InMritl se sprejemajo in vel j A tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, ^ „ n n n - >i
16 „ „ „ „ 3 „
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno smanjša.
Rokopisi s* ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravni&tvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16
SLOVENEC.
Političen list n slovenski mM
Po poŠti prejeman velja:
Za ceio leto , . 10 g). — kr. za pol leta . . 6 .. — ta četrt leta . . 2 „ 50
V administraciji velja: Z a celo leto . . 8 gl. 40 kr. »a pol leta . . 4 ,, 'JO ta četrt leta . . 2 „
četrt leta . . 2 V Ljubljani na dom pošiljan
velja 60 kr. več na leto. ' Vf " ' -
Vredništvo je na Stolnem trgtfli " - j hiš. st. 284.	W'Sä/
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
f Kardinal Hauscher.
Kakor smo že v zadnjem listu poročali, je dunajski knez in nadškof, kardinal Rauscher, 24. t. m. popoldne ob 3. uri za pljučnico umrl. Vse prizadevanje zdravnikov rešiti ga smrti bilo je zastonj; bolezen se je tako naglo hujšala, da je kardinala, za kterega so se po vsih cerkvah dunajskih opravljale molitve pred izpostavljenim sv. R. Telesom, v desetih dneh pobrala.
Jožef Otmar vitez Rauscher se je rodil 6. oktobra 1. 1797 na Dunaji, kjer je po gimnazijskih dovršil najprvo filozofične in juridične potem pa teologične študije. L. 1823 je bil v mašnika posvečen in je dve leti pastiroval v HUtteldorfu pri Dunaju, potem pa prišel kot profesor cerkvene zgodovine in kanoničnega prava na solnograški licej. L. 1832 postal je vodja c. k. orientalske akademije na Dunaju in učitelj cesarja Franc Jožefa v filosofiji. L. 1849 je bil imenovan za sekavskega škofa, 1. 1853 pa za kneza in nadškofa dunajskega. Fo njegovem prizadevanji sklenili so cesar 13. avgusta 1. 1855 pogodbo s sv. očetom, tako imenovani konkordat; za zasluge, ki si jih je pri tej priliki pridobil za sv. cerkev, bil je knez in nadškof Rauscher 17. decembra 1855 imenovan za kardinala sv. rimske cerkve.
Zgubo njegovo bo najbolj čutilo dunajsko mesto, kjer so bile po njegovi radodarnosti stare cerkve prenovljene ter nove sozidane. Zlasti pa ga bodo hudo pogrešali brezštevilni ubožci in reveži, kterim je bil ranji kardinal milosrčen oče in blagodušen podpornik. Pogrešala ga bo škofija dunajska, ki je v njem zgubila pobožnega, za vse dobro vnetega višjega
v
Zgodovina Črne Gore.
Fr. Jaroslav.
(Dalje.)
Vrhunec slave črnogorske za vladike Petra Petroviča.
Leta 1782. je umrl vladika Sava in mesto njegovo je prevzel Peter I., kterega je metro-polit karlovški Mojzes Putnik za nadbiskupa posvetil. Iz Karlovca je šel novi vladika na Dunaj iskat pomoči proti veziru skadarskemu Mahmutu Bušatliju, kteri se je pripravljal, da napade črno Goro.
V nenazočnosti vladike porabil je Mahmut nesložnost, ki je bila nastala med načelniki črnogorskimi, na svojo korist, in nesreča, ktero je gledal odstraniti vladika od svoje domovine s tujo pomočjo, prihrula je z vso silo nanjo. Mahmut je navalil na ('rno Goro in brez upora došel v Cetinje, kjer je ondotni samostan iz-plenil in zapalil. Poplenivši celo zemljo vrnil se je domu z bogatim plenom.
pastirja. Pogrešal ga pa bode tudi učeni katoliški svet.
Rauscher je bil eden največih učenjakov sedanjega časa, pravi velikan na polju znanstvenem, kar pričajo vsi njegovi bistroumni obilni spisi. Zlasti se je odlikoval v teologiji in razprave njegove o raznih verskih resnicah in vprašanjih so zares klasične in kažejo, da Rauscher ni bil samo na polju bogoslovskem ampak tudi na zgodovinskem, pravnem in filo-zofičnem res strokovnjak.
Pa ne samo silno učen, ampak za pravice svete cerkve tudi jako vuet je bil umrli kardinal dunajski. To ne priča samo konkordat, ki je bil po posebnem prizadevanju njegovem sklenjen med cesarjem in papežem, to pričajo tudi njegovi govori in pastirski listi o novih cerkvenih postavah avstrijskih. Ko je državni zbor 1. 18G8 razpravljal novo zakonsko postavo, je kardinal Rauscher v gosposki zbornici 19. marca krepko zagovarjal pravice sv. katoliške cerkve in enako krepko 8e je zanje potegoval v pastirskem listu, ki ga je izdal do duhovščine in vernih svoje škofije ravno tisto leto o priliki, ko so bile nove cerkvene in šolske postave od 25. maja 1. 18G8 potrjene. Ko je državni zbor odpravil pogodbo sklenjeno s sv. očetom ali konkordat, je kardinal Rauscher na Dunaju zbral škofe avstrijske, ki so 2. maja 1872 protestovali zoper odpravljenje konkor-data; in ravno tako je storil 1. 1874, ko so se državnemu zboru predložile osnove novih verskih postav. Na njegovo povabilo so se zbrali škofje avstrijski na Dunaju ter so podpisali od Rsiuscherja sostavljeno pismo, v kterem po-jasnujejo stališče cerkveno ter živo dokazujejo, kako nove postave segajo v pravice sv. cerkve.
