Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr. T administraciji prejeman veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne.
Štev. 1»®.
7 Ljubljani, v petek
17. avgusta 1888.
Letnili XYI.
Suženjstvo v Afriki.
Prostost je najdražje dobro narave.
Leon XIII.
Sredi socijalnih in političnih bojev sedanje dobe pripravlja se gibanje, koje je s stališča človečanstva in omike najvažnejše. Gre se tu za novo križarsko vojsko proti lovu na ljudi in trgovanju s sužnji, koje vzlic strogi pomorski policiji angleški do srednje Afrike, kamor ne morejo evropske ladije, cvete in se razširja krutim načinom. Na podlagi izvestij katoliških misijonarjev obsodili so sv. Oče papež Leon XIII. v svoji najnovejši okrožnici te človeštvu sramotilne grozovitosti, in kardinal Lavigerie postavil si je nalogo, pridobiti mednarodno pomoč v ta namen, da se zbere armada novodobnih križarjev, koja ima pričeti boj zoper trgovce s sužnji v srednji Afriki.
Te dni imel je kardinal Lavigerie v Parizu in v Londonu plamteče govore v tej zadevi, koji so neizmerno gibanje provzročili. Zdaj je odpotoval v Bruselj, da pridobi kralja belgiškega, kot pokrovitelja Konga, za namene svoje. Ta zadeva dala je že tudi povod vprašanju v angleški zbornici poslancev, v koji je državni tajnik Fergusson odgovoril v tem zmislu, da strožja pobrežna policija in pa obljubljena podpora od zanzibarskega sultana vravna te razmere. Toda pomoč, za kojo prosi kardinal Lavigerie, je mnogo izdatnejša.
„Obrnite pozornost svojo — rekel je kardinal v govoru svojem — na srednjo Afriko. Poslal sem tja misijonarje svoje, naj oznanujejo sv. evangelij, da bi trpeli in umirali, in zvedel sem od njih, o čemer sta že poročala Livingstone in Oaraeron, da ljudi ondi love s krutostjo, o koji niti pojma ne moremo imeti, in glavni predmeti tržni so ondi v kupčiji slonovina in — človeško meso! Potrebuje li kak poglavar ali kak drugi premožen mož sto ali več sužnjev v obdelovanje svojih polja, naroči jih
kar pri kakem trgovci v Timbuktu ali v Zambesi, in le-ta zopet učini to naročbo pri kakem načelniku s sužnji. Ta se takoj napoti s svojimi ljudmi, koje sam nazivlje „Ronga-Ronga" — kar toliko pomeni kot: roparji — na lov. Ima jih dve do tri sto, koji so povsem oboroženi s sabljami in daljnonosnimi puškami iz najboljših evropskih tovaren. Podajo se torej v neprodorne kraje, kajti vjeti sužnji, kojih prebivališča bi se nahajala preblizu, trudili bi se na vse pretege, da jim uidejo. V svojem »revirji" torej se ti lopovi poskrijejo do večera v gozdih ali pa v visoki travi. Pozno na večer vračajo se domačini, dokončavši svoje delo na polji, v malih tolpah v svojo vasico, zapro se v male kočice, povečerjajo in se vležejo k počitku. Zdaj privro lovci z gorečimi bakljami iz svojih skrivališč.
Za nekoliko trenotij je vsa vas veliko požarišče. Ubogi prebivalci beže v gozd, nesoč s seboj, kar jim je najdražje. Toda kroglje iz daljine padajo med nje. Žene in deca ostanejo zadej, in ti so prava žrtva. V jedni sami uri je prej cvetoča in srečna občina opustošena razvalina; mrtvi možje pokrivajo tla in postanejo krma divjih zverin. Ženske potem vklenejo v verige, na rame dado jim rogovile in često zamaše usta. Može, koji so ostali še živi, vprežejo v jarem iu roke jim zvežejo na hrbtu. In tako se napotijo nekoliko sto milj dalječ in druge hrane ne dobe, nego perišče suhe moke. Kateri so preveč utrujeni ali koji zbole, postrelč jih brez usmiljenja. Ako se kedo protivi v sprevodu, odsekajo mu roko ali nogo ter ga puste ležali za karavano, živega mrliča, kojega požro šakali prej, nego mine ura. Misijonarji so često hodili za takimi lovci, in našli so cesto posuto s človeškimi kostnjaki.
Najvestnejši opazovalci izračunih so, da trgovci s sužnji prej nego privlečejo jedno žrtev na dotično mesto ali na trg, uničijo pet ali deset nesrečnikov. Meseca decembra minolega leta moralo se je, da so izvršili naročilo na petdeset žensk, uničiti deset na-
selbin, kojih vsaka je brojila 200 stanovnikov. Samo onih petdeset žensk ostalo je živih.
Hočete li vedeti — piše francoski državnik in publicist Simon — koliko robov se polovi na leto? Mnihi poročajo kardinalu, da več nego 400.000, Cameron ceni njih število na 500.000. Nič manj nego dva milijona umorjenih spada na j to število vjetih. Kolera, kuga, rumena groz-nica in vse druge bolezni vkupe ne pokončajo toli ljudi. Ako bode to šlo tako naprej, bode notranja Afrika v petih letih brez prebivalstva.
Ti zločini vrše se na ozemlji, koje je večje od Evrope. Po vseh mestih Maroka so sejmi in trgi za sužnje, istotako po vseh važnejših mestih srednje Afrike. A vendar se nahaja civilizacija v neposrednem sosedstvu teh človeških lovcev.
Neki misijonar piše kardinalu: „Dne 4. decembra 1887. — Včeraj smo bili prisotni v okolici grozovitemu lovu na ljudi. Kamor pogleda oko, ne vidi druzega, nego goreče naselbine in ljudi, ki se hote rešiti in oteti čez jezero. „Ronga-Ronga" prihajajo obloženi s kozami in suhimi ribami. Tolpa kacih trideset tolovajev preiskava krovine ob bregu reke Mnongoli, kamor so se poskrili nekateri ubežniki. Proti večeru vrnili so se z zvezanimi ženami in otroci."
„V ponedeljek dne 5. decembra. — Bogu bodi hvala! Danes ob 7. uri zjutraj so odšli v najhujšem dežji. Bilo jih je blizu 300 z bobni in zastavo, nosci z ženami in otroci. Karavana sužnjev šla je žalostna za njimi. Uboga starka, koja je bila med vjetimi, popade, ko je šla mimo brata Jeronima, krčevito njegovo haljo in obupno prosi, naj jo reši. Ali on ji ni mogel pomagati, in bila je kakor zver z vrvjo okolu vratu odobčena. Denarja nismo imeli, da bi jo bili odkupili. Jedna žena umrla je pred mojimi očmi. Ko jo vjamejo, protivi se jim in brani: jeden izmed roparjev ustreli jo v prsi. Smrtno ranjena zgrudi se na zemljo in zvija v strašnih bo-
LISTEK.
