Uredništvo in uprav-ništvo v G. Radgoni, Spodnji Griz štev. 9, priti. Teiefo < št. 7.
Uhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred celo leto 24Din, z >eta 12 Din, leta 8
P(>E3nsE2r.B
Poštnina plačana v gotovini.
Somja Radgona, dne 1. talin 19Z3.
Rokopisov ne vrača
Naročnina in inserati se plačujejo in otožu-jejo v Gornji Radgoni.
Inserati: Ena šest-stolpna petitvrsta stane 1 Din 25 para. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka 75 p
leto.
Sirite vaš list!
Leto se bliža z neverjetno naglico svojemu koncu. Vsi časopisi: dobri in slabi, pošteni in nepošteni se bodo cel mesoc potrudili, da obdržijo stare naročnike in pridobijo novih. Odveč je razlagati, kaj je časopis človeku-posamezniku, kaj pomeni za družino, za narod, za državo, za cel svet. Po časopisju se meri kulturna stopnja vsakega naroda. Časopis je velesila, časopis vedri in oblači, časopis je izraz javnega mnenja, je mogočen stražnik ideje katero zastopa, je učitelj množiče, je sva-ritelj in klicatelj! Neumen je predsodek: Jaz ne čitam časopisov, ker vsi lažejo itd. Vsak ima od svojega stališča prav. Ako laže, kakor napr. namenoma delajo „Jutro“, „Kmetijski list" ali „Domovina“ se ravna po principu, da je včasih laž potrebna za neumne ljudi, kajti nasprotniki slovenskih interesov so politično tako degenirani, da se poslužujejo iaži, ki je v politiki in diplomaciji tudi bojna sekira. List pa, ki se je postavil na stališče pozitivnega krščanstva, ne laže, ker spoštuje zapovedi Cerkve, ne o-brekuje, ne vara, ampak uči in svari; ako pa vse lepe besede ne zaležejo, vzame bič in neizprosno udari po političnem nasprotniku, ga javno razkrinka, pri vsem tem boju pa se drži svetega načela, da bodi vse podprto z živimi dokazi, ki se lahko uspešno uporabijo tudi pred stolom Pravice. Zato
in žene, idealni fantje in dekleta, razširite „Mursko Stražo“, da ne bo izgovora, da smo vas prepozno pozvali. Na delo tedaj društva, vzlasti mladinska, vplivni možje za pravično stvar! Vsaka naročnina, tudi celoletna je tako malenkostna v primeri s cenami drugih stvari, da je vsak izgovor radi drage naročnine jalov.
Za celo prihodnje leto znaša naročnina 32 (dvaintrideset) dinarjev, to je toliko, kolikor marsikateri pusti en sam nedeljski predpoldan ali popoldan v gostilni, ako ne več. Kdor pridobi vsaj 10 novih naročnikov, ki obenem plačajo polletno naročnino vnaprej, dobi list celo leto zastonj! Pišite na uredništvo ali u-pravo po položnice,katere takoj prejmete. Po številnih zatrdilih sodeč se je list radi odločnosti svoje pisave, radi lahke razumljivosti člankov in množice preglednih in najpestrejših novic zelo priljubil, tako, da marsikateremu nadomešča drag dnevnik. „Murska Straža“ bo tudi v novem letu, ko stopa v šesto leto svojega obstoja — se skušala razviti in vsebino spopolniti. Ako bo dovolj naročnikov, bomo listu dali drugo obsežnejšo obliko.
Posebno vneti naročniki dobe ob Novem letu — knjižno nagrado. Zato vsi na delo za vaš list.
Konzorcij „Murske Straže“.
Še enkrat o šestih miljardah.
Vlad. Pušenjak.
V zadnjem času se vrši zanimiva debata v slovenskih listih o vprašanju, koliko plača Slovenija letno posrednih in neposrednih davkov, oziroma koliko vobče plača v državno blagajno. Dočim se je en dnevnik silno hudoval nad čiankom, v katerem nekdo piše, da Slovenija plača dve milijardi kron davkov, ker je pisec pozabil povedati, da piača dve milijardi kron specialnih davkov, trdi drugi dnevnik kategorično, da je izključeno, da bi Slovenija plačala 6 milijard kron.
Kako stoji zadeva? Kot člana finančnega odbora, ki sodelujem že drugič pri sestavi državnega budžeta, ki sem temeljito preštudiral budžete od leta 1920. naprej in imel priliko dobiti v posameznih ministrstvih dragocene podatke, trdim, da bo plačala Slovenija v proračunskem letu 1923/24 gotovo 6 miijard kron v državno blagajno.
Dokazati hočem to trditev s podatki, katero nam je dalo finančno ministrstvo za dobo 11 mescev proračunskega leta 1922/23, ki nam dajo vpogled v plačevanje posameznih pokrajin. Preglejmo najprej neposredne davke! Neposrednih davkov se je plačalo
v Srbiji v Črnigori v Bosni v Dalmaciji v Hrvatski v Sloveniji v Vojvodini skupaj .	.
138.6 mil. Din ali 25.95% 4.8 mil. Din ali 0.9 % 82.8 mil. Din ali 11.64% 14.5 mil. Din ali 2.71% 111.4 mil. Din ali 20.84% 80 5 mil. Din ali 15.06%
122.3	mil. Din ali 22.90%
534.3	mil. Din ali 100%
nih davkov, dočim bi z ozirom na število prebivalstva in na gospodarsko moč odpadlo na Slovenijo največ 10 odstotkov.
Na podlagi te ugotovitve lahko trdimo z vso sigurnostjo, da plača Slovenija i 15 odstotkov od vseh dohodkov, ki so označeni kot splošni dohodki, a niso razdeljeni po pokrajinah. V podkrepljenje te trditve navajam podatke iz navedenega izkaza, v katerem so nekateri dohodki, ki so v novem proračunu centralizirani, še navedeni pod specialnimi dohodki. To so dohodki monopolov, taks in specialne trošarine.