Peter je našel pri svojej vrnitvi celo deželo v strašnej zmešnjavi, vasi so bile popa-Ijene, in stanovalci sami med seboj needini so dajali Turkom harač (davek od glave) na znamenje udanosti. Vladika je nemudoma sklical narodno skupščino in s silovito zgovornostjo dokazoval potrebo edinosti. Na to je prehodil celo zemljo in neprijateljske rodovine miril. Tako se mu je sponeslo z velikim trudom obnoviti jednoskupnost naroda, in raznetiti ga znova na brambo svobode, črna Gora je bila proglašena za svobodno, in Turkom je bil harač odrečen. Pa tudi še v drugem oziru je bil Peter dobrotnik narodu svojemu, in to z vpe-Ijanjem koruna, kterega je prinesel seboj s potovanja na tujem.
Leta 1788. se je vnela vojska med Avstrijsko in Turško, ktere se je kot po navadi tudi Črna Gora oklenila. Ruska, kot zaveznica Avstrijske, pozvala je Črnogorce z novim pozivom na orožje, Avstrijska pa je poslala v Črno Goro podpolkovnika Vukasoviča, po čegar načrtu je imela vojska se voditi. Ko pa ekspedicija Vukasovičeva proti trdnjavi spužkej ni
Pa ne samo za domačo, ampak tudi za cerkev preganjano na Pruskem povzdignil je kardiual Rauscher svoj krepki in veljavni glas ter v pismu, pisanem škofom nemškim 3. jun. 1873 hudo grajal vlado nemško zarad verskih njenih postav, ki so dale povod silni borbi, ktera skuša cerkev katoliško na Nemškem popolnoma zatreti.
Da bi bil kardinal Rauscher tudi stanovitno ravnal po načelih, ktera je tako odločno razvijal in povdarjal v izvrstnih svojih spisih, bi bil marsikaj zabranil, kar se je pri nas zoper sv. katoliško cerkev storilo. Državniki avstrijski so to dobro prevideli, zato je bila njihova najpoglavitnejša skrb pridobiti kardinala. Minister Štremajer se je neki zmerom sukal okoli njega in zagotovljal ga, da se postave ne bodo ostro izvrševale, da se bo vedno oziralo tudi na želje škofov itd. In kardinal Rauscher mu je verjel in — molčal, če se tudi ni tako mehko ravnalo, kakor se je pravilo.
Še več pa je bila temu kriva njegova politika. Na Dunaju rojen in pod vlado absolutistično zrejen, bil je hud centralist in je hotel, da vse kronovine se morajo sukati, kakor se godi na Dunaju. Njegovo politično okrožje ni spgalo na vse strani do zadnjih mej držav-stva, zato pa tudi ni videl, da vsaka kro-novina ima svoje posebne lastnosti in potrebe. Po prepričanji Rauscherjevem so med avstrijskimi narodi le Nemci zmožni vladati nad drugimi narodi in vzdržati cesarstvo, nadvlada Slovanov pa se mu je zdela za Avstrijo nevarna. Tudi on je bil nekako zaljubljen v tisto nemško učenost in omiko (deutsche Wissenschaft und Bildung), ki premalo ceni druge manj izobražene narode.
se sponesla, nastalo je med njim in nestrplji-vimi Črnogorci uesporazumljenje, ktero se je pritiralo do nasilnih nastopkov, Vukasovič se je vrnil na Avstrijsko, a Črnogorci so se vojskovali še dalje pa na svojo roko. Ž njimi so se vzdignili proti Turkom tudi Nikšičani, zvečine uskoki iz Hercegovine in Bosne. Ali razen poedinih dosti krvavih prask v tej celej vojski nič odločivnega ni se zgodilo. V miru ristov-skem 1. 1791. od Avstrije s Turki sklenenem, spoznana je bila od prvih Črna Gora za pro-vincijo turško in stanovalci njeni za podlož-nike Visoke Porte. Uskokom nikšičkim, na meji Črne Gore stanujočim, dala je Ruska upanje, da jim hoče odkazati naselbin v Ruskej, izpolnitev obljube pa se je odložila na bodočnost.
Sedaj so ponavljali Turki svoje poskuse, da pokore črno Goro, ali nič boljše se jim ni godilo, kakor drugekrati, kajti Črnogorci spojeni z uskoki, junaško so odbijali močne čete svojih neprijateljev. Črnogorci so sedaj do cela bili omejeni na svojo lastno silo, kajti vlada ruska, na ktero so se vedno obračali za pomoč, odbijala je jim zdatno pomoč z izgovorom, da
To nam pojasnuje marsikaj, kar bi se sicer i mnogim dozdevalo nerazumljivo. Jako čudno' namreč je, da mož, ki je v svojih javnih govorih, pastirskih listih in drugih spisih tako krepko zavračal novošegna liberalna načela, se dejansko vendar čvrsto ni ustavljal nameram nemško-liberalne stranke, in brez ugovora izvrševal uove cerkvene in šolske postave, proti kterim je prej tako odločno oporekal. Dobro je namreč previdel, da se nemška stranka ne more vzdržati na krmilu, ampak da bi se morala umakniti stranki federalistični, če bi se ji resno uprli vsi, ki z njenimi določbami niso zadovoljni. Da bi tedaj nemška nadvlada ne prejenjala in na krmilo ne prišel pristujeni mu federalizem, je raje mirno trpel uezgode, ki jih je nemško-liberalna stranka prizadevala katoliški cerkvi, zlasti, ker ga je njegov prijatelj Štremajer, kakor smo videli, vedno tolažil, da vlada verskih postav ne bode ostro izvrševala. To je bil tudi vzrok, da izvrstnega konservativnega „Vaterlanda" ni mogel trpeti, dasi prav z enako odločnostjo kakor kardinal v svojih spisih brani pravice cerkvene. A ,,Vaterland" se ob enem poteguje za narodne pravice tudi nenemških narodov in za ravnopravnost vsih državljanov, ter je s tem prišel v nasprotje s kardinalom, ki je želel, da naj bi opozicija vprašanje narodno iz programa svojega čisto izbrisala. Ker se pa državnopravna stranka temu na noben način ni hotela vdati, skušal je osnovati neko novo državno stranko, ktere namen bi bil na podlagi centralistične politike boriti se za pravice cerkvene, ki pa le po imenu obstoji, ker so ji dejansko zvezane roke po vstavi, ktero za veljavno pripoznava. Tudi cerkvi nasprotni dunajski listi preslavljajo kardinala Rauscherjaiu po pravici; kajti vsak nepristransk človek mora pripoznati, da Rauscher je bil eden največih in veljavni-ših mož!