Eibštvo na cirkniškem jezeru.
Opisal c. kr. gozdni asistent Viljem Putiek.
(Dalje.)
Večina teh globokih srebalnikov je sredi jezerskega dna. Poprej omenjena žrela, skozi katera se izliva voda vsled njihove visoke lege le pri povodnjih, so pa na severnozapadnem delu jezerskega kotla, večinoma ob vznožji navpičnih pečiu hriba-stega obrobja. Najvažnejši izmed njih so: „Okence", velika in mala „Karlovca". Te imenovane luknje imajo proti jezeru še odprto skalnate vhode, skozi koje se odteka povodenj v hribovje; druge popolnoma ali doloma zasute luknje na severnozapadnem jezerskem obrežji pa provzročujejo, da se voda lahko odteka skozi grušo kakor kakov cedilnik. Ti podzemeljski vodotoki so velikanska naprava naravnih zatvornic jezera. Skozi to prostore se odteka pri povodnjih voda, kakor pri ribnjaku skozi zatvornice. In kakor se pri ribnjaku moro na uajglobokejšem kraji izpustiti nižja voda s čepnjim zatvorom skozi podzemeljsko cov, ravno tako se polagoma odtekajo nižje vode cirkniškega jezera skozi primeroma petnajst vedno odprtih žrel v zgoraj napominanih globokih livnikih jezerskega kotla. Izmed teh so naj-
važnejši, ne daleč od severnega obrežja, blizo vasi Spodnjega Jezera, in sicer: sesalni livniki Retje, Vodanos iu Rešeta; sredi jezerskega doti sta velika livnika Velika- in Mala Ponikva. Konečno leži v tako zvanem Zadnjem Kraji jezera mnogo večjih žrel, kot: Gebno, Liviše, Kotel ter Velika- in Mala Bobnarica. Od vseh teh navedenih žrel, ki so na najbolj globokih krajih jezera, vodi pod jezerskim dnom labirint na nekojih krajih prostornih, drugod pa zopet jako nizkih prerovov proti severozapadu pod gorovje Javornik. Od tod se obrnejo te na mnogih mestih pretrgane in vsled podrtih stropov zasute cevi cirkniškega jezera vedno pod gorovjem proti severozapadu in se iztekajo iz mnogih virov v Maluah in deloma tudi skozi stransko votlino „jame" v Unco planinske doline.
Način, kako se odtekajo vode cirkniškega jezera, ni samo naravoslovno jako zanimiv, marveč tudi z glavnim ribjim lovom v tesni zvezi; že zaradi tega tedaj sem moral navesti najvažnejše podatke o tem.
Kakor hitro se prične doba spomladne suše, zapazi se, kako od tedna do tedna polagoma pada površje vodovja. Najprvo se pokažejo iu posuše zgoraj uapominane višje ležeče votline, in v ravno istem času, ko voda več ne doseza velike „Karlovce", pokaže se iz vode tako zvaui „Ribški kamen", skala v jezeru blizo vasi Spodnjega Jezera. To je ribičem
težko pričakovano znamenje, da se bo jezero, kakor uči izkušnja, popolnoma odteklo pri ugodnem vremenu v petih tednih. Kolikor bolj izginja voda, tem manjše postaja njeno površje. Posamezni deli skoraj plauega jezerskega kotla že štrlo iz vode. V globokem jarku, ki se vije skozi jezersko dno, kar mrgoli polno rib, in sedaj se prične glavni lov.
Več ko 300 na pol nagih mož gazi v vrsti skozi plitvejše kraje dan za dnevom manjšega jezera ter vlači za seboj „sake". Tudi globoki skalnati livniki jezera se prično konečno odtekati. Toda v globino padajoča voda odnese tukaj veliko rib in rakov seboj, ki pridejo iz tega neprostovoljnega podzemeljskega bivališča še-le ob deževnem časi jesenskem, ko jih od tod zopet izmeče voda.
Ribiči se pač požurijo, da bi z mrežami kolikor mogoče veliko rib vjeli pri odtekanju vode v teh livnikih. Toda predno morejo sploh kaj opraviti z mrežami, pogoltnila je že silno odtekajoča se voda brez usmiljenja večino nakopičenih rib.
Vrsta, po koji se odtekajo te vodne jame, odvisna je od njihove relativne višine, ker so po ceveh vse v zvezi z istim podzemeljskim vodnim kotlom. V tej vrsti vrši se tudi ribarjenje najprvo pri najvišji in tako dalje do najnižje jame. Pri posameznih jamah ribari se lo malo ur, tako da je ta glavni ribji lov končan žc v treh do štirih dneh.

lečinah. Vzdignemo jo in odnesemo v bližnji dvorec. Imela jo še negotov pojem o Bogu; pripovedujemo
ji o nebesih, o krstu. Dala se je krstiti, na to pa umre. Kedaj nas reši Gospod teh grozovitostij?"
Čitatelj se gotovo čudi, da ti lovci sužnjev na potovanji žrtve svoje rnorč. Godi se to deloma iz krvoločnosti, deloma pa zaradi tega, da so jim pokorni. Sploh se pa sužnji prodajajo zelo po ceni. Misijonarji so videli, da je bilo dete prodano za perišče soli in pet žena za kozo.
Kardinal Lavigerie, ki se je lotil tega težkega naloga, je zdaj star 64 let. Sklenil je, sklicati in zbrati novo križarsko vojsko. On ne prosi denarja v odkupovanje vjetih in noče roparjem plačati nagrade. Toda zahteva, naj se oživotvori mednarodna, dobro oborožena armada zoper to ubijalce. Čas poteka — de on — kajti vsak dan umira pet tisoč takih žrtev. Take vnebovpijoče krvoločnosti moraio biti korenito odpravljene, in plemenito podjetje kardinalovo vzbudilo in našlo bode gotovo odmev po vsem omikanem svetu.
Politični pregled.
Y Ljubljani, 17. avgusta. Notranje dežele.
Grof Kdlnokg je takoj potem, ko se je posvetoval z ruskim veleposlanikom Lobanovom, odpotoval v Išl, da osebno poroča o tem cesarju. Ob enem ž njim je zapustil Dunaj tudi zaupni mož Stambulovov. Iz tega sklepajo, da sta Kdlnoky in Lobanov razpravljala bolgarsko vprašanje.
„Agr. Tagblattu" se poroča iz Gradca: Novi korni poveljnik baron Schonfeld je minole dni poklical k sebi vse častnike graške posadke ter jim v imenu nadvojvode Albrehta izrazil obžalovanje zaradi dogodkov povodom Kuhnovega umirovljenja. Ob enem jim je naznanil, da se zaradi tega ne bodeta vdeležila cesar in cesarjevič vojaških vaj na južnem Štajerskem.