Proračun izkazuje kot največje dohodke monopolov. Kako so se isti plačevali v posameznih pokrajinah v lanskem proračunskem letu?
Piačaio se je:
v Srbiji	553.6	mil.	Din	ali	34.85%
v Črnigori	15.7	mil.	Din	ali	0.99%
v Bosni	238.8	mil.	Din	ali	15.02%
v Dalmaciji •	66.5 mil. Din ali 4.19%
v Hrvatski	367.6	mil.	Din	ali	23.17%
v Sloveniji	187.6	mil.	Din	ali	11.79%
v Vojvodini	156.0	mil.	Din	ali	9.89%
skupaj . !	!	! !	1590.8 mil. Din ali 100%
Slovenija torej plača 12 odstotkov od skupno po proračunu določenih dohodkov monopola v znesku 2235 milijonov Din. Takse so se plačale:
v Srbiji v Bosni v Dalmaciji v Hrvatski v Sloveniji v Vojvodini skupaj .	.
139.5 mil. Din ali 27.99% 51.3 mil. Din ali 10.28% 16.5 mil. Din ali 3.30% 109.9 mil. Din ali 22.03% 70.9 mil. Din ali 14.20%
110.8	mil. Din ali 22.20%
498.9	mil. Din ali 100%
Iz tega pregleda je jasno razvidno, da plača Slovenija 15% ou vseh neposred-
Siovenija plača toraj 14'20 odstotkov od taks, katere so proračunane v znesku
Din 806 milijonov Din, a bodo radi povišanja dale gotovo čez 1 milijardo Din. V Srbiji	nad 1.00 mil. Din ali 2.84%
v Bosni	0.04 mii. Din ali 0.01%
v Dalmaciji	3.1 mil. Din ali 8.81%
v Hrvatski	8.4	mi).	Din	ali	23.86%
v Sloveniji	13.9	mil.	Din	ali	39.48<>/e
v Vojvodini__________8.8	mil.	Din	ali	25.QOo/0
skupaj.............. 35.24	mil.	Din	ali	100%
Slovenija plača radi večje potrebe znatno več na specialni trošarini kakor druge pokrajine. Iz tega podatka moremo sklepati, da piača na trošarini kakor druge pokrajine. Iz tega podatka moremo sklepati, da plača na trošarini, ki je proračunana s 600 milijoni Din in na carini, ki je proračunana z 1689 milijoni Din, gotovo več ko 15 odstotne proračunane vsote. Splošno znano je in tega nikdo ne taji — ne Srbi in mislim ne demokrati in radikali v Ljubljani, da imamo v Sloveniji veliko več potreb ko v drugih pokrajinah in da v znatno večji meri prispevamo k dohodkom carine in trošarine, ko druge pokrajine. Na Slovenijo odpade gotovo okrog 20 odstotkov vseh plačil na trošarini in carini, s čemur se doseže povprečno plačilo 15 odstotkov vseh dohodkov za Slovenijo.
Mirno lahko trdimo, ako vsa ta dejstva upoštevamo, da bo Slovenija plačala najmanj 15 odstotkov vseh preračunanih dohodkov. Državni dohodki so proračunani na 10.344 milijonov Din, 15 odstotkov od tega zneska znaša 1551.6 milijonov Din ali več ko 6 milijard kron.
V pomirjenje vseh onih, ki bi še dvomili nad tem, ali bo Slovenija plačala šest miijard kron, omenim, da iz ravnokar sprejetih poročil za mesec oktober izhaja, da bodo v tem proračunskem letu dohodki dosti večji, kakor so proračunani in da bodo tudi iz tega razloga dohodki iz Slovenije dosegli vsaj vsoto 6 milijard kron.
Slovenci!
Ni vreden svobode narod, ki za svobodo ne žrtvuje.
Zato kličemo vsemu narodu na dan našega najpomembnejšega praznika, na dan narodnega ujedinjenjenja: Ne pozabite neujedinjenih, zlasti ne onih, ki so v največji bedi, ki se bore za golo življenje.
Naše brate v Vestfaliji je kruta usoda vrgla v tak položaj.
Sredi zime, daleč proč od domovine je že itak bedne zajela brezposelnost, da tisoči in tisoči očetov ne vedo, kaj bodo dali družini, na tisoče in tisoče mater o-bupuje, ker ne vedo kako bodo prehranile svoje otroke.
80.000 naših bratov se bori danes skoraj brezupno za svoj obstoj. Samo up, da jih ne bo pozabila domovina, kateri so ostali kljub dolgemu bivanju v tujini in kljub najsiinejširn potujčevalnim poizkusom, zvesti, samo ta up jim daje še nadčloveške sile, da se vzdrže.
Ali bomo varali njih zaupanje, ali bomo pozabili brate v sili ali bomo brezobzirni do gladnih otrok naše krvi?
Slovenci! Mi hočemo in moramo Vest-falcem pomagati!
Zato se je osnoval od zastopnikov vs£h političnih strank, vseh dobrotvornih in vseh narodno obrambnih društev akcij-
ski odbor, da z velikopotezno podporno akcijo reši vestfalske rudarje pred poginom.
Slovenski narod! Neštetokrat si že dokazal svojo plemenitost in vselej, kadar je kdo apeliral na Tvojo dobrosrčnost, je bila Tvoja roka odprta.
Naj bo tudi sedaj in 80.000 bratov in sester bo rešenih, slovensko ime pa bo zopet zaslovelo kot ime zvestih.
Na dan narodnega ujedinjenja !. 1923.
