Negotova bodočnost.Maribor, dne 27. septembra. Grof Thun je odstopil z vsemi svojimi tovariši. Kdo ga je vrgel z ministerskega prestola? Razli6ne govorice se slišijo, a najbolj verojetna je, da pri Thunovem padcu niso nedolžni minister zunanjih zadev grof Goluhovski, vojaški dostojanstvenik Beck, in pruski poslanik na Dunaju grof Eulenburg. Vsi trije so neprijatelji Slovanov in so težko gledali, da je v zadnjem 6asu za6el rasti ugled in upliv avstrijskih Slovanov. Grof Goluhovski je sicer Poljak, a bal se je, da bo naraš6ajo6a mo6 Slovanov raztrgala zvezo z Rusijo in Italijo ter ovila prijateljske vezi okoli Avstrije in Rusije. Rusiji pa Goluhovski ni naklonjen, to }e že podedovan greh Poljakov, in zato je uplival, da se vrže Thunovo ministerstvo, mene6, da pride sedaj kaj bolj nemškega. Generalni inšpektor Beck je rodom iz Nem6ije, in 6eprav zvest služabnik avstrijskega cesarja, vendar poln ob6udovanja za nemSke državne in vojaške razmere. Tudi njega je bolelo srce, ko je videl avstrijske Slovane okoli vlade, Nemce pa v opoziciji. Pruski poslanik, grof Eulenburg, pa že radi svojega poslanstva so6ustvuje bolj z avstrijskimi Nemei nego s Slovani. Ti trije možje, tako si šepetajo v dobro poučenih krogih, uporabili so ves svoi upliv, da so postale za grofa Thuna razmere nevzdržljive — in grof Thun je moral odstopiti. Slovenci se ne bomo jokali za Thunom. Ljudje sicer pravijo, da je imel Thun dobro voljo, da je bil naklonjen vsem Slovanom, toda Slovenci te naklonjenosti nismo ob6utili. Ali je tega kriv grof Thun, ali pa nam neprijazno uradništvo, nam je neznano. Resnica je, da se je s Slovenci ravnalo pod Thunom tako brezobzirno in neprijazno, kakor da bi sedel na ministerskem prestolu najhujši Prusak. Ravno zadnji 6as je prusaška sapa hudo brila posebno po naših spodnještajarskih krajih. Četudi grof Thun morda ni odobraval trdega postopanja s Slovenci, vendar je vsaj toliko sokriv, da ni imel dovolj mo6i in upliva do svojega uradništva. Thunov padec obžalujemo Slovenci le v toliko, ker se bojimo, da za Thunom pride popolnoma nemško-liberalno ministerstvo, in da se bodo Slovani potisnili zopet v stran. Nam Slovencem bilo bi potem neprijazno ne samo uradništvo ampak tudi ministerstvo, torej dvojno gorje. Kakor dosedaj stojijo razmere, se še ni bati, da pndejo Slovani ob vlado. Državnozborska ve6ina, v kateri se nahajajo tudi Slovani, drži Se trdno skupaj. In dokler bo desnica ostala skupaj, tako dolgo se nam Slovanom ni mnogo bati. Vsaka vlada bo namre6 navezana na to ve6ino, na desnico. Kdo bo Thunov naslednik ? Gotovega se ne more ni6 re6i, tukaj se lahko le ugiba. V ospredju sedanjega politi6nega položaja stoiita dve osebi, konservativni knez Alfred Liechtenstein in liberalni ministerialni uradnik pl. Korber. Knez Alfred Liechtenstein se sam trudi, napraviti si pot do ministerskega predsedništva. Okoli pl. Korberja pa se zbirajo vsi liberalno-nemški velikaSi ter kričijo in ga potiskajo naprej, 6eš, morda le tudi drug spoznajo, kako imeniten ministerski predsednik bi bil pl. Korber. Toda slovanske in nemško-konservativne stranke mu ne zaupajo. Prihodnje ministerstvo bo imelo nalogo, da spravi v državni zbor zopet mir in red, vsaj za par trenotkov, da se izvrSijo volitve v delegacije, kajti sicer neha skupnost med ogrsko in avstrijsko državo. Ako pa ho6e imeti ministersvo mir, mora uni6iti nemško obstrukcijo. Toda kako? Najlažje bi seveda šlo, ako prekli6ejo jezikovne naredbe. A tedaj pa bodo Gehi delali obstrukcijo in vlada je zopet v zagati. Bati se je, da bodo vladni krogi rajši imeli 6eško nego nemSko obstrukcijo, 6eprav je nemška obstrukcija le izbruh krivi6ne gospodaželjnosti, a 6e§ka bi bila opravi6ena. Slovenci bomo ostali vedno ob strani severnih bratov Čehov in gotovo je govoril slovenski poslanec Povše vsakemu Slovencu iz srca, ko je zatrjeval Čehom te dni: »Mi z Vami in za Vas, Vi z nami in za nas!« Toda naj se razmere razvijajo Slovanom ugodno ali neugodno, Slovenci vsaj doma smemo opustiti programa, ki se javlja v tem, da delamo na prosvetnem in gospodarskem polju za osvobojenje izpod nemškega jarma, da pospeSujemo hrvatsko-slovensko vzajemnost in da kjer le raogo6e, obsojamo zvezo naše države z Italijo in Prusijo. Pri vsem pa bodimo zvesti Bogu, da ostanejo čile naše duševne sile in da nas spremlja blagoslov z z nebes. V tem prograrau je naSe odrešenje!