno odmevnost in publiciteta. Med prvo svetovno vojno je pogozdova- nje skoraj povsem zamrlo. V obdobju med vojnama, pod italijansko vladavino, so ob- novili nekaj uničenih nasadov, posebno na Goriškem, novih nasadov pa so uredili le malo. V obdobju 1919-1945 so pogozdili samo okrog 850ha goličav. Pogozdovanje kraških goličav je bilo po drugi svetovni vojni spet deležno največje pozornosti. V obdobju 1945-1954 se je pogozdilo okoli 4000ha kraških površin. Uspešnost pogozdovanja se je močno po- večala. Šele proti koncu petdesetih let se je obseg pogozdovanj s saditvijo črnega bora zelo zmanjšal. Razlogov je bilo več. Gozdnatost se je povečala, samoniklo za- raščanje pašnikov z listavci in črnim barom ob starejših nasadih je bilo vse močnejše. Proces naravnega širjenja oziroma osvaja- nja goličav in pašnikov je sledil procesu deagrarizacije podeželja ter prepovedi paše koz. Po letu 1953 so saditev črnega bora vse bolj nadomeščali s setvijo semena tega iglavca. Na primernih rastiščih so dosegali zadovoljive uspehe. Žled je leta 1953 ponekod zelo poškodo- val starejše borove nasade. Praznine v sestojih so se deloma zapolnile s pionir- skimi listavci, v glavnem pa z borovim mladjem. To je bil začetek naravne obnove bo rovih sestojev, zasajenih do leta 191 O. Naravno širjenje bora in listavcev na opuščene pašnike, spremembe v borovih nasadih in demografske spremembe po letu 1953 Po letu 1950 se je na Krasu zmanjšalo GozdV 51, 1993 297 Razvoj in varstvo gozdov na Krasu število prebivalstva na podeželju za eno tretjino v primerjavi z letom 1869, spreme- nila se je tudi njegova struktura. Na koncu 19.stoletja je bilo 70% prebivalstva kmeč­ kega, leta 1953 le 50%, po letu 1980 pa manj kot 1 O%. Danes paše na Krasu prak- tično ni več. V ta prostor se je po o puščanju paše začel vračati gozd, a tokrat brez neposrednega vpliva človeka. Na intenziteto zaraščanja pašnikov je vplivalo več dejavnikov in sicer: - stopnja zmanjševanja paše, - degradiranost pašnikov, - drevesne vrste, ki so še preživele na pašnikih ali v njihovi okolici, - način širjenja semena (veter, !avna). Kot posledica teh dejavnikov imamo dva tipična načina zaraščanja pašnikov, in sicer zaraščanje s črnim barom v okolici "zrelih" borovih Qasadov in zaraščanje z avtohto- nimi listavci in črnim barom. Pri teh dveh tip ih sta različna tako intenziteta zaraščanja kot zmes drevesnih vrst. Zaradi obilne produkcije semena se je okolica nasadov črnega bora zarasla s pretežnim deležem črnega bora. Največja gostota osebkov je ob robu matičnega se- stoja (nasada) in upada z oddaljenostjo. Na smer širjenja bora pa je imela vpliv pred- vsem smer vetrov. Zato se je npr. v 50 letih bor razširil na zahodni strani sestaja 500m daleč, na vzhodni pa le za polovico te dolžine. Posledica tega širjenja so ob matič­ nih sestojih bora skupinsko raznodobni se- stoji črnega bora s posamično primesjo listavcev. Povsem drugačen pa je razvoj ogozditve pašnikov na večjih oddaljenostih od bo rovih sestojev. Poleg rastišča (prevladuje zdru- žba Seslerio - Ostryetum) je za proces zaraščanja teh površin pomembno, katere redke drevesne in grmovne vrste so še preostale na pašnikih ali v njihovi bližini in kdo razširja njihovo seme (veter ali !avna). Zato se tu začne proces zaraščanja le s posamičnimi primerki drevja in grmovja, kot so črni gaber, mali jesen, hrasti, črni bor in razne grmovne vrste. Šele pod zaščito krošenj teh osebkov se pod njimi ali v bližini naselijo osebki tudi drugih drevesnih in grmovnih vrst. Tako se na nekdanje goli- 298 Gozd V 51, 1993 čave postopno vrača gozd. Ta proces po- teka počasneje kot v okolici nasadov črnega bora, daje pa zato veliko bolj pester gozd, tako po drevesnih vrstah kot po razvojnih fazah. Spremembe v borovih nasadih zadnjih 50 let V borove nasade so se v preteklih 50-le- tih silovito vraščali avtohtoni listavci, zlasti tam, kjer je nasade poškodoval sneg ali žled. Cim višji so bori in čim bolj se rahlja sklep krošenj, tem hitreje se vraščajo li stav- ci. Najagresivnejši je mali jesen (Fraxinus ornus), sledi mu črni gaber (Ostrya carpini- folia), šopasto in posamično so primešani še hrasti puhavec, graden in cer (Ouercus pubescens, O.petraea, O.cerris). Vendar velja omeniti, da so v borove nasade že kmalu po osnovanju v prejšnjem stoletju, še bolj pa v letih 1948-1955, umetno vnašali avtohtone listavce s sadi- Ivijo in setvijo. Posamič se mestoma vraščajo pod sestoj bora še lipa, oreh in drugi listavci. Intenzi- teta vraščanja in vrste, ki se vraščajo pod sestoje, so v veliki odvisnosti od svetlobnih razmer pod sestojem (stopnja razrahljano- sti sklepa krošenj), od