Anton Brandner za NSS, dr. Ant. Korošec, minister na r. za SLS, Ivan Pucelj, minister n. r. za SKS, dr. Karel Triller za NSS, dr. Niko Zupanič, minister n. r. za NRS, dr. Gregor Žerjav, minister n. r. za JDS. -- Za stoino mesto Ljubljana : župan dr. Ljudevit Perič. — Za Ciril-Me-todovo družbo: Andrej Senekovič, tč. prvomest-nik. —- Za „Dobrodelnost“ : dr. Rožič, duh. svetnik Janez Kalan. — Za Društvo za siročad: dr. Fernanda Majaronova, Wesnerjeva. — Za Elizabetno družbo: i erezija Koširjeva. — Za Gosposvelski Zvon: dr. J. C. Oblak. — Za Jugoslovansko Matico: dr. Vladimir Ravnihar. — Za Kolo Jugoslovenskih Sester: Franja dr. Tav-čerjeva, Marija Engelmanova. — Za Krščansko žensko društvo: Mara dr. Brejčeva. — Za Slovensko Stražo : dr. Marko Natlačen, msg. Steska. Za splošno žensko društvo : Marica Bartolova, Modičeva. — Za Vincencijevo družbo: Kozler.
(Ta oglas je za zadnjo številko se zakasnil.)
Pregled polii, i« drugih dagadhoB.
General Maister ostane četudi vpo-kojen predsednik razm. komisije med nami in Italijo. — Velesejm bodo imeli v Beogradu nekako v marcu 1924. — Naše drž. železnice so letos aktivne in izkazujejo celo čisti dobiček. — Invalidsko vprašanje bo tudi rešeno z redukcijo, katera baje bo poverjena 5 generalom. — Zopetna amnestija je na potu. Vlada nejasnost, kdo bo amnestiran. Bržkone se uporablja tudi ta kraljeva milost v partizanske svrhe. — G. Pašiču že piše poseben odbor življenjepis. Slabo znamenje zanj. -- Nova tvornica vagonov se o-tvori v Subotici. — Beograjski dijaki so se s policijo stepli. Oboji so odnesli krvave butice. — Blazna draginja v Nemčiji : Hlebec črnega kruha stane danes 840 'milijard mark, hlebec belega pa 1 bilijon mark. — Velikanske povodnji, ki so grozile s katastrofami je povzroči! zadnji sneg. Po poročilih iz vseh krajev padajo vode. — Italija vrši vojne priprave. — Reško vprašanje še ni rešeno. Baje pride Reka pod nekak itaij.-jugosiov. protektorat. Da bomo mi dobili zopet po zobeh, je gotovo. — Na Bolgarskem se je pripravljala nova vstaja. Zaprli so več zarotnikov, med njimi precej Rusov. — „‘Novinar“, strokovno glasilo vseh časnikarjev začne izhajati. — Radič se vrne spo-
mladi na Hrvaško. Prej odide še v druge države. — Božidar Sever, ki je bil proglašen za mrtvega se je na diplom, posredovanje vrni! nazaj. — Kmetijski list je na naše krepke argumente o tem, kar nam je Pucelj-Žerjavov centralizem požrl, z molkom kapituliral. Qui tacet, consentire videtur. — Papirnatega denarja v Jugoslaviji je bilo glasom izkaza „Narodne banke“ z dne 15. novembra tl. za 5880 milijonov, 600 tisoč Din. Tekom enega tedna se je zmanjšalo število bankovcev za 36 miljonov 500 tisoč Din. — Pesnik Josip Stritar je ’bil ob velikanski množici naroda položen v pisateljsko grobnico. Pokoj veliki duši! — Mesto Trst je radi nenavadne visoke morske plime bil 30. nov. dobesedno v vodi. Mestoma je voda prodrla v kleti in narasla zelo visoko in po dežju zopet padla. — Letošnja letina tobaka je kvantitativno dobro izpadla in tobak je izredno dobre kakovosti. Uprava monopola je sklenila izvoziti 500 tisoč kg tobaka boljše kakovosti, ravno-tako tudi nekaj stotisoč kilogramov slabše kakovosti. — Nemčija je dobila novo vlado, ki upa na zboljšanje položaja. — Poljsko odlikovanje našega kralja. Predsednik poljske republike je odlikoval našega kralja z redom „vojaške hrabrosti“ prve stopnje. Dozdaj imajo ta red belgijski in italijanski kralj ter maršal Foch. — Avstrija sprejme novo denarno enoto takozvani šiling v vrednosti sedanjih 5000 kron. Podrobno prihodnjič. — Žganjekuha za lastno potrebo. Dne 20. novembra je stopil v veljavo novi zakon o državni trošarini, ki določa v nasprotju z dosedanjimi predpisi, da je sploh vsaka žganjekuha za lastno potrebo od strani finančne kontrole. Kotli niso več podvrženi zapečatenju. Isto tako odpadejo tudi prijave za žganjekuho. Prijaviti se morejo le one količine žganja, ki so 'namenjene za prodajo. — Jugoslovanski kardinal? Dne 20. decembra se sestane papeški kon-zistorij. Pri tej priliki bo papež imenoval tudi nekaj novih kardinalov. Ni izključeno, da bo imenovan tudi kak jugosiovenski nadškof kar je pa odvisno od razgovorov glede konkordata med Vatikanom in Jugoslavijo.
