List 37. podarske ? Tečaj XXXIV. obrtniške narodne V » Z. ; 4* v v. v • i ^ ^ Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskaruici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cet.rt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 13. septembra 1876. O b s e g : Ali je le švindelj, kar Wiliam Ossenkop gospodarjem obeta, ali pa resnica, naj sami sadjerejci razsodij tudi jaz eno rečem o osuševanji Ljubljanskega močvirja Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredj mesecih (Kon.) (Dalje.) Naj po Gospodarska skušnj Postava in službeno navodilo Slovansko Časopisje Sodba večne pravice. (Dalje.) Gnjiloba Evrope Naši dopisi. Šege in navade Turkov Novicar c. k. žandarstvo v našem cesarstvu Tri dni na Koroškem. (Dal.) Gospodarske stvari. naročil Ali švindelj izve kaj deno Ossenkop kako knjigo da na drobno --luv^y »»j lu.ivattu, in da poskusi njegovo ravnanje o kl\V Wiliam Ossenkoo množitvi sadnih dreves po mladikah. Želeti pa je, da I # x J3 * J * j • • • •• # i • • J i + % # f gospodarjem obeta, ali pa resnica, naj sami sad tudi drugi sad] jerejci razsodij poskusijo , kar priporoča Ossenkop vinorejci omislijo to knjigo 9 da gla aii ki ga je davno imenovani gospod njegova jdb res „Kolumbovo se prepričaj JaJce a ali iz Dunaja po svetu razposlal pod naslovom: „hochst wichtig und unentbehrlich fur Gartner, Fôrster, Wein- kar naravnost rekli bauer und Blumenliebhaber" ponuja se jim nov skřiv- vsaj sta gospoda K nosten način o množitvi rastlin z dostavkom, le „švindel" sedanjega Časa, kajti ne bi bilo prav y pa ako z visocega modrostnega prestola brez vse poskušnj sleparijž da vse je le bedarij 9 in K truda prizadeva ; pa hitro dobiček do da „malo tudi dokazala da Na podlagi 241etnih skušinj 99 y a f^^B1 sem iznašel pot pravi Ossenkop ? drevj > grmovj in koráno rastlinje 0 tero se sadno drevje dá po mladikah množiti. Gosp. Ossenkop pa naj nam ne vzame za zlo, ako ostanemo ne- verni Tomaži tako dolgo, da se sami ne prepričamo tako hitro in v toliki množini pomnožiti ? da bi ne ver- j kar je velikánská prekucija vsega sedanjega jel 9 kdor sam ni videl. Po moji jdb se dadó belka, hruške ? y v • česnj > grozdiče, ribezelj, utc, ^ v,. . kratkem času po mladikah, potikačah, kljućih * li« v . . « « • H • v češplj i breskve y trte gozdna dre oreb itd Ja vrtnarstva, gozdarstv trtorejstva ? bodeče v prav Naj tudi jaz eno reéem o osuševanji Ljub (Stecklinge) pomnožiti. Vrt treba divjakov, da bi jih pil y I w kajti zdaj ne bo več ljanskega močvirja ze p t s i 35. iz mladi k (Stecklingen) di kre p k tem lahk drevesa z bo zadostovalo majhno število dobrih trt, da ž njimi v sebno se pa meni in 36. listu „Novicť i smo brali pritožbe o kako zeló se zanemarja osuševanje Ljubljanskega lauiiv ^ic^ttiiu^vu y i « i u « x .. . v ^ ^ v» ivixi , ivaivu zjciu sc ^aucuiai ja uouocv aujc juíj i* vi j au bilnimi koreninami; tudi vinorejcu močvirja. Te pritožbe so popolnoma vtemeljene kratkem času zasadi velik nograd z dobro vkoreninj mm trsjem , i\cil j \j ^c** ^j* ^ ^ ^ ^ v ^^^ ^«^ciuucga JU ljauici a v ckuuga vopc nom ni dosegel v 10 in še vec letih , doseže po moji strugo Ljubljanice blatil in zasipal. dozdaj o zarej gozd > P°" zdi, da je pisalec članka pravo zadei s tem, da se boji, da Cornov vodotok ne bo imel s