Velikega Šmarna dan odpeljal se je škof Strossmayer iz Zagreba. Na kolodvoru zbralo se je veliko odličnjakov, da se poslove od njega, in pa na tisoče ljudi, ki so gromovitimi „živio"-klici pokazali, da vedo vzlic obrekovanju židovskih listov, kdo je prvi sin hrvatskega naroda.
»Budap. Corr." odločno preklieuje vest, da bo hrvatski ban grof Kliuen imenovan ogerskim ministrom notranjih zadev. Kaj tacega vlada ni nikdar nameravala. Ministerski predsednik ne misli odstaviti sedanjega hrvatskega bana, ki je zadostno in mnogokrat pokazal, kako izvrstno (!) izvršuje svoj posel v Zagrebu.
Vnanje države.
Kardinal Lavigerie je imel predvčerajšnjim v bruseljski stolici govor, v kojem je živo slikal grozovitost kupčije s sužnji. Zagovarjal in priporočal je, naj se sestavi vojno krdelo 100 mož, izključljivo Belgijcev, ki bi zasedlo nabrežje ob jezeru Tan-ganyika, da tako zapre pot nečloveškim trgovcem s sužnji. Spominjal se je civilizacijskega vspešnega delovanja belgijskega kralja. Kardinal Lavigerie bo osnoval odbor, ki bo sprejemal objave o pristopu. Troški podjetja se cenijo na eden milijon frankov.
Srbski kralj se bo menda vendar z lepo pobotal s svojo kraljevsko soprogo. Tudi slednja se je že sprijaznila s to idejo, kajti svetovalo jej je več prijateljev, mej temi tudi Ristič, do kojih se je obrnila za svet, naj sprejme poravnavo.
Novi rumunski agent za Sofijo, Djuvara, odpotoval je nemudoma v Bolgarijo vsled vladnega naloga. — Mej velesilami se vrše zaupne obravnave glede Bolgarije, a prikrivajo se svetu, da bi ž njimi ne vznemirili javnega mnenja. Toliko pa je gotovo, da Kusija ne bo svetovala Turčiji, naj pozove Koburžana, da zapusti Bolgarijo, ker je to baje že storil vojvoda Arnošt Koburški v imenu koburške družine.
Bliski listi potrjujejo poročilo, da bo prihodnja okrožnica papeža Leona XIII. jako prijazno omenjala kijevsko svečanost. — „Journal de St. Petersbourg" ugovarja, da je Rusija proglasila ma-savske kapitulacije neveljavnimi. Rusija ne bo sicer oporekala, ako se v tem oziru sporazumejo velesile, načelo pa, da izgubč take določbe svojo moč, ako dotično deželo zasede civilizovana država, je novo-tarija.
Vest, da je odstavljen grof Moitke od načel-ništva nemškega generalnega štaba, vzbudila je tudi zunaj Nemčije veliko pozornost. Nemški listi pravijo sedaj samo to, da bo Moitke še vedno deloval za prospeh armade s svojim svetom. Domobranska komisija, koje predsednik je postal sedaj Moitke in koji na čelu je bil do smrti Viljema I. prestolonaslednik Friderik, sestavljena je iz najvišjih vojaških veljakov: načehrka generalnemu štabu, generalnih nadzornikov topuištva, načelnika inženirskega kora, ravnatelja splošnjemu vojnemu oddelku (kot pooblaščenec vojnega ministra), in članov, koje imenuje cesar. Komisija dobiva povelja naravnost od cesarja in tudi neposreduo temu poroča. Nalog
njen je razsojevati in določevati, kje naj se gradijo nove trdnjave, katere trdnjave naj se opuste, sploh reševati vsa vprašanja, ki se tičejo utrjevanj in za vojno važnih prometnih naprav, kakor mostov, železnic, cest itd. Dunajski krogi trdijo, da sedaj, ko je prišel na Moltkejevo mesto grof Waldersee, tudi ne bo dolgo, da odstopi Bismarck. "VValdersee je pristaš one staro-pruske Manteufel-ove stranke, ki hoče skupno postopati z Rusijo. Ti berolinski dogodki so neprijetno dirnuli dunajske in budim-peštanske kroge, ki se vedno bolj prepričujejo, da je za Avstrijo najboije, ako se odkriža glede Rusije vsakega »mešetarja". Črnogledi trdijo celo, da je grofa Moltkeja odstavil mladi cesar zaradi tega, ker hoče imeti v svojem obližji le mlade, do sedaj malo znane ljudi, ki ga ne bodo ovirali v srčni in vroči želji, da bi se proslavil s sijajnimi čini. To bi bilo slabo znamenje!
Delavski nemiri so se začeli razširjati po celi severni Franciji. V Deville-u imajo redarji in orožniki neprestano službo ter je tje odšel prefekt z enim škadronom kirasirjev. V Calaisu so delavci pretili, da bodo zažgali vsa javna poslopja in banke. Minoli ponedeljek jih je prišlo več sto z rudečimi zastavami v pristanišče, da bi preprečili delo. Orožniki na konjih so jih razkropili, a vodje rogoviležev so se zagrozili, da se bodo povrnili s 10.000 tovarišev. Pri boju med delavci in orožniki so bili ranjeni tudi osrednji komisar, neki železniški uradnik in eden redar. Poklicali so vojake na pomoč. General Pierron, brigadui poveljnik v St. Omeru, je prišel v Calais, da prevzame poveljništvo.
Italijansko ministerstvo je dobilo od ma-savskega poveljnika poročilo, da se je izmed 400 bašibocukov, ki so odšli s stotnikom, povrnilo 221, mej kojimi je 57 ranjenih, od 800 bašibocukov pa, kojim je zapovedoval Adam aga, 260, mej njimi 19 ranjenih.
Angleški vladi je došlo iz Pieter-Maritzburga brzojavno poročilo: Dne 10. t. m. je bila bitka mej oddelkom angleške vojne in Culu-zamorci. Slednji so imeli več mrtvih in ranjenih. Koliko mož so izgubili Angleži, ui še znano.
Turčija je razposlala vsem svojim inozemskim zastopnikom jako podrobno noto o ma-savskem vprašanji z naročilom, naj jo izroče tujim državam. Poglavitno naglaša v njej, da je italijanska prilastitev Masave rušenje pogodbe, ter odločno pobija trditev, da se je Turčija odpovedala svojim posestnim pravicam do zapadnega obrežja ob Rudečem morji, kajti dotični članek sueške pogodbe govori samo o iztočnem nabrežji.