Ena številka „Kmetijskega lista“, ki
nam tupatam očita „stilistično podivjanost“ in „žurnalistično nedostojnost“, izgleda tako-le : „Vi sleparski kulukarji!“, „Lopovščina g. Žebota“, „Falotsko klerikalna metoda“, „Kleveta prete-paškega Žebota“, „Operetni slov. vojni minister Pogačnik“ (ki je notabene že med pokojnimi; za samost, moralo zelo značilno sramotenje spomina mrtvih), dalje se perverzno baha s tem, da
so poslanci SKS omogočili sprejetje zloglasnega centralizma. Zmerja dalje o „uspehih kulukarjev“, premhva neumnost o „haremskih čeveljčkih in strupenem fižolu dr. Korošca“, „Domoljuba“ imenuje v svoji dostojnosti — lažnjivo cunjo in se smeši s trditvijo, da se vse kolobocije „Kmet. lista“ dajo pred sodiščem dokazati (kot kolobocije že! Op. ured.) a da to ni pri „Domoljubu“ mogoče; demokrate imenuje „špuktrigel“, dasi so Kmetijaci z njimi zvezani itd. itd. Vse to v eni satni številki lista, ki nas hoče učiti morale. Ker se je Kmet. list razburil nad tem, da smo zapisali, kaj nain je vse požrl Puceij-Zerjavov centralizem smo na vseh 13 točk dobili ta filozofski odgovor: „Murski Straži“ svetujemo, da ne pokale prihodnjič v tako bleščeči obliki, kako zelo je bila zadeta. Na vse neokusnosti o požiranju pa naš prezir. Mi odgovarjamo : Kmet. listu svetujemo, da ne pokaže v prihodnjič v tako bliščeči obliki, kako zelo je bil zadet s člankom, ki je osvetlil, kaj nam je Pucelj-Žerjavov centralizem vse požrl. Na sijajnost molka, ki pritrjuje našim izvajanjem pa naša iskrena hvala. Na neumnosti o dobroti prokletega centralizma, ki se je skotil po prizadevanju gg. Pucelj, Žerjav & consortes pa naš prezir. Pa na svidenje še katerikrat.— Kulukarski tiger in spe.
Tiralica. Kdorkoli je dal znanemu Filipu Jurkoviču denar, bodisi prostovoljno ali mu je bil isti na lažnjivo ali kakoršnokoli pretvezo izsiljen naj 'se prijavi našemu uredništvu. Proč z gnojem od naše meje 1
Odgovori na naše vprašanje: Kaj je za našo narodno in državno mejo najbolj potrebno? izzvenevajo pismeni in ustmeni v enem smislu: Najbolj potrebno nain je brezobzirno osti o glasilo, naperjeno proti vsem izrastkom politične nemorale in to je „Murska Straža“, naš bojevnik, naša straža, naš učitelj. Zato pa na delo, da se število naročnikov ob Novem letu podvoji!
Gornja Radgona. Naše Bralno društvo, ki zelo intenzivno dela na prosvetnem polju — je pravo ognjišče vseh, ki so žejnni zdrave prosvete. Koncem leta vabimo vse prijatelje dobre Knjige in časopisa, da se vpišejo kot člani ter potem aktivno sodelujejo. Vsako izobraževalno društvo je velikanske važnosti za razvoj naroda. Tudi danes v takozvani „svobodni“ državi. Pridite vsi, ki ste žejni lepote slovenske knjige in srkajte v dolgih zimskih večerih vase čar materine beséde! Ob prireditvah bodete na skromnem odru gledali prizore iz narodnjega življenja resne vsebine, tupatam pa bo tudi smešni živec prišel na svoj račun! Društvo pripravlja za mesec januar zopet novo igro. Pridite tedaj vsi, ki ste naši prijatelji !
Radinci. V nedeljo popoldne naj ne ostane nikdo doma, četudi bi deževalo. Vsi gremo gledat znano pretresljivo žaloigro „Mlinar in njegova hči“, predstavljeno od diletantov gornje-radgonskega bralnega društva. Torej v nedeljo, dne 3. trn. na svidenje pri g. Maršiku v Radincih.
Kapela. Zeleni lepaki nam pravijo, da je v naše društveno mrtvilo zasijal svetel žarek: Po dolgem času bomo zopet gledali dobro igro. Vsi pojdemo v nedeljo, 9. tm. v Radince k g. Maršiku, kjer se ob 3. uri popoldne predstavlja „Mlinar in njegova hči“. Nikomur ne bo žal.
Hrastje-Mota. Kdor utegne, vsak bo še! v nedeljo, 9. tm. v Radince, da vidi lepo igro. — Začetek ob 3. uri.
Radinci. Tu se že delj časa okrog neki brezposelni individuum, ki farba lahkoverne ljudi, da lahko s predujemi, s katerimi se vozi v Beograd in Ljubljano, doseže koncesije, podpore itd. Ker so znani slučaji njegovega „delovanja“, sve-
Književnost.
(Nadaljevanje cikla „Dobra knjiga je najboljši ; prijatelj“.)
Marko, Bajuk, Miklova Zala. Ljudski oder štev. 3. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. 49 strani. Cena 22 Din. Sketova poljudna povest „Miklova Zala“, ki je bila ena najbolj priljubljenih publikacij Družbe sv. Mohorja, je doživela že tri dramatizacije. Za Špicerjem se je lotil Danilo Cerar, a šele Bajukova prireditev je šla v tisk. Igra je prav pripravna za Ljudske odre po deželi, ker je pristna ljudska igra, ki ne stavi na igralce pre-i ranih težkoč, in ki tudi tehnično ni preveč težka. Morda bi bilo dobro, ako bi prireditelj dodal nekaj režijskih opazk, ker ne vem, ako bo znal vsak priprost podeželski režiser prvo sliko petega dejanja brez nadaljnega uprizoriti. Slog je jedernat, pripovedovanje omejeno na minimum, nepotrebne epizode so izpuščene, dolgosti dialoga nikjer ne opaziš, govorica je naravna, dejanje napeto. Plemenita tendenca zakonske zvestobe je jasno in krepko, a vendar ne vsiljivo povdarjena. Osemnajst možkih vlog i tri ženske ni preveč za naše razmere. Oderske nke so zanimive, konci dejanj efektni. Mestoma
bi se dala uplesti še kaka pesmica, kar bo igro le poživilo. Igra bo našla svojo pot preko vseh ljudskih odrov in bo izpolnila svojo vzgojno nalogo med ljudstvom in budila spomin na strašne dneve turških navalov na naše kraje in klicala gledalcem, da je tudi zasedena Koroška naša slovenska zemlja.