seme zaželenega in nameravanega vspeha, ker bo glavno jdbi v enem letu ? popisi] t po moji sistemi Mo peh pa doseže e izrejevanje drevj t y tudi Tedaj bilo po mojih mislih glavno skrb obraćati grmovj cvetlištv na strugo Ljubljanice, namreč, kako se nano- y orejstva se po vse opira m na- šeni torne postave y ni bolj priproste sisteme pesek y protje in blato iz struge spravljalo y ali z nemo moje y Tako P Kolomb JaJ drugimi besedami, kako bi se struga trebila. XM(\U popisuje J Wiliam Ossenkop na Dunaj povzdiguje in priporoča gospod y ,Kako pa je to mogoče ?" bo morda kdo vpraŠal. Prav lahko. človeški um svojo jdbo y Je iznašel mašine y S na drobno razklada v bukvah z 32 podobám se po poštnih nakaznicah dobijo pri njem po tere gold. katerimi se prav lahko in naglo delà marsikaj, kar bi se bilo še pred sto leti nemogoče zdelo vsaj za člo- veške roke. (pod adreso yy Eug Auersperger y Realitátenverkťhrs Anstalt Wien I. Teinfaltstrasse 8") Tak klic smel bi se zvati sleparsko bahaštvo, ako gosp. Ossenkop ne bi se očitno skliceval ns kakor so baron Babo, vodja sadje- šole v Klosterneuburgu, dr. Edv. Fen zel i in baron Sut moze in y odj botaniškega vrta na Dunaji sednik vrtnarske družbe na Dun y v Ceravno marljivo trebenje nasipov v strugi Ljubljanice ne more veljati za glavno pomoč osuševanju našega močvirja, irane je vendar gotovo to , da poleg druzih sredstev bi se ne bilo eske smelo to trebenje Ljubljanice nikdar zanemariti in to tem manj? (. k. p:*ed- ker se je v prvem y o katerih trdi. da začetku osuševanja mahú že rabila trebil-nica taka, ki je ni sopar gonil. Zato nismo hoteli prostor- vsaj dobro voljo, sodelovati ceka odreci temu članku, ki kaže so mu yy jbolja spričala u dali Kakor smo v zadnjem listu » N poročali, s odbor družbe kmetijske Kranjske, nanašaje se na ra?no navedene očitno imenovane firme treh čak) y pri zdatni kulturi velikanskega zemljišča, o katerem se je pred 30 leti prerokovalo, da bode kedaj „Banat" Kranjski. Kako přežalostní Vred. ubogo malo resnice tiči o tem letošnji obraz Ljubljanskega barja. prerokovanji, kaže 4 94 Taka mašina je tudi trebilnica (Baggermaschine), s katero se globoke struge rek ne le čistijo, ampak tudi regulirajo tako, da je voda zmiraj in povsod tako glo-boka , kolikor treba, tedaj nikdar preplitva. Trebilnica je po potrebi veča ali manjša železná y parna ladija z velikanskimi grabljami, mački, svedri itd. ki se zamorejo bolj ali manj globoko 9puščati v dno, so v zvezi s parno mašino in po nji gnani rujejo, tr-gajo in lomijo z velikánsko inočjo vse, kar zgrabijo, in mečejo v poseben prostor na ladiji, ki tu izruvano robo potem vozi, kamor hoče, in jo tam izsipa na subo ali v vodo, kjer je je treba. Vsak maček vzdigne po več tam centov na enkrat, in kjer je sam pesek ali blato prav hitro delajo lopate na verigah nabrane in okoli dveh vretenov tekoče posebno trugo stresajo ki to > kar na dnu zajemajo y v Da na ta način silno naglo delà trebilnica, to bo že po tem kratkem in ne več ko površnem popisu vsak razumel. Natančno razkladati in popisovati vse dele te. mašine, ni moj nalog, tudi ne mesto za to. Hotel sem le opozoriti dotično komisijo na to mašino, ki bi naglo in zanesljivo trebila strugo Ljubljanice in tako zabranila nasipe, ki potem vodo ustavljajo in so vzrok, da