Politični pregled-
V Ljubljani, 26. novembra.
Avstrijske dežele.
Kausclicr še ni pokopan, iu že se je
začelo pretresati vprašanje: kdo bo njegov naslednik? Eni imenujejo posvečenega škofa in bivšega generalvikarja Kutschkerja, ki je pri cesarskem dvoru jako priljubljen, in zoper kterega tudi ustavoverna stranka nič ne bo imela, ker je hud centralist, kakor je bil ranji Rauscher. Tudi je znano, da so se bile Kutsch-
kerju nove cerkvene postave dale v pretres, in da so jih cesar na njegovo besedo potrdili. Zato je bil Kutschker že od nekdaj odbran za naslednika Rauscherjevega, piše se ,,Politiki ' z Dunaja, in prav zarad tega ni bil imenovan za škofa št. politskega po smrti Fesslerjevi. A ker Kutschker vedno boleha, nekteri sodijo, da ne bode hotel prevzeti te jako težke butare, in imenujejo nekega druzega jako važnegu kandidata za to stolico dunajsko, madjarskega nadškofa Haynaida v Kaloczi, za kterega se zlasti Andrassy jako poteguje. Iiaynald je ves dvornik in je mnogo pripomogel k porazum-Ijenju med našimi in ogerskimi deželami. Ker se ima to porazumljenje ravno zdaj ponoviti, bi Madjari pri c. dvoru ne mogli imeti boljega zavetnika, nego uadškofa Haynaida. Ustavoverci se tudi njegovemu imenovanju ne bodo ustavljali ; oni so madjarske predrznosti že tako vajeni, da nič ne bodo imeli zoper to, če bode poleg Andrassya tudi prvo cerkveno službo v cesarstvu dobil Madjar. Tudi je Haynald v cerkvenem oziru neki vnet za ,,modus vivendi", kot ogerski politikar pa sprevidi, da Madjari bodo imeli tem več vpliva, čem dalje se v Avstriji ohrani dosedanja stranka ustavoverna. Madjar Andrassy je avstrijskim prusakom več koristil, kakor iz Nemčije importirani Beust, in Madjar Haynald bo duhovščino, ki nasprotuje sedanji vstavi, prej omečil, kakor Nemec Rauscher. Pogreb Rauscherjev bo jutri popoldne ob 2. uri. Pokopali ga bodo v cerkvi sv. Štefana.
\r državnem ir.born hoče poslanec Fux posnemati ogersko iukompatibilitetno postavo in je izdelal načrt, ki vsem vradnikom, razun ministrom, sodnikom in vseučiliškim profesorjem, jemlje volilno pravico. Načrt je jako nepraktičen in bo najbrže ostal le načrt. Dr. Kopp je zopet na dan spravil versko vprašanje ter je zbornici predložil novelo k zakonski postavi, ki pa protivnikom cerkvenim ni prav všeč, ker pripoznava cerkvene zakonske zadržke razun enega. Tudi nad jezuite so se bili zopet spravili in vlado vprašali zarad jezuitovske gimnazije v Briksenu, češ, da utegne zarad nje še razprtija nastati z vlado italijansko, ki se pa za omenjeno gimnazijo kaj malo briga. Poslanec Schönerer bi najraje videl, da bi se tudi iz Avstrije jezuiti čisto pregnali in je v tem smislu interpeliral verski odsek. Tudi je silil, da naj se že skoro vpelje posilni civilni zakon. Se ve, da Avstrija nima drugih silnejših potreb, pristavlja „Reform!
živi v lepej prijaznosti s Turki, vse, kar je učinila, bilo je to, da je pošiljala darove vla-diki in drugim odličnim načelnikom. Ali pri vsem tem je junaški narod znal odbijati vse navale svojih neprijateljev.
Leta 1796 so Črnogorci slavno premagali skadarskega vezira Kara Mahmuda, ki je bil pridrl z 20.000 mož, da bi tako preklestil si pot v Dalmacijo, ki je bila od Benečanov, kterim je Bonaparte v Italijanskej grozil, le slabo zavarovana. Zguba Turkov je bila znamenita, in sam vezir je bil ranjen, ko so Črnogorci, ako je verjeti njih sporočilu, imeli samo 18 mrtvih. Zbog te zmage, vsled ktere ste se naiji bielopavljička in piperska popolnem od Porte odtrgali in s Črno Goro spojili, bila je velika radost po celej zemlji.
Ali prav to leto se je povrnil vezir Mahmud, z mnogo večo vojsko prestopil mejo črnogorsko in obsedel nektere kraje. Tu je vladika Peter osebno peljal proti njemu v boj svoje junake, in bila se je bitev krvava, v kterej so bili Turki do cela na glavo pobiti. Vezir Mahmud je bil živ zajet, a glava mu odrezana, in
ž njim vred je palo še 26 odličnih načelnikov turških. Črnogorci so odrezali 3000 glav in zajeli 15 praporov ter mnogo krasnega orožja. Turki, kteri niso pali v bitvi, poginili so na begu, a oni, kteri so vendar le utekli, so se razkropili. Glava Mahmudova je bila prinesena v Cetinje in na ogled izpostavljena. Z vseh strani so dohajala voščila vladiki zbog tako slavne zmage.