* *
*
Janez Jalen, Dom. Drama v štirih dejanjih. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 22 Din. Naša dramatika je z Ja-lenovim Domom pridobila prav čeden prinos v razvojni črti naše ljudske in narodne igre. Jalen se bliža v krepkem irisanju značajev Anzengru-berju, v klenih in jezgrovitih kmečkih izrazih in napetih diologih se je učil pri Finžgarju in idejno temeiji v Schönherrovi „Grudi“. Ko sem prebral Dom sem bil resnično presenečen; tako napeto dejanje, taka ekonomija v sredstvih in vendar ta tehnično rafiniran in obenem literaren konec prvega in druzega dejanja. Vse osebe, ki nastopajo, govore samo neobhodno potrebno; besedičenja Jalen ne pozna. Vsak udar v dialogu sodi, kot udarec z mečem. Izraz senosek mesto kosec mi posebno ne ugaja. Tudi karakterizacija suplenta Škerjanca je vendarie preveč lapidarna,
tako, da nam postane naravnost oduren. Tu se je pisatelju lapidarnost ponesrečila. A poglejte si Tineta, Toneja, Ano, Angelo 1 To so izrezljani značaji, ki bo imel vsak igralec veselje ž njimi. Kaj se da na odru napraviti iz teh grč! Ideja igre, da je „Dom“ in „Grudi“ pač nadvsedrugo, je lepa in mladi Tine je njen nositelj. To svojo idejo pripravi koncem igre do zmage, ki je tako velika, da absorbira vso protiigro vase in stoji ob koncu četrtega dejanja kot ponosna zmagovalka. Oderuh Miha Krčmar je tip onega bahaškega požrešnega kmeta, ki mu je lastni jaz vse in ki altronizma ne pozna. Domači prepiri med otroki so prav dobro risani in faliran študent Mirko je povsem dobro motiviran.
„Trata“ je simbol slovenske zemlje in pisatelj je iz ljubezni do rodne grude napisal svoje delo „Dom“, ki je sicer njegov dramatičen prvenec, a se mu ne pozna začetniška roka. Delo je zrelo in bo našlo pot preko vseh naših odrov, posebno zato, ker ni pretežko in ne zahteva od režišerja preveč truda. Tudi oderske slike so prirejene tako, da bo te koiise zmogel vsak, tudi najmanjši podeželski oder. Štiri ženske in sedem moških vlog se hitro zasede. Zato sem prepričan, da bodo „Dom“ igrali radi in mnogo. In prav je to, ker Jalen je talent.
tuje ilio vsem in vsakemu, ziasti pa tovarišem invalidom, da se temu delomrznemu človeku pokažejo vrata. Kdor hoče natančnejšega (osebnega popisa, naj se obrne na sodnijo ali orožniško postajo, kjer bo izvedel, da je ta postopač znani yeleradika), ki je precej mesecev presede! v preiskovalnem zaporu radi nečastnih dejanj, čiovek ki je znan radi goljufije z galico itd. Svarim tedaj vsakogar. Znak spoznanja potuljen Judežev pogled. Invalid.
Kapela. Pri nas se bodejo dne 8. decembra blagoslavljali novi zvonovi. Vlila njih je tvrdka Biihi v Mariboru. Zvonovi se pripeljejo z vozovi čez Slov. gorice, dne 7. decembra in bode sprejem istih v župnijsko mejo ob poldne v Očeslavcih.
Kapela. Kakor smo že zadnjič poročal, je imenovan naš č. g. zlaiomašnik in župnik Dav. Meško, častnim kanonikom mariborske škofije. Vsa župnija vzradoščena nad to visoko častjo se je požurila, ter mu podarila v znak veselja vidna znamenja kanoniške časti. Izročili so mu ta znamenja vsi župani kapelske župnije in oba ■cerkvena ključarja v soboto dne 24. nov. V lepo zamišljenih govorih so častitali visokoimenova-netnu v imenu županov, župan in nač. cerkv. odbora g;. J. Zemljič, v imenu župljanov g. cerkveni ključar J. Bratkovič, ter v imenu bivših vojakov g. župan Divjak. Do solz ginjen se je blagi starček, vsem skupaj v prisrčnih besedah zahvaljeval. Pevci so zapeli nato par lepih pesmic in godba je zasvirala, da se je slišala daleč na okoli radost in veselje kapelskih župljanov. Mil. g. kanoniku, ki vodi kapelsko župnijo že 36 let, kličemo: Še na mnoga leta! Hvaležni župljani.
Pojasnilo. V pregledu polit, dogodkov smo zadnjič na kratko omenili, da plačujemo Slovenci šest miljard v nenasitno žrelo centralizma. Pomotoma je izostala označka „kron“, sicer bi kdo mislil, da so to dinarji. (Saj bi nas potem že tako hudič vzel! Opomba škrata). Sicer pa prinašamo na drugem mestu dokaz o predmetnih 6 miijardah kron. Dokaz je podal narodni poslanec g. Vlado Pušenjak na podiagi uradnih podatkov. Upamo, da je s tem zadeva dovolj pojasnjena. Uredništvo.
Apače. Od nas je odšel nenadoma vlč. g. kaplan Ašič, kateri si je v kratki dobi svojega duhovnega službovanja mahoma pridobil stca nas vseh brez razlike narodnosti. Globoko užaloščeni vsled nagle premestitve priljubljenega nam duhovnega gospoda (kar je najbrž žalostni uspeli zahrbtnega intrigaanja župnika Potzingerja) mu kličemo vsi prisrčni : Zbogom 1 Na njegovem novem službenem mestu v Križevcih pri Ljutomeru, kjer bo brezdvomno našei več naklonjenosti in ljubezni od strani svojih duhovnih sobratov pa mu prosimo od Boga obilo blagoslova. Hvaležni župljani apačke fare.