se na daljavo več ur napenja, je velika y ter Dokazano stopa z vsemi dotoki vred iz svoje struge je namreč in nihce menda ne bo vec dvomil o tem, da obiluim povodnjim na Ljubljanskem mahu izdatno pri-pomore tu pa tam včasih visoko zasuta struga Ljubljanice, ki vode naprej ne pusti. Trebilnica bi take jezove, ce so iz blata protja y drevja ali peská in celó iz veli- kega kamenja, hitro potrgala in tako brž ponižala strugo. Če bi naredila vsako leto po štirkrat, petkrat po Ljub- ljanici pot od Vrhnike do Ljubljane, pa bi bilo popol- povsod tako sama najde V ze noma dovolj ; struga Ljubljanice bila globoka, kakor je treba, ker trebilnica vsak nasip in se ustavi pri njem , da ga pretrga in pobere. „Dobra bi taka trebilnica že bila", slišitn zopet ugovarjati, ,,a je gotovo predraga. Na to odgovarjam, da na mahu leto za letom godi (( v primeri škodi y ki se y koristi, ki bi nastala za grozne nadloge reseni ni vi- prebivalce, ako bi bili te soka niti njena cena, niti vzdrževanje in delanje njeno Za Ljubljanico pripravna in za trebitev struge, ki ni skalnata, popolnoma zadostujoča trebilnica bi se dobila za kakih 35 do 40.000 gold, z vso pripravo in vsem Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) Meseca septembra Dné Leta 1808, 1863 je veliko kamenja de^ževalo v Lisi poleg Mlađega Boleslava na Ceskem. izgledna čebelna razstava v Ie bii a Karlsruhi na Badenskem. 1559 se začela trgatev v Burgundu na Fran- trgatvo ^ 1785 coskem tri tedne pred navadno prav isti dan se je začela trgatev tudi leta 1632., 1684. in 1690. je prišlo prvih 500 ovac izvirnega Meri-noškega plemena iz Spanjskega na graj- y v 1 scino Holič na Moravském. 1819 1852 je deževalo prst do grahove debelosti v Studah na Moravském. Pri Essendorfu, Winterstetenu in Ulmu na Virtemberškem so se prikazale tolike trume potujočih gosenic, so cah ovirale vlake 1865 1861. je umri slavni sadjerejec dr. Jurij Liegel v Braunau-u na Gornje-Avstrijskem ; on je ob svojem času siovel kot prvi znavec ko-šičjega sadja. je bila prva razstava koristnih in škodljivih žužkov v Parizu, se je prvikrat skušal Zugmajerjev plug na polji Vosendorfskem poleg Dunaja pod vodstvom profesorja Jordana z vrlo dobrim vspehom. iff je bila oklicana postava, po kateri se je 1818 1848 odpravila tlaka in desetina sploh z 1849 vsemi zemljiškimi břemeni v Avstriji. se .ie prva kmetijska sola odprla v Weissenhofu na Dolnje-Avstrijskem. (Dalje prihodnjič.} orodjem vred. Deio in vzdrževanje bi utegnilo stati po kakih 2500 do 3000 gld. na leto, ker bi namreč, kakor nirn Gospodarske * Dober svet rejcem belega Angleskega svinjskega plemena y)Suffolka. Marsikdo toži, da so Sufolki raz y posebno pa kožnim boleznim podvrženi > da jih sem omenil, bilo treba jo le kake štir- ali petkrat na leto zakuriti in peljati na delo, ki bi trajalo vsega skup većemu po dva meseca na leto. Tedaj bi ne bilo za-njo niti treba posebnega inženirja mojstrov, marveč jemali bi se začasno železniški velik} pogine itd. Skušeni rejci priporočajo, da se morajo Sufolske svinje vsa& dan kopati ali v vodi prali in potem z mokro slamo dobro oribati, vsak niti mašinskih tedei pa enkrat z lanénim oljem namazati. Ce se svinje maši- nisti in kurjaci za cas del a. trebilnice zna namreč vsak brž ravnati s parnimi kotli y