Sedaj, ko je bila vsa Črnogorcem grozeča nevarnost srečno odstranjena, mogel je vladika Peter obrniti skrb svojo na jako potrebne notranje zadeve. V ta namen je sklical narodno skupščino in jej z živo besedo razložil potrebo zakonika, po čegar ustanovljenih pravilih se hočejo v bodoče soditi javne in zasobne zadeve. Takov zakonik je bil vpeljan 1. 1798; in stem je bil položen temelj, na kterem se je začela razvijati ta do sedaj na pol roparska državica. Ravno to leto je vladika bil počasten od ru skega cara za zmago svojo nad Turki z redom Aleksandra Njevskega, in leto potem je ustanovil car Pavel Črnogorcem letno pomoč 1000 zlatov.	(Dalje prih.)
V	budget uern odseku je posl. Weis pl. S t a r k e n f e 1 s neko za vlado jako neprijetno reč odkril. Naznanil je namreč, da najvišja računska vradnija pri pavšalih prihranjenih denarjev ne vrača blagajnici državni, ampak da ž njimi povikšuje plače vradnikov. Odsek je bil vsled tega silno razburjen, zlasti ker se je predsednik najvišje računske vradnije branil odseku dati pisma, s kterimi je hotel poročevalec dokazati resnico svojega poročila. Budgetna točka 11 se vsled tega ni rešila in se utegne med vlado in državnim zborom vsled tega vneti še obširneja razprava. — Reklo se je, da vlada hoče po končani budgetni debati državni zbor skleniti, kar pa po naznanilu „Pol. Cor." ni res.
V	ogerskem državnem zboru so Ru-munci pri budgetni razpravi hudo prijemali Madjare. Poslanec Borlea jim je očital, da za njihove šole nimajo denarjev, da sodnije vra-dujejo le v madjarskem jeziku, če se pritožujejo pri ministru, jim navadno odgovarja, da se v njihove reči noče vtikati, če se hočejo pritožiti pri cesarju, se jim očita, da so zarotniki. Da je volilni red sedmograški v nebo vpijoča krivica, pripoznal je Tisza sam, dokler je bil na čelu opozicije, okljub temu pa je nova postava še trja in hoče vničiti večino prebivalstva sedmograškega. Še turške postave velevajo s prebivalci občiti, protokole pisati v maternem jeziku, na Ogerskem se to prepoveduje in vendar se ponašajo, da Madjari morajo omikati izhodne narode. Pa ti narodi po taki omiki ne hrepene in se bodo vsakemu zoper-stavili, ki jim bo hotel nakloniti svobodo, kakoršna je na Ogerskem. Z nami, rekel je govornik, godi se tukaj na Ogerskem ravno tako, če ne še huje kakor s krščanskimi prebivalci, hercegovinskimi, ki so bili prisiljeni prijeti za orožje, da bi otresli suženski jarm. Zato ne moreni glasovati za budgetni predlog vladin.
Vnanje države.
W, jugoslovanskega bojišča
poroča „Pol. Cor.", da se je posadka turška v Goranskem vstajnikom hotela vdati, če ji dovolijo, da sme z orožjem oditi. Pa ker bi ta dva batalijona vojsko turško zdatno pomnožila, zahtevajo vstajniki, da naj se jim vdajo brezpogojno. Vstajniki dobro vedo, da bodo turki poskusili jih vničiti, in so na vojsko pripravljeni; njihovo število znaša okoli 9000 mož, ki imajo pa za seboj še zdatno reservo. Javna skrivnost namreč je, da 6000 Črnogorcev z 12 hribovskimi topovi stoji pri Grahovem, ki so pripravljeni vdeležiti se boja in ga odločiti.
Tudi v Bosni so se vstajniki začeli ži-vahneje gibati. Iz Cetinja je tje prišel Spiro S p and i r, da vredi vstajniške čete in zedi-njeno z vodjema Uselačem in Ilijem Bilbijem operira proti Grahovemu polju. Turki švigajo sem ter tje in so pretekle dni napadli vstaj-nike pri Tiskovcu in Berbiru, blizo hrvatske meje, pa niso nič kaj opravili. V Carigradu se hudujejo nad turškimi vodji v Hercegovini in Bosni, ki dosedaj niso še nič opravili in mislijo neki Huseina Avnia-paša tje poslati za višjega poveljnika. Bo pa li srečnejši, kakor njegovi predniki? „D. Ztg." se iz Kostajnice telegrafuje, da v Priedoru gre vse navskriž. Turški konjiki ropajo, požigajo in morijo kakor da bi bili v sovražni deželi, če bo to še kaj časa trpelo, se bodo vsi prebivalci v Priedoru in drugod vzdignili. — Velik strah imajo Turki pred Mollinaryem in Hubmajerjem. Vse vasi do mesta Novi so požgane in prebivalcev ni videti nikjer. Dva tržaška kupca so
hoteli iz Priedora pregnati, pa na posredovanje avstrijskega konzula iz Banjaluke se jima je dovolilo tam ostati. Kakor se iz Zagreba poroča, je minister Andrassy naročil poročniku v Carigradu in generalnemu konsulu v Seraje-vem, da morajo Turki varovati posestvo avstrijskih podložnikov v turških deželah, ker bodo morali sicer vso škodo povrniti.
Srbska vlada pripravlja za narodno skupščino načrt novega colnega tarifa, ki bode za vnanje izdelke veliko večji nego dosedaj. Tudi hočejo neki vpeljati davek za vnanje, patente.
Turška vlada je poslaucu avstrijskemu in ruskemu, kakor poročajo „Times", naročila, opominjati kneza črnogorskega, da se podložniki njegovi združujejo z vstajniki.
X 11e Hiß kein državiirni Kboru je zarad novih davkov velika razburjenost. Pa ker Bismark žuga, da bode drugo leto gotovo nasvetoval te davke, če se letos ne sprejmö, se bodo poslanci gotovo zopet pomirili in spolnih željo kanclerjevo. Bismark se dobro počuti, vendar pa je rekel, da ne bi bil prišel v zbor, če bi ga časniki tako ostro ne bili prijeli in če bi ga poslanec Richter ne bil že imenoval mitično osebo. Na odstop Bismark ne misli, ker je tako odločno povedal, kaj namerava v prihodnji sesiji storiti.