Ljutomer. Ob spominu na nenadno izgubo našegu dobrega Toneta Kimlarja moramo napisati par pikrih resnic. Pokojni Toné, idealen fant je moral prezgodaj pod hladno rušo, ker je bil prepozno operiran. Prosimo upravo mar. bolnišnice, da izvidi škandalozno domnevo, da v času, ko bi imel biti Kimlar operiran večine zdravnikov operaterjev ni biio najti ker so bili na dopustu. Prosimo tozadevne jasne izjave, da se ta domneva, ki je javna govorica tudi javno pobije, če je mogoče, v nasprotnem slučaju pa ukrenejo potrebne mere. Drugi nič manjši škandal ali" še boljše netaktnost je, da ravnateljstvo Konzumnega društva, katero podjetje je osnovano žalibog na krščanski podiagi ni našlo za podlagi ni našlo za potrebno poslati k pogrebu svojega zvestega uslužbenca vsaj enega zastopnika. Gospodje, to ni krščansko !
Krog v Prekmurju. Izgubil dne 26. nov. 1923, koiarski pomočnik Matija Meoiic v občini Krog, p. M. Sobota, 500 Din. Poštenega najditelja prosim, da mi proti dobri nagradi vrne na •gorajšnji naslov.
Križevci. Nenadoma nas je zapustil č. g. Osterž, duša naših organizacij. Premeščen je v Turnišče (Prekmurje). Siovo je bilo ganljivo. — Na njegovo mesto je prišel č. g. Maks Ašič iz Apač, dolgoletni kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni. Dobrodošli! (PS. Daljše poročilo o prireditvi „Dekle z biseri“, kakor o odhodu č. g. Osierža pride prihodnjič. Topot je zopet preveč dopisov in premalo prostora. Uredništvo).
Tedenske nežice
Roman Bende: Pohojena Greda.
Zbirka pesmi je dotiskana ter je izšla v tiskarni Panonija. Naročila za knjigo, ki je kot novost na knjižnem trgu najprimernejše božično darilo sprejema uredništvo in tisk. Panonija. Knjiga se dobi v vseh knjigar-
nah in stane broširana 20 Din. Po pošti 50 para več.
Slov. obmejni koledar, II. letnik s pestro, skozinskoz šaljivo vsebino izide 15. trn. Vse interesente, posebno gg. obrtnike in trgovce opozarjamo, da takoj prijavijo svoje oglase. Koledar bo močno razširjen radi svoje vsebine!
Vzgled korupcije. Minister Markovič je sedaj malo v zagati radi tehle malenkosti: 1. Prodal je z velikim osebnim profitom državne tovarne za sladkor na Čuku-rici pri Belgradi!. 2. Neki Mrvic je zlorabil velike svote kot državni uradnik. Moral bi v zapor. Minister ga je rešil. 3. Zato je Mrvic sezidal Markoviču brezplačno lepo vilo. 4. V svojem okraju je razdelil minister „za guijaž“ pred volitvami 1 milijon državnega denarja. 5. Oddajal je koncesije za tovarne špirita in pri tem zaslužil lepe svote. 6. Ukinil je sekvester nad imovino židovske banke — zastonj seveda itd. Ta mož je bil jugoslovanski minister pravosodja. Ta gospod je eden od pastirjev slovite radikalije, zato tudi ovce niso boljše. Za naš okoliš primerjaj „osebnost“ Jurkoviča, ki ima vso prednost ie raditega, ker se njegovo ime konča na —ič. Več na drugem mestu.
Hitrost SHS-uradnega „šimelna“.
Te dni je bilo javljenoga je imenovan za častnega SHS konzula v Antofagasti v Chile dr. Fran Pervan. Zdravnik dr. Per-van je umrl že pred dobrim pol letom. Razglasitev tega imenovanja dokazuje, da se je njegovo imenovanje zavlačevalo po zunanjem ministrstvu vsaj 2 leti in zato, ker je bil Prvan Hrvat.
Nov atentat na Pašiča. Politična situacija pri nas je nerodna, nerodna zlasti za Pašiča. Pašič je zato kot stari lisjak zbolel in mora! je „v posteljo“, da vidi kako bi se dalo še malo bolj zavozlati jugoslovanski vozel. Ko bi pa že moral iz postelje, se je poskusil nanj nov bombni atentat, ki se je izvršil na poseben način. Naša vlada je poslala v Makedonijo več komitašev, da tam z bombami in revolverji vcepijo ljudem „srbsko misel“. Med temi komitaši je bil tudi neki Milan, ministrski sluga, ki se je pred par dnevi vrnil v Beograd. Dve bombi, ki jih je prinesel s seboj, je dal spravit v stanovanju glavnega vratarja, ki se nahaja pod dvorano, kjer zboruje ministrski svet. Žandarji so oba osumili atentata na bolnega Pašiča in so ju aretirali. Bila sta sicer takoj izpuščena ali iz službe sta odpuščena, da izgleda ves atentat resneje in da more Pašič še dalje bolehati na razburjenju.
Gospodarftvo
Uvoz vjma iz Slovenije v N. Avstrijo.
(Višji deželni nadzornik Fr. Gombič.)
Štajerski „Landesverband der Weinbautreibenden Oesterreichs“ je imel glasom graških poročil, dne 24. nov. v Gradcu velik ljudski shod, kjer se je obravnavalo v prvi vrsti vprašanje vinskih dvolastnikov, t. j. avstrijskih vinogradskih posestnikov, ki imajo svoje vinograde popolnoma ali le deloma v Jugoslaviji.
Graški kletarski nadzornik dr. Reisch je kot predsednik tega shoda obrazložil težave takih dvolastnikov. Predlagal je, da se^ iz gospodarskega in tudi nacijonalnega stališča ugodi željam obmejnih dvolastnikov glede carine prostega uvoza njihovega vinskega pridelka iz Jugoslavije. Ker bi bil tak uvoz razmeroma minimalen, ne bi ogrožal ostalega avstrijskega vinstva. Nasprotno bi s tem domači pridelek, vsled znano dobrega jugoštajerskega vina, na dobroti še pridobil, dočim zgublja sedaj vsled mešanja z itaijanskimi in ogrskimi vini, na svojem pravem značaju.