Minole dni nabili so neznani zlobneži na bu-kareško palačo rumunskega kralja plakate z napisom: »Tukaj se oddii prazno stanovanje!" To pač ui nič druzega, nego šala razposajencev, vendar pa nam pričuje na drugi strani, kakov sad je obrodila protinarodna politika Bratianova. — Vojno ministerstvo je izdalo kornim poveljnikom ukaz, da se ne smejo dovoliti častnikom odpusti. Poveljništvo mej Prutom in Seretom v Moldavi zbrane vojne se je izročilo generalu Falkojanuju, ki si je izbral glavni tabor v Botušanu. Te naredbe so se najbrže ukrenile samo zaradi jesenskih vaj, vendar pa so razširjene tudi vesti, da bo imela vsled naloga evropskih velesil v Bolgariji opraviti rumunska vojn?. Temu oporekajo vladni krogi.
Izvirni dopisi.
Iz Lavaron, 12. avgusta. (Vojaška slovesnost.) Kakih 14 dni prebiva polk »Nadvojvoda Raiuer" št. 59 v Lavaronah. Ker bo že v septembru omenjeni polk premeščen v Solnograd, priredil je v spomin slavnih bitev, v katerih se je polk odlikoval, kakor pri Dunaji, Zenti, Belemgradu, Kolinu, Aspernu, Magenti, Solferinu itd., kakor tudi k slovesu velikansko slovesnost, ki se je vršila dne 11. t. m. v Lavaronah.
Kje pa so Lavarone ?
Ako se pelješ ali peš koračiš iz Tridenta po oglejski cesti, prideš v dveh urah v trg Pergine; tukaj kreneš na desno po stranski cesti. Zopet dve uri po ravnem imaš do trga Kaldonaco (Caldonazzo). Ta oddelek pota je zelo prijeten. Na levici imaš kmalu kaldonaško jezero, katerega lega je jako lepa, le preveč mrtvo se mi je zdelo, ker ni bilo videti ne človeka, ne čolna na obrežji, niti na jezeru. Na levem obrežji je tensko gričevje. V sredi gričev je lepa vas Tena, obdana z vinogradi in se kaj krasno zrcali v jezeru. Nekoliko minut od jezera je trg Kaldonaco, kjer zlasti zdaj prebiva mnogo tujcev, večidel Italijani. Vprašal sem ondi malega dečka, od kod je doma, odgovoril mi je prav prijazno: iz Mautove. Ker smo bili že trudni, rekel sem: »Man-tova je bila naša — prinesite ga ena llaša". Se ve me niso razumeli, treba je bilo povedati in prositi drugače. Ko smo se okrepčali in ude podprli, šli smo dalje ter prišli v tako zvano cenško globel CCentaschlucht) Centa. Prekrasen, poetičen je tu pogled. Na desnem bregu je župnija Centa z vasjo in okrog s krasnimi in lepo obdelanimi vinogradi;
na levem bregu pa samo gole, visoke, strme pečine. In ravno v te pečine vdolbla je človeška roka lepo cesto, ki pelje v Lavarone, ki so 1200 metrov nad morjem. Dve debeli uri smo potrebovali flo tej cesti, kjer smo gledali nad sabo pečine, pod sabo globoke prepade ter občudovali v večernih žarkih mogočno v nebokipečo goro Skanupio, ki je nad 20 tisoč metrov visoka, predno sm'o prišli v prijazne Lavarone, gorsko vas, v kateri se zdaj nahaja mnogo tujcev, ki so se prišli hladit v čisti, zdravi gorski zrak.
Tukaj torej v Lavaronah bila je slovesnost. V petek zvečer ob 8. uri naznanili so topiči, da je pričetek slovesnosti, nato je svirala vojaška godba in naposled bila je bakljada.
V soboto zjutraj ob 5. uri se je mogočno razlegal strel topičev in nato je bila budnica-godba. O kako lepo bilo je videti v zastavah olepšano gorsko vas.
Ob 9. uri bila je sv. maša pod milim nebom. Pred sv. daritvijo je vojaški duhovnik ogovoril zbrane vojake. Glavni zapopadek govora je bil: Bogu dušo, cesarju in domovini kri iu življenje je vojak dati dolžan. Da mu je pa to mogoče, mora se pripravljati v mirnih časih. Vojak naj gleda, premišljuje z duševnimi očmi barve avstrijske zastave. Črna barva naj ga opominja poguma in požrtvovalnosti, ki se tudi smrti ne boji, ako ga kliče sveta dolžnost. Rumena barva pa naj vojaka spominja na strah božji in na zaupanje v Boga, ki se v mirnih kakor vojskinih časih z otročjim zaupanjem ozira v nebo k Očetu svetlobe in pričakuje po sedanjem trudapolnim življenji večno veselje v kraljestvu božjem. Ob enem pa mora pravi vojak večkrat se spominjati rudeče barve zastave Kristusove. Tudi tej zastavi obljubil in prisegel je zvestobo pri sv. krstu. Rudeča barva zastave Kristusove pa mora vojaka opominjati na pokorščino in ljubezen. Izve-ličar dal je svoje življenje iz pokorščine do nebeškega Očeta in iz ljubezni do nas ljudi; ravno tako mora tudi vojak iz pokorščine do Boga in presvetlega cesarja in iz ljubezni do cesarja, naroda in domovine pripravljen biti žrtvovati svoje življenje vsak čas, kadar Bog hoče, kadar ukazuje cesar, kadar kliče domovina !
Po govoru bila je sv. daritev.
Ob polu dvanajstih bil je obed vojakov v prijaznem gaju, okrašenem z brezštevilnimi zastavami, slavoloki in napisi, in ob 1. uri bil je obed vseh častnikov in povabljenih. Pri obedu napil je najprej visokorodui gospod general N e m e č i č p 1. B i h a č-gradski presvetlemu cesarju Fran Josipu. Na to so zagromeli topiči iu razlegala se je po gaju godba, ki je, rekel bi, čarobno svirala: Bog ohrani, Bog obvaruj nam cesarja itd. Polkovnik gosp. Schmedes pa je v svojem govoru pozdravil častnike in povabljene. Zelo ginljiva je bila napit-nica g. polkovnika na prostake; marsikateremu pričujočih zaigrala je solza v očeh.
Ob štirih pričele so se veselice prostakov, katere so bile okusne in so se prav v lepem redu vršile. Zlasti so bile telovadbe prav izvrstne.
V mraku bila je skupna večerja, med katero je svirala godba.
Po večerji bili so krasni umetalni ognji, kateri so bili zlasti gorskim prebivalcem všeč, ker kaj enacega še niso videli.
Okoli desetih pa se je med godbo in bakljado pomikala vrsta gostov proti Lavaronam nazaj. In tako se je končal dan slovesnosti polka »Nadvojvoda Rainer št. 59". Dan ki je gotovo v čast omenjenemu polku, ker se je vse tako lepo in točno vršilo, nepozabljiv gostom, zlasti pa Lavaroncem, ki bodo še svojim vnukom pripovedovali o lepi slovesnosti.