Wa francoskem se sedaj pečajo s tiskovno postavo in obležnim stanom. V do-tičnih komisijah imajo liberalci večino, v skupščini pa bode vlada gotovo zmagala.
■luska vlada je hotela zmanjšati število zapovedanih praznikov, pa je morala zarad nasprotovanja razkolne duhovščine to pustiti, prepovedala pa je, da se nobeni novi prazniki ne smejo vpeljati.
Izvirni dopisi.
I® lirauja. Nekoliko črtic o življenju in delovanju r. Avguština Eugelmana.
Preteklo nedeljo, t. j. 21. t. m., je bilo na Kranjskem pokopališču izročeno materi zemlji truplo r. Avguština Eugelmana, bivšega učitelja 4. razreda Kranjske začetne šole. Bil je ranjki rojen leta 1804 v Kranji pod mestom, po domače pri Kačarju. Šolal se je prvič v domači šoli, potem se je podal v Ljubljano, kjer je dovršil gimnazijo, in kakor se je tisti čas imenovalo, tudi dve modroslovski leti. Želel je stopiti v duhovski stan, v kterem je bil tudi njegov brat Valentin. R. I. P. Ali vzet je bil v vojaščino, kjer je urno napredoval, ter v kratkem dobil desetnikovo palico, kmalu po tem pa španjolsko cev (Spanischrohr).
Bil je o tisti dobi našega domačega polka imenovanega: „Hohenlohe-Langenburg" št. 27 polkolnik Avgust Vohar, poseben človekoljub, ki ga je čislal in ljubil prostak in častnik, spoštovala ga vsa Ljubljana. Bil je naš domači polk tisto dobo na vrhuncu slave, kamor so naši fantje prišli, povsod so s spoštovanjem o njih govorili.
Pošteni polkovnik spozna našega Avguština sposobnega, da ga imenuje učitelja v vojaški odgojilnici, kjer j« željam svojega visokega, poveljnika vgodno vstrezal; ter ako ravno ne-koljko oster, je ljubljen in spoštovan bil od svojih vojaških učencev. Ko pa je naš Avg. 14 let vojaščine doslužil, se mu je zadosti zdelo, toraj se podvrže za šolske učitelje predpisanemu izpitu, in dobi po tem službo učitelja v Loki, kjer se je neke leta trudil, od kodar pa je bil poslednjič premaknjen za učitelja v svoj rojstni kraj, kjer je višej od 20 let svoje dolžnosti zvesto opravljal. Ne bom ugovarjal,
da se je Engelman nekoljko preveč nagibal na nemškutarijo, ali ni mu ravno zastran tega preveč zameriti, saj se ve, kaj je stara navada, in bil je še iz stare šole, pa tudi ta okoljšina naj ga izgovarja, da je učilo Kranjske šole pravi natopir, t. j. mešanica; mestnjani na priliko žele, da bi se njihovi sinovi in hčere nemškega naučili, da bi zamogli spodobno soseda pozdraviti: „Kut morgen; kut noben, foter;" ali pa mestnjani učiteljem priporočajo njihove otroke nemščino učiti, kjer bodo po tem v vikše šole stopili. Nasproti pa kmet pravi: Ne potrebujem Nemca pod svojo streho, ampak delavca, in moj sin, ko spolni 12. leto, mi že lahko za hlapca zaleže, ki ga je dandanašnji tako težko dobiti.
V oziru nravnosti pa našega pokojnega Avg. z dobro vestjo učiteljem za zgled postavim. Nikdar ni svojih učencev v kaki zadevi pohujšal, nikdar jih ni od božje službe, pobožnih vaj, od molitve itd. odvračeval. Ko je bila 3 zadnje pustne dni tista starodavna pobožnost, kakoršna je po mestih in nekterih trgih s pridigami, spovedovanjem, z izpostavljenim sv. rešnj. Telesom, je on sam tudi s svojimi učenci hodil presv. Zakrament počastit, torej ni bil tiste vrste šolskega liberalca, ki je boje bogoskrun-sko zabavljaje odvračal otroke od tega starega in tudi mladini tako koristnega opravila. Uboga mladina! Če se poštejejo vse leta, v kterih se je naš Avg. trudil v učiteljskem stanu, namreč v vojaški odgojilnici, v Loki in v Kranji, jih je še čez 40, vreden bi bil pač okinčan biti, kakor r. Potočnik, s kro-nanim križcem, kjer ga je vrh težke službe mučila dolga bolezen, in je vendar svoj križ z voljo nosil.
Da sem te vrstice v spomin pokojnega zapisal, spodbodla me je zgolj ljubezen do njega, s kterim sein bil v prijateljski zvezi blizo 50 let. Preljubi moj Avguštin, v življenju so te posvetni maliki črtili, nadjam se pa, da ljubez-ujivi nebeški Oče, ki ga kristjani spoznamo, vanj verujemo, ga molimo, tebe ljubi, ker si mu toljko sinov duhovno rodil, ki so v raznovrstnih stanovih, n. p. vojaški častniki, vradniki, duhovni, kmetovalci, obrtniki itd. R. I. P.