Vinarski referent v poljedeljskem ministrstvo dvorni svetnik Reckendorfer in dr. Edlinger sta govorila v istem smislu, povdarjajoč, da se jim ker pride tu v poštev le kakih 60 do 70 dvo-
lastnikov, ki pridelajo v Jugoslaviji skupno povprečno 6000 hi vina lesno izposluje brez premisleka zaželjeno carinsko ugodnost za uvažanje njihovega lastnega vinskega pridelka v Avstrijo, ker bi ta uvoz tvoril komaj 1% avstrijskega vinskega konzuma.
Z ozirom na avstrijsko vinsko pogodbo z Italijo in Ogrsko, glasom katere smeta ti dve državi uvažati svoja najmanj 13 odstotna vina v Avstrijo proti avstrijski znižani carini 30 zlatih avstiijskih kron, kar je bilo povod, da so pričeli ogrski izvozničarji, ker niso razpolagali z dovolj močnimi cenimi vini, ista alkoholizirati odnosno špiritizirati, vsled česar so se jim le-ta vrnila, je Reckendorfer opozarjal na nevarnost proste uvozne carine ter priporočal drug način ugodne rešitve tega vprašanja in sicer s ovrnitvijo carine.
Po opozoritvi s strani dvom. svetnika Hudabiunigga, da je avstr. fin. ministrstvo glasom novega odloka dovolilo dvolastnikom prost uvoz njihovega grozdja iz Jugoslavije, se je enoglasno sprejela resolucija, da se izposluje po § 95 avstr, carinskega zakona za nemške, v Avstriji bivajoče dvolastnike, carne prost uvoz njihovega, v Jugoslaviji pridelanega vina, na bazi 20 do 25 hi na ha.
Tako Avstrijci! — Ta shod je pokazal, kako se Avstrijci skupno potegujejo in zavzemajo za svoje ljudi in kako ščitijo svoje interese v gospodarskem in nacijonalnem oziru. Pač čisto drugače kot pri nas, kjer se za vsako bagatelo prekljamo in lasamo ter eden drugega zasramujemo da kar smrdi.
Zborovalci so omejili svojo pozornost le na uvoz vina avstrijskih dvolastnikov, da jih tako rešijo iz zagate, jim s tem zagotovijo boljše vnovčarrje njihovega pridelka v Avstriji ter jih obenem obvarujejo pred event, prisilno prodajo njihovih vinogradnih posestev ob naših mejah. Tu pridejo namreč v poštev večinoma le posestva in vinogradi ob štajerski meji, kjer se gojijo najboljša kvalitetna vina. In taki vinogradi so bili, oziroma so še sedaj večinoma v nemških privatnih in nemških cerkvenih rokah, ter se še vedno prav vzorno obdelujejo.
Od naše strani se temu početju iz gospodarskega stališča ne smemo prav nič upirati. Nasprotno, s cilji tega shoda moramo soglašati, ker, kar gre vina na ta ali drugi način iz naše države, je le v splošno korist. Želeti bi bilo le, da bi avstrijska vlada ne omejila gotove carinske ugodnosti pri uvozu vina iz Jugoslavije le na ono pičlo množino (600—10.000 hi) svojih državljanov — dvolastnikov, marveč da bi raztegnila to ugodnost na uvoz čimvečje množine vina tudi drugih jugoslovenskih vinogradnikov in vinskih eksporterjev, čeprav le najboljših in najmočnejših vin. Tozadevna pogajanja se sicer vršijo. Toda s kakšnim uspehom se bodo končno završila, je veliko vprašanje, ker imajo avstrijski vinogradniki proti poplavljenju nemških vinskih trgov z našimi finimi, močnimi vini, svoje gotove pomisleke.
Listnica uredništva.
Veržej: Še večkrat kaj. Vaš dopis pride prihodnjič. Čisto prav, da se za take škandalozne šolske razmere kot davkoplačevalec potegnete.
—	Bratonci: Prihodnjič. Nismo prijatelji osebnega kulta. Dajte kratka, jasna, stvarna poročila, ker imamo malo prostora, kateri mora biti izpolnjen ne z mnogimi črkami, ampak z mnogimi mislimi. — Apače: Cela serija poročil iz paša-luka dr. Potzingerja pride prihodnjič. Jaz se razmeram ne čudim. Kakšen pastir, takšne so ovce. Le še pišite. — Ljutomer: Bolj jasno prosim in dokaze, kar je glavno, če hočemo služiti resnici. M. Straže urednika ne ščiti posl. imuniteta pred skrivljenimi §§. Zato me ne spravljajte v nepotrebno kašo! Pa na svidenje!
—	Križevci: Ne obupajte! Duhovni gospod, ki je bil duša vse ljudske prosvete pri Vas, je potreben tudi drugod! Brezdvomno je odnesel s seboj v Prekmurje najlepše spomine. Potrudite se, da sledite plemenitim smernicam vzornega in dragega g. Osterža. Ne opešajte, ampak se razvijajte na temelju, katerega ste dobili od njega. XY-Maribor: Silno dolgočasno in nerazumljivo. Dvomim, ako Vi razumete tisto kolobocijo. Pa brez zamere in pošljite dobroopisan dogodek iz naroda! — Naročnikom A. J. M.: Se je uredilo pri upravi. — Ostalim : Potrpite.-Kar ni prišlo, pride, ako bo prebavljivo.