Mi pa k vsemu temu še opomnimo, da so enake veselice in svečanosti zlasti na mestu tam, kjer se nahajajo različne narodnosti. Kajti tako se ljudje bolj spoznajo in se spomnijo, da smo vsi zemljani otroci enega očeta iu bratje in sestre med seboj.
Iz Sel pri Šumbregu, 14. avgusta. Milo doneli so zvonovi župnijske naše cerkve prutečeno soboto in nedeljo, naznanjajoč, da se je utrnila nekomu zvezda življenja, da se vname vnovič v nebeški luči ter gori pred stolom božjim na veke. Ločila se jo v soboto zjutraj ob '/j^- ur' duša blazega 20letnega mladeniča, Franceta Zupančiča.
Bil je to mladenič tihega, mirnega značaja, lepega vedenja povsod — doma, v šoli in cerkvi. Bog mu je dal tudi nadarjenost iu veselje za učenje-
Domačo šolo je izdelal z izvrstnim vspehom; a Franceta gnalo je, da bi se naučil še več. Že 14 let starega pelje ga oče v Ljubljano v ljudsko šolo. Mlad dijak delal je tudi v Ljubljani čast svojim prvim učiteljem v domači, vaški šoli; prinesel je vselej spričevalo s prav dobrimi redi domov. Tudi v prvi gimnaziji ni zastajal, dasiravno mu oče ni mogel plačevati učitelja. Prišel je domov na počitnice iz prve gimnazijalke. Med počitnicami se je nekoč prehladil — in v kratkem poznalo se je na njegovem poprej rudečem, cvetočem, okroglem, zdaj pa obledelem lici, da nosi že kal neke bolezni v sebi. Vendar se je premagoval ter delal trdnega in šel je v drugo gimnazijalko v Ljubljano nazaj. In nekaj časa mislili smo že, da bo zopet okreval ter se utrdil. Toda bolezen bila je močnejša, kakor njegova volja. Moral je pustiti drugo latinsko šolo nedovršeno 'ter priti domov k starišem in sorodovincem. Pa še enkrat je navidezno premagal bolezen ter silil nazaj v Ljubljano v šolo, dasiravno mu je zdravnik v Št. Vidu odločno odsvetoval. A o Božiči pripeljali so ga domov, komaj pol živega iu zdaj je sam izprevidel, da bo moral dati šoli slovo. Ono prehlajenje na počitnicah bilo bi se dalo nemara še popraviti. Pravijo pa, da se je nalezel jetične bolezni v Ljubljani na stanovanji. — Domti je počasi hiral, hodil okoli, kakor senca. Vsacemu se je smiliti moral. — Zadnjih štirinajst dni je pa čisto oslabel. Dal se je o pravem časi — pri polni zavesti prevideti s sv. zakramenti za umirajoče. Znan nam je bil blagi France kot nedolžen, miroljuben, ponižen in skromen mladenič. Veliko je trpel, a trpel ko krotko jagnje ter je znancem in drugim, ki so ga obiskovali v bolezni, kazal le veselo obličje. — Dan pred smrtjo, 10. t. m., je pa celo vstal in ubogi stariši, sorodovinci menili so že, da bo ljubljeni trpin vendar le še ozdravel.
—	Ko pa se približa noč, vidijo, da bo ta noč zadnja zanj, in je bila res poslednja. Od polunoči pa do polu štirih zjutraj se je revež boril s smrtjo, podpiran z molitvijo navzočih domačih in sosedov. — Prebil je srečno, tako upamo trdno, tek in potovanje skozi našo solzno dolino.
Glas o smrti njegovi raznesel se je hitro po domači župniji in po bližnjih.
Pretočeni ponedeljek spremili smo ga k zadnjemu počitku. Priredili smo mu sprevod, kolikor mogoče dostojen in lep, kar se dii v naglici prirediti v naših hribih, o kateri je rekel neki g. župnik, ki je nekdaj bival tu in še živi: „terra deserta, invia et inaquosa"
—	„kraj zapuščen, brez potov in vode".
Zbralo se je za delavnik nenavadno veliko število znancev in sorodovincev, ki so rajnega dijaka Franceta dobro poznali in spoštovali ter mu skazati hoteli poslednjo ljubav in čast. Na grobu zapeli so mu domači pevci žalostinko: „Jamica tiha!" Pokopan je France ter leži poleg svojega pred 5. 1. zamrlega brata Janeza, da sta tudi tukaj združena, kakor sta bila v življenji združena s prisrčno bratovsko ljubeznijo. Ubogi oče, ki je že zastarel, stavil je ravno na ta dva mladeniča Janeza in Franceta svoje upanje. A Gospod Bog vzel mu je te dve nadi. Bog daj večni mir pokojuima, žalujočim pa milo tolažbo. Tovariši in zuauci, spominjajte se svojega sošolca iu prijatelja pri svojih molitvah!
S pripovedovanjem o sedanjem lepem vremenu in o kakovosti letine ne bom trudil svojih cenjenih bralcev — to je že preveč navadno in vsakdanje berilo o vremenu in letini.
Povem naj vam še, da nam je letos spomladi napravila, oziroma oskrbela gospa Ana Hofbauer-jeva novo cerkveno bandero. Do letos imeli smo le mala banderca, kakor je nosijo pri sprevodu pred sv. Kešnjira Telesom; dve banderci bili ste novi 1. 1807! Novo bandero je za našo cerkev veliko: 2 m. 25 cm. dolgo, 1 m. 25 cm. široko. Na eni strani nam kaže slika Jezusa s presvetim, žarečim Srcem, na drugi strani sv. Frančiška Seraf., kako se k njemu nagiba križani Zveličar. Ne vem, kateri slikar je izvršil sliko; to pa vem, da ste sliki lepi, dostojni. Vidi se, da je slikar trudil se, da bi nam dal kaj okusnega v roke. Gospa Hofbauerjeva dala je delo pravemu možu v roke. Po pravici povem, da sem se bal od kraja, ko sem naročil delo, da bi ne dobil kak vsakdanji slikar dela v roke. A uvidel sem, da sem se preveč bal. Križ vrli bandera iu drugo, kar je treba še zraven, izvršil je g. Henrik Z a d u i k a r. Tudi ta gospod je storil svoje, kar je mogel: točno in dobro. —Sliki delate čast slikarju, a drugo delo gospej, ki je oskrbela in napravila vse lepo, cerkvenemu duhu primerno in dostojno, iu pa ua tako delo primerno nizko ceno. Bodi blagorodna
gospd, priporočena za taka dela. „Svoji k svojim!" vedno pravimo, držimo se tudi tega gesla. Vsaj nas v tem uče in osramote naši narodni in verski nasprotniki.