Iz Trsta. 24. novembra. — Kakor vi v Ljubljani ne smete ničesar govoriti, tako jaz iz Trsta skoro vam ne vem kaj pisati; če že nečem se posluževati navadne in znane tolažbe v tem slučaji: vremena, ktero pa je za zdaj lepo, in ni nam več želeti v tem letnem času. — Mestna kronika podaja sicer dan za dnevom tukajšnjim listom gradiva dovolj, toda Slovencev to toliko ne zanimiva. Vedno navadne tatvine in goljufije, ki se končavajo s tem, da se dotični „rokodelci" in industrijanti več ali manj kaznujejo, če jih v roke dobe, in razne nesreče, pri kterih stoji navadno na konci stereotipna fraza, da so dotičnega nesrečneža prenesli v bolnišnico. Sicer pa, kakor povsod, je več neprijetnega čitati, kakor prijetnega. Kako napreduje liberalna nravnost, pričajo nam sodnijske obravnave; v prihodnjej porotniškej sezoni pa menda pridejo na vrsto obravnave o sleparijah, v kterih so poglavitne osobe neke gospodične iz dobrih hiš, obravnave, kakoršne so se že vršile, ni dolgo, pred tukajšnjo sodnijo, in če prav pomnimo, tudi v Ljubljani. — Naše škofijstvo naznanja v svojem latinsko vredovanem listu, da za zdaj preneha tukajšnje semenišče za čtrtoletnike, vstanovljeno od pokojnega nepozabljivega škofa in podpirano do zdaj od vse duhovščine združenih škofij tržaško-koperske. Vzrok temu je pomanjkanje kandidatov za duh. stan, ker letos sta v četrtem letu le dva bogoslovca, isto tako
le po dva v tretjem in drugem letu; kolika jih je stopilo v prvo leto (če je le kteri!), ne vemo. Pomanjkanje duhovnov, ki se bode čedalje bolj poznalo, je neizogibljivo, zato svetuje omenjeni list mlajšim duhovnom, naj bi podučevali zmožue dečke doma, da bi lahko stopili pred desetim letom starosti v gimnazijo in bi se mogli posvetiti duhovskemu stanu, ter izreka nado, da se s časom napravi semenišče za tako dijake.
V mestnem zboru sklepajo proračun prihodnjih pet let za bolj ali manj potrebne naprave in olepšave mesta; kaj se stori za okolico, še ne vemo, kajti tega kar se napravlja v okolici, pa za mesto, n. p. sprehajališča, klavnica živine itd., ne moremo šteti v korist le okolici. — Naše društvo „Edinost" je v drugo vložilo prošnjo za odpravo okrajnih načelnikov v okolici, ker nimajo zaupanja pri prebivalstvu, kajti niso od njega izvoljeni in še slovenskega jezika vsi niso zmožni v govoru (o pisavi, se ve da, še govorjenje ni), in je tudi ta naprava nepraktična. Kakošno oblast si prisvojujejo ti načelniki, ki pa so le niži magistratni vradniki, vidi se iz tega, da nektere ljudi svojega okraja neprenehoma nadlegujejo z vabili zdaj za to, zdaj za ono reč in ker slutijo, da jih možje ne bi ubogali, ker jih malo obrajtajo, citirajo v svoje pisarne večidel ženske! Tudi to je napredek. In zdaj jim menda nameravajo celo za njih špiceljstvo še plače povišati! Ne verjamemo, da bodo okoliški svetovalci o priložnosti molčali.
Domače novice.
V Ljubljani, 27. novembra.
(Za predsednika kmetijske družbe kranjske) je bil zopet izvoljen baron Karl Wurzbach, Peter Kozler za njegovega namestnika, dr. J. Bleiweis pa za tajnika. Za častne ude so bili imenovani: Minister kmetijstva, grof Mansfeld, deželni predsednik vit. Widmann, deželni glavar Kaltenegger, pa mil. knez in škof dr. Po-gačar.
(Mestni odbor) bo imel 30. t. m. popoldne ob 5. uri sejo; na dnevnem redu je proračun za 1. 1876, pa poročilo Tivolskega odseka.
(Gasilni straži) se mestno starašinstvo loško javno zahvaljuje, da je tako radovoljno 22. t. m. prihitela na pomoč, ravno tako se tudi zahvaljuje vodstvu železnice Rudolfove za izvanredni vlak, kije brezplačno gasilce peljal v Loko. Neki dopisnik iz Loke pripoveduje, da domače gasilno orodje je bilo v velikem neredu. Brizgalnica je bila razsušena in ni držala vode, škafov za donašanje vode ni bilo nikjer, lestve so bile priklenjene na rotovžu in ključa, da bi se bile odpele, ni bilo najti itd. Požara je neki kriv dimnikar Schifner, ki se je tudi pri požaru nedostojno obnašal in je sodniji zarad tega že naznanjen. Nevarnost za mesto je bila velika, ker je bilo v sosedni hiši spravljenih okoli 2000 centov oglja, in ker so hiše v spodnem Ivarlovcu jako slabe Najbolj so se pri gašenju obnesli tovarniški delavci pa samostanski hlapci.
(Konfisciran) je bil včeraj zopet „S 1 o-venski Narod" zarad nekega dopisa z Dunaja. Vbogi g. Ahčin, kaj trpi! Se mu bo pa pokoj tem slajše prilegal!
(Vodja nemškega gledališča Schwabe) turškemu listu, ki je priobčil njegovo kritiko o predstavi igre: Romeo in Julija z raznimi, vodju neprijetnimi opazkami odgovarja, da ga je g. Bamberg sam prosil, da bi spisoval kritiko, ker po odhodu g. Zupančiča nima za to sposobnega poročevalca. G. Schwabe pravi, da
se je tega dolgo branil, in da je omenjeno kritiko spisal, ker ga je g. Bamberg 15. okt. zopet prosil, da bi mu poslal kako recenzijo. "Vse to, piše Schwabe, je pripravljen s pričami in če bi bilo treba, tudi s prisego dokazati. G. Bamberg pa 25. t. m vodju gledališnemu odgovarja, da on g. Schwabea nikdar ni prosil, da bi mu spisoval kritiko, marveč se mu je g. Schwabe po gledališnem pevcu Tillmetzu in nedavno potem zopet v Zvezdi sam za to ponujal, da se pa Bamberg za to ponudbo ni zmenil. 15. oktobra pa Bamberg ni prišel prosit Schwaben, da bi spisal kako kritiko, ampak je prišel po vstopne listke in je Schwabeu, ki ga je našel v kanceliji in ki se mu je pritoževal, da listi nemškega gledišča ne podpirajo, rekel, da je pripravljen sprejeti in objaviti vsa gledišna naznanila, ki mu jih bode Schwabe poslal. Pod naznanili pa nikakor ni umel recenzij. Kdaj bodo že naši nemčurji in pa tudi vnanji gledališni vodje sprevideli, da v Ljubljani je nemškemu gledišču odklenkalo? Toliko vodjev je že poskusilo gledališče spraviti na noge, a hiša je, kakor tožijo sam, vedno prazna. To bi jim moralo saj biti znamenja, da Ljubljana ni nemško mesto.