prisotnosti posamič­ nih osebkov teh vrst v sestoju ali v bližini sestaja ter od naselitve favne (ptiči), ki pospešujejo naselitev posameznih vrst. Tako se postopno zmanjšuje število črnega bora zaradi redčenj in veča število listavcev, ki tvorijo polnilni sloj in se vraš- čajo v pretrgan sklep borovja. V močno presvetljenih delih sestaja se pomlajujeta hrast in črni bor, v manj pre- svetljenih delih pa prevladujeta mali jesen in črni gaber. SPREMEMBA GOZDNATOSTI KOT POSLEDICA POGOZDOVANJ IN NARAVNEGA ŠIRJENJA GOZDA Posledica pogozdovanja in naravnega širjenja bora in listavcev na opuščene pa- šnike je seveda sprememba v gozdnatosti kraške pokrajine. Na celotnem kraškem območju, ki obsega 153.000 ha je bila gez- Razvoj in varstvo gozdov na lLa bora del Carso«). Nel 19. secolo il Carso si presenta gia' in buona parte come una pietraia desertica. Col ravvivarsi degli scambi commerciali tra il mare ed il retroterra austriaco il Carso divenne per antonomasia un carso privo di vegetazione forestale. Si pro petto' allora l'idea del suo rimbos- chimento. J. Ressel penso' di usare come specie princi- pale la quercia che, come essenza autoctona, appariva la piu' indicata. Tuttavia i tentativi non dettero l'aspettato e desiderato successo. Fu G. Koller nel 1859 ad usare con successo come specie forestale pionieristica il Pino nero in un impianto presse Basovizza. Solo le disposizioni governative sulla necessita' di rimboschire il Carso nel periodo 1881-1885 promossero un vasto programma di rimboschi- menti con il pino nero, rimboschimenti che fura no interrotti durante la prima guerra mondiale, conti- nuati in seguito e ripresi piu' decisamente nel periodo dal 1948 al 1955. Si puo' dire che il rimboschimento con il pino nero si concluda neg li anni 1950. 1 cambiamenti sociali allentarono la ••pressione s ulla terra": il pascolo del bestia-;ne si ridusse GozdV 51, 1993 303 Razvoj in varstvo gozdov na Krasu man mano, l'occupazione della gente si sposto' in altre attivita'. Pote' gradualmente aumentare una forestazzione naturale (sostenuta anche da interventi) con il pino nero che riusci a conquistare le posizioni abbandonate dal pascolo ed anche con le latifoglie autoctone che- indisturbate- si poterono rigenerare. Dopo 1 OO anni di attivita' ded ite principalmente al rimboschimento, le discipline forestali passaw rano ad interessarsi con maggior impegno alle attivita' selvocolturali integrative volte alia conserw vazione ed alia sviluppo delle foreste. Queste attivita' si ripromettono anche il costante impegno di assicurare l'integrita' dell' ambiente carsico e conservare le funzioni ricreative del bosco. La graduale evoluzione della foresta coetanea di pino nero verso forme miste ad altre specie ed in particolare alle latifoglie autoctone e' molto lenta e necessita di un attenta valutazione per appoggiare l'awento delle latifoglie tenendo anw che cento del prezioso apporto pionieristico del pino ne[O e del suo retaggio colturale sui Carso. VIRI 1. Anka B.: Analiza stanja in razvoja krajine s pomočjo metod daljinskega zaznavanja, Ljubljana 1984 2. Anka B.: The Changing role of forest in the Karst landscape in Slovenia, Bologna 1988 3. Beltram V.: Gojenje gozdov v prvem povojw nem desetletju, Gozdarski vestnik 1955/9 - 10 4. Ciglar M.: Sto let gozdarskih društev na slovenskem, Gozdarski vestnik 1975/1 O Kras (foto: Marko Kmecl) 304 Gozd v 51, 1993 5. Gams J.: Kras, Ljubljana 1974 6. Gašperšič F ., Winkler l.: Ponovna ozelenitev in gozdnogospodarsko aktiviranje slovenskega Krasa 7. Jakša J.: Snovna odprtost kraškega ekosi- stema gozdwtravnik-steljnik z vidika trajnosti, Ljubw ljana 1991 8. Jurhar F. in sod.:Gozd na Krasu Sloven- skega Primorja, Ljubljana 1963 9. Košiček B.: Spontano vračanje gozda na Kras, Ljubljana 1992 10. Miklavžič J. in sod.: Gozdnomelioracijski projekt za Kras Slovenskega Primorja, Ljubljana 1963 11. Murko V.: Josip Ressel, življenje in delo, Ljubljana 1963 12. Novice, Ljubljana 1850w 1884 (članki O Kraw su) • 13. Prebevšek M.: Sirjenje avtohtonih listavcev na Krasu, Ljubljana 1981 14. Prebevšek M.: Razvoj nasadov črnega bora na Krasu, Sežana 1986 15. Rubbia K.: Petindvajset let pogozdovanja Krasa na Kranjskem, Ljubljana 1912 16. Wraber M. in drugi: Obnova gozda na Slovenskem Krasu, Ljubljana 1954 17. Žgajnar L.: Naravno širjenje črnega bora na Krasu, Ljubljana 1973 18. Žumer L.: Delež gozdov v slovenskem prostoru, Ljubljana 1976 19. Gozdnogospodarski načrt za kraško goz- dnogospodarsko območje za obdobje 1991 w2000, Sežana 1990 20. Gozdnogospodarski načrt GE Kras za ob- dobje 1987-1996, Sežana 1990 21. Krš Slovenije, Split 1957