Denar in blago.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 80—78 Din, 100 francoskih frankov stane 520— 530 Din, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1150—0.1160 Din, za 100 čehoslovaških kron 263—264 Din, za 100 nemških mark 0.00002— 0.00011 Din in za 100 laških lir 408—409 Din.
sc paljcpljuße!
p Zahtijevajte od Vajesra postolara slrnčnjsčko rtrinvrSiVnl* i Vi ne ćete mietine činele nositi
pričvršćenje i Vi ne ćete nijedne cipele nositi be* BERSON-gumeiiih potplata! Prištedi*i ćete skupe popravke, Vaša će obuća bili trajno
elegantna, očuvati ćete noge od mokrine i ne U	ćete se umoriti u hodanju.

Posojilnica- v Gornji Radgoni 1 rt
Qnnpfpm» *,ran^n® vSog© ter jih obrestu;e po naj višji obrestni meri. Obresti pripisuje brez posebnega naročila koncem decembra vsa-“pl «JBtälll kega leta h kapitalu; sprejema od svojih strank kot vloge hranilne knjižice in plačuje za nje terjatve drugih denarnih zavodov;
fisi j B posojila^ na vknjižbo^ na poroštvo, menice, tekoče račune, vrednostne papirje, raznovrstne trgovske kredite, akreditive pod najugodnej-liltju širni pogoji in najnižjl obrestni meri; dela prošnje za vknjižbo posojil brazplaino; Rentni in invalidski davek plačuje posojilnica-sama ter ga ne odteguje vlagateljem ; posreduje prt izmenjavi tujih valut (tujega denarja), vnovčuje čeke ter izvršuje vsakovrstna nakazila; daje vsa v denarno stroko spadajoča pojasnila in kreditne informacije brekplažno.
Ormine ere »sé delsvaiM ed a. ds IL m,	Uradni prostori j lastni filli, yloana cesta ite», ffö ob kolodvoru. -
Račun poštnega Čekovnega urada v Ljubljani štey. 10.593. — Telefon štev. 3. «e»9»e8*s896es»«es«»86®9«e8ess8aai4ssi!®s®e»»»««tati»»«8ee*»»»»8«
Izdaja Konzorcij. Murska Straža . Urejuje: Uredniški odbor. Oblastem odgovoren: J. Kovačič. — -Ttsk : Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
obrestuje vloge pa najvitji otreslo! meri ||“ie ra;,")',nt"8 posoiila
račun ček. urada št. 12.168.
izplačuje dvige brez odpovedi.
Obmejni Slovenci !
Zbirajte
za Obmejni tiskovni sklad !
Brzo-brzo
na vlak v Celje v vel trgovino R.Stermecki
kjer kupite letos
sukno
za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engrns-cene.
SIRE
KIT
STEKLO
PORCELAN
KAMENINE
ima v vsaki velikosti in množini v zalogi
Janko Cizej, Gornja Radgona
trgovina z mešanim blagom
Suita drva
mešana, žitne ŠOP@ za pokrivanje ali vezanje, prodaja po zmernih cenah A. Netidauer, Črešnjevci 7, p. G. Radgona
Stanovanje
s kuhinjo in vrtom dobi
v Studencih pri Mariboru, kdo mi posodi 40.000 Din. Zraven je spodnja klet, svinjski hlevi, lepi vrt itd. Tozadevne ponudbe poslati „Ugodna prilika“ na upravništvo „Murske Straže“.
Hr. Blaiaa carinama b Bor. Hadgoni
Damo licitacija
razne zaplenjene svilene manufakturne robe
v nedeljo, dne 9. decembra po rani maži, t. j. po 8. uri
pri tukajšnji carinami v pisarni.
Carinama.
Najboljše se proda pri
Ratnik-uj
v GORNJI RADGONI j
SPODNJI G RIS Štev. V 2
Za jajca, maslo dam najlepše cene !
Zato vse jajčarice rade grejo na Spodnji Gris — do mene ! Ker Ratnik res najboljše plača, se konkurenti vsi jezijo, zato pa vse jajčarice k meni na Sp. Gris hitijo ...
baterije, nogavice, biserne gumbe, lasne sponke, glavnike vsako množino po tovarniških cenah, jednako razne druge v to stroko spadajoče predmete se dobi samo pri tvrdki
J. Baloh, Maribor, Grajski trg 3.
za vino vedno v zalogi
pri FRAN REPI
Ljubljana, Trnovo.
Vezalke,
Sodi
t
e e
■ s
Zavarujte
svoja poslopja, poljske pridelke, pohištvo, zaloge le pri požarnem oddelku, svoje življenje, otrokom doto, dosmrtno rento le pri življenskem oddelku
Vzajemne zavarovalnice
i Ljubljani, Dunajska cesta 17
ki je prvi in edini slovenske zavarovalni zavod.
Prispeli brezplačno in poštnine prosto.
Cenena češko perje!
flb En kg sivega opuljenega perja 65 Din, na po! belo 80 Din, belo 90 Din, boljše THUMBS» 100 in 120 Din, mehko jak puh 150 in • et" r. 180 Din, boljša vrsta 225 Din. Pošiljatve SQBBtÈf' carine prosto proti povzetju, od 200 Din naprej poštnine prosto. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. Naročila samo na, Benedikt Sachse!, Lobes št. 139 kod Pilzna, Češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo krog 14 dni.
j	enonadstropna, nova, z
lepimi kletmi ter precej-šnjim vrtom v Ljubljani, se zamenja za Maribor eventuelno tudi proda. Tozadevna natančnejša pojasnila daje tvrdka J. B@ÌOhf Maribor, Grajski trg štev. 3.
Frodo se hiša
v Trbovljah na najbolj prometnem prostoru, 8X10 m, velika pritlična, podkletena in z podstrešnim stanovanjem. Pripravna za trgovino ali vsako drugo obrt. Cena 1,100.000 kron in se lahko polovica zneska počaka. Natančnejši podatki se dobijo pri lastniku Juriju Ferenc, zid. mojster v Trbovljah.