Dnevne novice.
(Novi iuf. prošt stolnega kapiteljna ljubljanskega) imenovan je od sv. Očeta Leona XIII. častni kanonik in vodja ved na tukajšnjem bogoslovnem učilišči, prečast. gosp. dr. L. Ivlofutar. Porodil se je dne 6. nov. 1819 v Tržiči na Gorenjskem ; po izvrstno dovršenih študijah bil je dne 27. julija 1843 v mašnika posvečen in imenovan tukajšnjim bogoslovnim pristavom. Leto potem sprejet je bil od Nj. veličanstva presvetlega cesarja v višje duhovsko izobraževališče pri sv. Avguštinu na Dunaji, kjer je bil dne 28. marca 1847 promoviran v doktorja bogoslovja. Vrnivši se v ljubljansko škofijo služboval je kot duhovni pomočnik v Dobu blizo tri mesece, od 14. junija do 30. septembra 1847, potem nekaj časa v Šmartinu pri Kranji. Od tam je bil poklican v jeseni 1. 1849. na bogoslovsko stolico, kjer je postal dne 7. junija 1850 profesor sv. pisma nove zaveze na ljubljanskem liceji.
V tej službi deloval je imenovani gosp. prošt marljivo do danes in je spisal več del bogoslovno-eksegetičnega obsega v latinskem jeziku, katera dobro služijo bogoslovcem ne le v domovini, ampak tudi drugod in se večinoma rabijo kot učni pripomočki v tej stroki. Spisal je tudi razlaganje svetih listov v čisti slovenščini. Več let imel je nemške govore in krščanske nauke pri uršulinkah. — Glede na njegovo marljivo in vspešno delovanje na ved-nostnem polju odlikovan je bil z naslovom kn.-šk. konzistorijalnega svetnika, leta 1869 imenovan je bil od vis. ministerstva za bogočastje in nauk začasnim okrajnim šolskim nadzornikom za mesto ljubljansko, dne S. decembra 1869 imenovalo ga je Nj. cesarsko veličanstvo častnega kanonika stolnega kapiteljna ljubljanskega in dne 24. oktobra 1882 odlikovalo z viteškim križcem Fran Josipovega reda. Leta 1875 postal je ud c. kr. deželnega šolskega sveta, kateri častni posel še zdaj opravlja. Dne 7. junija 1876 imenovan je bil od knezo-škofa Krizostoma Pogačarja vodjo bogoslovnih ved, dne 9. junija istega leta prosinodalnim eksamina-torjem in sodnikom pri duhovskem sodišču, kjer je deloval več let tudi kot predsednik zakonskega sodišča. Pod sedanjim knezo-škofom postal je pravi ud konzistorija in v najnovejšem času dobil je še nov nalog pri kn.-šk. oficijalatu kot „promotor fiscalis".
(Prem. gosp. knez in škof) darovali bodo jutri ob 10. uri v stolni cerkvi slovesno sv. mašo z zahvalno pesmijo povodom rojstnega dne presvetlega cesarja.
(G. deželni predsednik baron Winkler) daroval je povodom cesarjevega rojstnega dne 100 gld. za ljubljanske reveže iu po 25 gld. tukajšnjemu Eliza-betinišču, otroškemu zavetišču, deškemu sirotišču in dekliškemu zavodu.
(Zlato mašo mil. gosp. prošta Jarc-a) je tudi Marijan išče predvčerajšnjim proslavilo z „malo besedo", napravljeno jubilantu na čast. Dečki so peli, govorili, deklamovali in igrali na klavir ter harmonij. Zbralo se je bilo mnogo občinstva — spo-štujočega gosp. jubilanta. Gosp. zlatomašnik je bil razveseljen iu ginjen zaradi udanosti priljubljenega mu Marijanišča.
(Cesarjev portret.) Povodom cesarjevega rojstnega dne in štiridesetletnice izdala je Lechnerjeva dvorna bukvama na Dunaji krasen portret (26 -f-21 cm.) Nj. veličanstva. Dobiva se v vseh bukvarnah po 20 kr., s pošto 25 kr. Po enaki ceni dobivajo se v isti velikosti portreti cesarjeviča Rudolfa in cesaričinje Štefanije.
(Cesarjev rojstni dan na Bledu) proslavljal se bode — kakor se nam z Bleda poroča — kaj slovesno, Vspored je nastopen: V soboto dopoludne ob 9. uri svečana sv. maša v cerkvi na otoku. V nedeljo je 1. ob treh popoludne promenadna godba v Lujizinem kopališči; 2. ob polu 5. uri tombola v hotelu pri Mallnerji; 3. ob 8. uri zvečer razsvetljava vseh hotelov in letovišč; skupna vožnja z osvetljenimi čolni in z godbo v Mlino; ondukaj se-renada s cesarsko pesmijo; 4. ob 10. uri zvečer zabava v hotelu pri Mallnerji. — Čisti dohodek namenjen je zdraviščnemu zakladu.
(Slovensko društvo) zborovalo je v Konjicah dne 12. t. m. Navzočih je bilo do 150 društvenikov
in gostov. Govorili so gg.: Dr. Gregorec, Miha Vošnjak, dr. Dečko in dr. Eudolf. Obširnejše poročilo jutri. — Dne 26. avgusta bode zborovalo pri sv. Lenartu v Sl. Goricah; o deželnem in državnem zboru poročala bodeta poslanca dr. Rada j in dr. Gregorec.
(Utopljenca.) Iz Poljan se nam poroča : Velikega Šmarna dan popoludne utonila sta v Poljanšici pri Hotovljah, pet minut od Poljan, dva brata, že odrasla mladeniča. Mlajši, Anton Č a d e ž iz Hotovelj, hitel je po popoludanski službi božji ves razgret v vodo. Zašel je takoj v globok vrtinec. Starejši brat Janez, ki je letos dovršil četrti gimnazijski razred, kopal se je v bližini. Ko je zagledal brata v vrtincu, plaval je do njega, da ga reši. Mlajši, 171etni brat se ga oklene okoli vratu, a vrtinec potegne oba v globočino. Mrtva so izvlekli čez l'/2 uro na suho. Žalost velika za hišo, v kateri sta hkrati dva mrliča. Bog jima milosten!
(Poročil) se je blagorodni g. Fran Križaj, tovarnar in trgovec v Št. Petru na Notranjskem, dne 13. t. m. v Pišecah na Štajerskem z gospo-dičino Ano Dobri novo. Šentpeterci so vrlemu narodnjaku svojemu in velikemu dobrotniku, ki je z napravo tovarne in obširne trgovine mnogim družinam preskrbel vsakdanji kruh, priredili sijajen, navdušen sprejem, g. ženin pa vaščanom gostoljuben večer. Daroval je pri tej priliki tudi cerkvi v Št. Petru 50 gld. in ubogim 20 gld. — Poštenjaku gospodu Križaj u kličemo ponavljajoč besede napisa na slavoloku, postavljenem pred njegovo „vilo": „Bog naj blagoslovi Vaji Živita sreuna, kakor v raji!"