(Na ljubljansko učiteljsko izobrazovališČe) je prišel za namestnega učitelja matematike in nemščine g. Raimund Cuček, doslej učitelj na državni realki v Olomucu.
Razne reči.
—	Državno podporo za izdelovanje dobrega sira so dobile: Serarija v Hohenemsu in Schwarzbachu na Predarelskem po 400 gld., sirariji v Griihnu na severnem Tirolskem pa v Ravnah na Notranjskem po 300 gld., sirarija v Brdu na Koroškem 200 gld. Prvega darila s 500 gld. ni dobila nobena. Vseh prosilcev je bilo 11.
—	Za avskultanta sta imenovana: Julij Puff za Štajarsko, Adolf Pftfferer za Kranjsko.
—	Umrl je pretekli teden v Zagrebu prof. Jos. Bel ovi č, r. 1. 1835 v Karlovcu, od 1. 1859 do 1862 namestni učitelj naravoslovja, slovenščine, cerkvenega petja na gimnaziji ljubljanski, potem učitelj v Osieku, naposled pri deželni vladi v Zagrebu v službi, po kratki bolezni, zapustivši vdovo z dvema otrokoma.
—	Za žensko kaznovalnico v Begunjah je državni zbor dovolil 80.000 gold.
—	Javnavarnostpo deželi. Iz okolice laške se nam piše: Pretekli teden so neki vlačugarji od primorske strani na Rašici ukradli par konj in voz. Lopovi so tako silovito drvili ubogo živino, da je eden konj poginil na poti; druzega so pa — kakor se sliši
—	menda prodali z vozom vred na Razdrtem za par forintov. V tukajšnjem okraji se nekdaj nikoli ni slišalo o kaki veči tatvini; ko sem pred nekaj leti se semkej preselil, čudil sem se ljudem, ki so daleč od hiše pod kozolci vozove, orodje i. d. r. brez vse skrbi puščali; ključavnice (plehi) bile so le redka reč; a zdaj v napredovalni dobi, ko bo skor cifa lumparija mater poštenost pregnala iz dežele, treba bode vse drugače čuti in zaperati se. O temporal
—• Mesečni statistični listek i z T r s t a. V oktobru se jih je rodilo 403 (213 možk., 190 žensk.), nezakonskih 52. — Porok je bilo 125, med temi 1 civilni zakon.
—	Umrlo jih je 338 (192 mož. in 146 žen.) V primeri z mes. oktobrom lanskega leta se .jih je več rodilo in poročilo, menj pa jih je umrlo. Največ, t. j. 19, jih je umrlo 2. dne;
najmenj, t. j. 6, pa 19. in 31. dne meseca. Naj viša temperatura je bila 21° C., najniža6°C. — Zaklalo se je: 1682 volov, 69 krav, 1938 telet, 2310 koštrunov, 147 jagnjet, 340 prešičev.
—	Wilhelmov antiartristični antireumatični kri čisteči čaj Fr. W i 1 h e 1 m a, lekarja v Neunkirchenu, ta hitro spoznani čaj je tudi po bolj veljavnem izreku dober za zdravljenje jeseni, pozimi, spomladi in poleti, ker temeljito očisti kri vseh bolečinskih zasedkov in ostankov pri vsaki starosti, pri vsakem spolu. Tisočerokrat, se vsako leto ozdravi putka, trganje, bolečine čutnic, kit in členov, to mu zagotavlja ime vselej po-magajočega zdravila pri omenjenih boleznih. Bavno tako je za mazolje in druge, izpustke na koži, za spolne bolezni, če tudi zastarane, za trdovratne bolečine, ker to zdravilo pri notranji rabi ves organizem izčisti. Za hemoroidne bolezni in zabasanje, za vodenične in na jetrih bolne ljudi je ta čaj pravi zaklad, le da je pravi; ne sme pa se dati nihče preslepiti s ponarejeno robo, za ktero je denar tje vržen. Pravi, po zdravniškem navodu narejeni W i h 1 e 1 m o v i antiartristični antireumatični kri čisteči čaj se dobiva le po 1 gld. paket (za kolek in zavitek posebej 10 kr.) s podukom o rabi vred od izdelovalca g. Franca Wilhelm a, lekarja v Neunkirchenu, ali pa iz njegovih zalog, ki se naznanjajo po večih listih.
—	Različna jeza. Janez: „No, Jože, poglej! Pivo je zopet za krajcar dražji pri ma-selcu; ti ne verjameš, kako mene ta krajcar jezi"! Jože: Mene ta krajcar ne jezi, ampak druzih 6.
Milodari za hercegovske in bosniške rodbine.