(Umrl) je v Brežicah frančiškan, č. g. Mariofil Bonač, star 85 let. N. v m. p.!
(V Buzetu) vršile so se dne 13. iu 14. t. m. volitve volilnih mož v najlepšem redu. Glasovalo je 212 narodnih volilcev za 23 volilnih mož, ki bodo dne 30. t. m. oddali glasove za narodnega kandidata. Protivniki so se poskrili kakor medvedje v brloge, vedoč, da so minuli časi, ko so vznemirjali mirne ljudi.
(V črnomaljskem političnem okraji) prepovedano je izvažanje trt, trsnih delov, rastlin in drugih stvari, na katerih se lahko preuese trtna uš. Prestopki kaznujejo se z denarnimi globami do 300 gld. ali z zaporom.
(Nesreča.) Na mariborskem kolodvoru popravljali so vodnjak. Minoli ponedeljek vdrl se je ,, venec" ter zasul dva delavca 5 metrov na debelo. Kopali so dve noči iu skoraj dva dni, da so ju izkopali. Jeden je bil še živ, drugemu pa je prsa zdrobilo.
(Ustreljen medved.) Iz Klane poroča se „Naši Slogi": Dne 6. t. m. raztrgal je medved jednemu kmetu kravo, a drugemu vola. Lovci zasledovali so ga dva dni ter ga pobili dne 8. t. m. Težak je bil 170 kg. Okoli Snežnika je mnogo kosmatincev po šumah.
(Strašna smrt.) Posestnik Ivan Ivančič v Gabrovici pri Ospu je dne 9. t. m. na polji tako pretepal svoja vola, da sta se spiašila. Vola sta Ivančiča vlekla na verigi, katere se ni mogel oprostiti, do 400 metrov daleč ter ga tako poškodovala, da je v 24 urah umrl v groznih bolečinah.
(K jubilejni obrtni razstavi na Dunaji) in k mednarodnemu žitnemu in semenskemu sejmu v dan 27. in 28. avgusta odrine is Ljubljane v soboto dne 25. avgusta ob 3. uri 11 minut popoludne zabavni vlak s polovično ceno.
(Čujte!) Celovec je na Sedmograškem, Ljubljana pa na Koroškem. Te dni dospela je iz Berolina v Celovec od neke bukvarne pošiljatev pod naslovom „Klagenfurt in Siebenbiirgen", pred tednom pa iz Prage od tipografičnega društva pismo »Kranjskemu tiskarskemu društvu v Celovci (zum Sandvrirth)". Pred leti poslal je nekdo od severa pismo „v Ljubljano v Gorici"!
(Duliovske premembe v lavantinski škofiji.) Nameščeni so čč. gg.: Jak. Brglez v Dramljah; Jak. Oinglak v Selnici; Jak. M ari nič na Ljubnem; Janez Suš ni k pri sv. Štefanu za Žusmom|; Fr. Vračun v Hočah. Premeščena sta č. g. Fr. Pečnik z Ljubnega na Prihovo, č. g. Jan. Za-dravec iz Hoč k M. Snežnici.
Raznoterosti.
— Službena petdesetletnica generala konjiče, barona 11. Ramberga. Korni poveljnik zagrebški, ki je due 1. t. m. praznoval svojo petdesetletnico, porodil se je due 24. uovembra 1S20. Njegov oče je bil due 2. sep-
tembra 1855 umrli FML. Jurij baron Ramberg. Herman baron Raraberg je obiskoval gimnazijo ter je dovršil pravoslovue študije na pražkem vseučilišči. Pozneje je vstopil v koujico. Leta 1861. je prišel kot polkovnik in poveljnik h kirasirskemu polku „vojvoda Brunsviški št. 7". Dne 2. nov. 1868 imenovan generalnim majorjem je služboval kot brigadir konjiče pri 18 pehotni diviziji v Pečuhu, leta 1873. je postal poveljnik 14. pehotne divizije v Požunu in je bil dne 29. aprila 1874 imenovan feldmaršallajtenantom. Leta 1878. je postal vojni poveljnik ravnotam ter je bil tri leta pozneje poklican v Zagreb kot generalui poveljnik. Od te dobe je general konjiče in odkar je uvedena nova teritorialna razdelitev, korni poveljnik zagrebški. L. 1849. se je večkrat odlikoval. Leta 1866. se je vdeležil kot polkovnik bitke pri Skalici. Pri Kraljevem Gradci sta bila pod njim ustreljena dva konja. Po letu 1866. se je temeljito preosuovala avstrijska konjiča; za zasluge, ki si jih je pridobil, podelil mu je presvetli cesar veliki križ Leopoldovega reda. Baron Ramberg je poročen z grofico Marijo Bredo.
—	Bismarck — krojaški mojster. Berolinska krojaška zadruga je povodom svoje šest-stoletnice imenovala kneza Bismarcka častnim mojstrom. Dotično diplomo, na koji so poleg Bismarcko-vega grba narisana tudi krojaški „emblemi", kakor: vatel, škarje, likavuik, sukanec, trakovi, gumbe, krtače itd., poslali so mu jo že v Friedrichsruhe. Železni kancler je sprejel podeljeno mu čast krojaškega mojstra.
—	Učite se sopsti! Milijoni olikanih ljudi, ki vsled svojega poklica mnogo sede, navadili so se protiuaravno dihati. Ena teh slabih navad je dihanje skozi usta. To provzročuje mnogo bolezni ustnih in nosnih sliznic. Sopsti moramo skozi nos, ki je naravni dibalnik za mrzli in prašni zrak. Posebno stariši naj pazijo na to, da bodo otroci naravno sopli skozi nos. Druga, jako škodljiva razvada je površno dihauje, pri kojem delujejo samo trebušne mišice, prsne mišice pa popolnoma počivajo. Vsled tega sta izključena od dihanja spodnja dela pljuč, ki sta, kakor znano, navadni sedež hudih prsnih bolezni. Dihati se mora tako, da delujejo cela pljuča.
—	Zlobno! A.: „Poglejte, moj Pavelček je mnogo pridniši od Vašega sina, dobil je v šoli celo premijo!" — B.: „S tem se Vam ni treba ravno ponašati, moji voli dobivajo tudi vsako leto premijo !"
—	Pri čaji. Baroninja: „Ako smem gospodi takoj prirediti čaj, prosim, da mi poveste, ali z rumom ali brez ruma. No, gospod nadlogar?" — Nadlogar: „Prosim ponižno — brez čaja."
Telegrami.
Budimpešta, 16. avgusta. „Budapesti Hirlap" objavlja pismo primasovega notarja dr. Sede v Ostrogonu, v kojem preklicuje vesti, ki so se razširile glede njegove preselitve iz Ostrogona. Izjavlja se, da sta ga privedla bolezen in prevelik trud k temu, da se jo odpovedal službi notarja in tajnika kardinala Simora.
Rim, 17. avgusta. Nadaljna brzojavka Baldisserova vojnemu ministru obseza podrobnosti o boju pri Saganeitiju ter za trdno poroča, da so padli vsi italijanski častniki, kojih junaštvo hvali.
Novi-York, 17. avgusta. Pri Peščenem otoku je trčil parnik „Thingsvalla" ob ladijo »Greiser"; zadnja se je pogreznila ter je utonilo 72 potnikov in 33 pomorščakov. Kešene in potnike poškodovane „Thingsvalle" je sprejel na krov poštni parnik „Wieland \
TreisieHsko sporočilo.
Umrli »o:
13. avgusta. Anton Šubert, knjigovez, 21 let, Slonovo uliee št. 5, jetika. — Jane* Fil.pič, delavcev sin, 4 raes., Opekarska cesta št. 9, oslabijo nje.
15. avgusta. Fran Pristov, nožarski vajenec, 16 let, vtonil ie v malem grabnu za hišo št. 33. — Adela Bidlo, gozdarjeva hči, 19 dni, Igriško ulice št. 19, katar v erevih.
| Dan	čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
16.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	734-2 732-1 732'4	18 0 297 22-1	brezv. si. sever si svzh..	megla jasno oblačno	00
Srednja temperatura 23-40C„ za 4-3° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 17. avgusta.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81	gl % kr
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	82	<10 '
4 % avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111	" 40 "
Papirna renta, davka prosta......97	"	fcO "
Akcije avstr.-ogerske banke ......	870	" — "
Kreditne akcije ..........315	"	20
London.............123	"	gg "
Francoski napoleond....................9	" 78 "
Cesarski cekini ....................5	" 82 "
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi In dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po - 38 gold. u. t. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekoratšr
v Ljntoljani, Šelenburg-ove ulice št. -i,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO gl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
£/*F~ Ceniki s podobami zastonj in f ranko na za-htevanje.
^*xxnxxwmmmxxxx n Brata Eberl, *
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X in napisov.	X
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
aa priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse TT v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reeino fino delo in najnižje eene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem A lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše jr nego vse te vrste v prodajalnah.
^	Cenike na zahtevnnje.	w
XXXXX*XX*XXXXXXXXX
Za šolsko mladino pri slavnostih povodom 40ietnega vladanja Nj. veljčanstva cesarja priporočava z barvotiskano-sliko cesarja našega in 17 lesoreznimi podobami okrašeni, v najinem založništvu izišli slavnostni spis
Naš cesar
(1848—1888). Zgodovinski spis za slovensko mladino.
Priredil 11 e i t o 1 j.
Slavnostni ta spis, koji so priporočali visoki c. kr. deželni Šolski svčti kranjski, koroški, primorski in štajerski najtopleje v nakupovanje, je kaj priličen zaradi svoje patrijotične vsebine kakor tudi zaradi bogate oprembe svoje v stalen spomin na letošnjo štiri-desctletnico vladanja >Tj. veličanstva cesarja našega Frana Josipa I.
Cena spisu je 18 kr. Za 100 in več kupljenih izvodov se znatno cena zniža.	(11)
Razprodajalcem dovoljuje se rabat.
\i il. Klinyr k Fefl. Bate
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroee na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe
po mogoče nizke) ceni.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela.
Cenilnik s podobani zastonj in franko.
^■HHa5H5aSHSESHSHSa5H5HSH5HSH5HSHS£
1Kftioliika Tiskarna
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
Tuj ci.
15. avgusta. Pri Malidu: Latoschinski, s hčerjo iz Trsta. — Pierobon, Maseraehe, Rigutti iz Trsta. — Rosenberg, potovalec, z Dunaja.
—	Konrad, profesor, iz Tabora.
—	Fiseher, potovalec, iz Prage.
—	Iliibel inMayer z Dunaja. — Kebl, nadzornik, s Kočevja. — Stuhec, okraj, sodnik, s Kočevja.
—	0swald, slikar, iz Italije. — Meeraus, dijak, iz Pulja.
Pri Slona: Loquenz, logar, s Češkega. — Schonbauer, s hčerjo, s Češkega. — Schweitzer, Formara s Gorenjega Avstrijskega. — Zenker, tajnik, iz Trsta. — Pototsehnig, poročnik, iz Zagorja. — Martinek, uradnik, iz Trsta. — Kovač, potovalec, z Dunaja
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. 00. Benediktincev
opatije Sonlae (Grironde).
Dom MAGUEL0NNE, prijor.
Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: Ji rasel) 1880, London, 1884.
Iznajdeno leta 1373 P° Pr'j01'j' Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
^ Zares močno ustrežemo našim p. n. čitateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu.
Tvrdka
E OIIIM Bourdeaux
-1 J —"—J (i-rancija)
Kue Croix de Segney 106 & 108.
Ustanovljena leta 1807. Dobiva se v vseh lekarnah, in prodajalnicah dišav.	(3)
m
III
»1T6
C. kr. priv. fabrika za izdelovanje
zarezanih strešnikov
-v Zilski dolini na Koroškem
priporoča svoje patentovane vštricne zarezane strešnike,
ki so najbolj bili odlikovani na keramični razstavi v Parizu.
Slove že daleč po svetu,
ker so lahki, .-solidni, lični, po ceni in ker najmanj trpe od mraza in siu^a,
Poroštvo za tri leta.
Z njimi krijejo že po Laškem, Švicarskem, Francoskem, Nemškem in celo po Vmeriki — Fabrika je za vso avstro-ogersko državo lastnica konstanškega patenta za izdelovanje zarezanih strešnikov, potem vseli patentov za izdelovanje Schmidheinijevih zarezanih strešnikov, kakor tudi Passavant-patenta.
Proti posnemahtem in ponarejalcein so bode po smislu patentnega zakona najostreje kazenski postopalo. Izdeluje tudi najboljšo vrste	~	(Ki) '
zidarsko opeko, žlebake, steklene zarezane strešnike in strešna okna.
Streha na ogled je na tukajšnjem, kolodvoru, liudolfove državne železnice.
Glavni zastop in zalogo za Kranjsko, Trst, Reko, Gorico kot za vse Primorsko, Istro. Goriško in Dalmacijo imata
F® F® VIWf! 1? ®:©Hi,g«Sf- v Ljubljani, Slonovo ulice št. 1).
K
m
<g-oo3>	<gs>	<go