V Lješah na Koreškem nabral in poslal gosp. M. L. Lipoid od sledečih darovateljev: Posestnik Stana 10 gl., Franc Pavlič 2 gl., Josip Buhreiter 50 kr., Urh Halar 60 kr., Jarnej Bolhar 20 kr., Janez Golob 20 kr., Janez Pornat 20 kr., Matija Mirnik 40 kr., Franc Pruhart 50 kr., Josip Pratnekar 50 kr., Anton Pance 20 kr., Josip Jeraj 20 kr., Gust. Prekovpil 1 gl., Franc Krojs 50 kr., UI. Grössl 50 kr., Andrej Modraj 20 kr., Matej Strahor 1 gl., Franc Ladra 20 kr., A. Walt 30 kr., Potcingar 20 kr., Jarnej Blazetič 40 kr., Ivan Šrot 50 kr., Janez Angerar 30 kr., Josip Lukman 30 kr., Janez Gostenčnik 4 gl., Matija Šorf 20 kr., Miha Vodušek 20 kr., Baltazar Ebnar 20 kr., Gašpar Dobrovnik 40 kr., Tone Papež 2 gl., Šimen Tominec 1 gl., Benče Zanoškar 1 gl., V. L. 50 kr., Matej Strojnik 1 gl., V. J. Lipoid 2 gl., Župnik Bergman 1 gl., Jurij Jerman, kaplan 50 kr., Ernest Tambor 5 gl. Iz neimenovanega kraja neimenovani 1000 frankov v zlatu.
Prejšnji izkazi 3244 gl. 43 kr.; skupaj tedaj 3284 gl. 13 kr., in 1000 frankov v zlatu.
Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo in prosi še milodarov.
Ljubljanski podpiralni odbor:
J. N. Horak,	Vaso Petričič.
predsednik,	denarničar.
Umrli so:
23. novembra. Maks Hampel, pisaeev sin, 19 1., za jetiko; — Franc AVladeka, pivar, 55 1., za pljučnico.
Te I i'K r» lic ne «lenarim cene 26. novembra. Papirna renta 69'55 — Srebrna renta 73 85 — 18601etno državno posojilo ti 1.50 — Bankine akcije 928 — Kreditm akcije 196.25 — London 113 35 — Srebro 105'—. — Ces. ki-, cekini 6'37 — 20Napoleon 9-10.
Tržna cena preteklega tedna:
Mernik
Mesta :
v Ljubljani v Kranji v Loki v Novomestu v Sodražci v Mariboru v Ptuju v Celji v Celovcn v Trstu v Zagrebu v Varaždinu ua Dunaju v Peštu v Pragi v Gradcu
a)	a	®	©
.h	» .a	«	^
a	a s "p ® o°
<y	ts	>o £ ans o	fc.
i ">	o	i P	>	o
2.f>5	1.70	1.35	1.05 1.65	1.75	1.30'	2.00
2.50	2.00	14.0	0.90 1.60	1.45	1.30	—
2.80	1.80	1.35	1.00 1.60	1.60	1.50,	—
2.50	1.70	1.60	0.90 l.6u	1.45	1.40	2.00
3 00	—	—	1.00 1.60	1.80	1.50	240
2.40	1.95	1.65	0.90 1.60	1.25	1,65	—
2.40	1.75	1.60	0.95 1.25	1.20	1.50
2.45	1.00	1.65	1.25 1.50	1.40	1.35	—
2.70	1.95	1 50	1.00 1.25	1.70	1.00	—
2.90	1.86	—	1.00 1.80	—	—	—
2.15	—	—	0.90 1.25	—	—	—
2.85	1.85	1.70 1.20 1.50	—	—	—
2.60	2.00	1.50 1.05 1.60	—	—	—
2.65	2.16	1.75	1 30 —	—	—	—
2.90	2.00	—	1.60| l.oO	—	—	—
I	i
ggf Spričevalo. ^
Znanstvena razsodba
o lekarničarja gospoda
Wilhelma
antiartritičnem, antirevmatičnem
m mm čaji.
Kdor o neomerjenein slepnrstvu, ki se v novejšem času uganja z različnimi zdravili za vse, ima le količkaj pojma, bo lahko razumel nezanp-nost zdravnikov do takih pripomočkov in ne bo se mu zdela pedantna mržn)a do novotarij, če se zdravnik s smehljajem obrne od takih čarobnih zdravil. Vendar pa tudi to pravilo ni brez izjeme, in to je opravičeno in pristojno v onih slučajih, kjer je po istini potrjena skušuja in na tej naslonjeno splošno pripoznanje občinstva prehitelo zdravniško poskušajo in izreklo — kakor pri Wilhel-movein kri čistečem čaju — svojo razsodbo, kajti sploŠDa razsodba je nujzanesljivša poroštvo, da je kaka reč dobra in kaj vredna, in se je najbolje pri Wilhelmovem, za različne revmatične bolezni, pntko, trganje priporočanem kri čistečem čaju skazalo, ker je, rabljeno pri najtrdovratnejsih vhoremnjeiiih revmatičnih bolečinah in pui kinih napadih, zelo vzbudilo zatrto delavn st kože in pot.
Zlasti se je pri revmatičnih, pntkimh bolečinah človeškega trupla, pri kterih je vedno mrzlica in udje otekajo, se vnemajo itd., pri podagri, bolečinah v križu, ob plečah, pri trganji po udih, če so členi trdi, pri krču v merah, celö pri xabasanji in hemorojdnih težavah ta čaj skozal kot zelo močno zdravilo.
Zato se zamore ta čaj za navedene bolezni na vso moč priporočati.
V Berolinu januarija mesca 1872.
(L. S.) l)r. Johannes Müller,
(84—1)	medicinski svetnik.
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo.
Pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični čai za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodne fabrikacije Wilhelmovega antiartritičneda antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neuukirchenu pri Dunaji ali v mojih po časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po
predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jeznih 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. občinstva ima Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi tudi: V Ljubljani Peter Lasnik; v Kranji lekar K. Šavnik; v Postojni, Jožef Kupferschmid; v Gorici lekar Franzoni; v Novem mestu Dom. Ricoli; v Metliki lekar Alf. Matter; v Bejlaku Matevž Fürst; v Celji Baumbach in Franc Rauscher; v Mariboru Alois Quandest; v Celovcu C. Clementschitsch; v Prassberg u Tribuc; v Varaždinu lekar dr. Kalterj, lekarj.