Gleštati parno mašino ki îe le ko'ičkaj imel > nima in mašinami Je sploh. Kakor iz zgoraj omenjenega članka razvidimo y Je valjajo po blatu, zamažejo se koži njene dihalne luk-njice (pore). Kdor tako streže Sufolškim svinjam Se, postile , strežejo. da se ne sponesle dobro in tako hitro velike kakor na Angleškem, kjer jim jako 8krbno y ,Gosp. List u zdaj za posušenje mahú v hranilnici naloženih okoli 60.000 gold. S temi bi se trebilnica prav lahko napravila in vrh tega še marsikaj druzega. Nove postave. Namen teh kratkih in le površnih vrst je tedaj ta, Postava ili službeno navodilo za C dotično komisijo in posestnike mahú sploh opozoriti na v našem cesarstvu. tako trebilnico, da prevdarjajo , žandarstvo bilo koristno omi- sliti si jo, in če se je nadjati dovolj izdatne pomočí po »J1 Na vsak način pa smem to trditi, da škoda y ko- likor je zadene Ljubljanico zarad povodinj, bila bi po taki trebilnici popolnoma odstranjena; za Ljubljanico bi trebilnica bila zanesljiv porok, da povodinj ne bo več ustanoviti neka znamenja, Posebni propisi o tem, kako vesti se žandarjem. (Konec.) vsakem okraji deželno-žandarskega poveljstva je katerih se žandarji po škodovala mahu, kolikor mu ona zdaj škoduje. tud od daleč med sabo spoznavajo; njih poglavitni nanenje, žandarju na vnanji službi bivajočemu ali 295 žandarskemu oddelku zagotoviti podporo žandarjev ali patrol, kar bi jih bilo v obližji. Ta znamenja so: dogovorjen klic ali žvižg in samo v najkrajni sili strel iz puške. Samo ob sebi se razume, da je vsak žandar, ki zasliši tako znamenje, dolžan pri tej prici hiteti tjekaj, odkodar ga je začul. Kedar žandar dobi nálog, o semnjih, cerkov-nih praznikih, javnih veselicah itd. imeti nadzor, naj pred vsem drugim — kar najkrepkeje more — podpira organe krajevne policije, in samo tedaj poprime se tudi sam delà, kedar so moči krajevne policije preslabe, da bi ugnale kak hrup ali nered. Zlasti naj žandar na javnih veselicah ne hodi preveč očitno in tako , da bi se ljudje zgledovali, po tistem mestu ali prostoru, kjer biva zabava, ter naj se skrbno zdržuje vsakega vtikovanja v malovažne reci ali vsakega draž- ljivega vêde nj a. Pri zborih ljudstva (taborih) ali kamor sicer privre velika množica ljudi, držati se je žandarju posebnih zaukazíl, ki mu jih dá službeno oblastvo. V vseh slučajih , kjer je primoran storiti svojo dolžnost , naj najprej poglavitne začetnike odpravi, a ostale upokoji, z lepa prigovarjaje jim in svareč jih. O kaki vrevi ljudstva mora žandar jaderno prevdariti , bode li on sam zadosti, da — brez nevarnosti za se in svojo čast — stekalico ustavi ter ljudi razkropi: ako sprevidi, da bi tega ne zmogel, mora se za podkrepo (pomoć) obrniti na svojega poveljnika ali na stražo, ce je katera v tistem kraji, ali pa na župana. Vsak vojak (brambovec) iz stanů moštva, kije dobil dopust (urlaub) na malo časa, imej pri sebi do-pustno potrdnico (certifikat), a če je vojak za dolgo na dopustu, in pa vsak ne aktivni reservnik mora imeti vojaški list in ne aktivni brambovec bram-b o v s k i list. Žandar naj popis osebe, kakor stojí v izkazu, pri-merja z imetnikom tega izkaza ter naj pregleda uradno potrdilo na vojaškem ali brambovskem listu, da se prepriča, ce je mož, ki ima dopust na dalj časa, in pa neaktivni reservnik ali brambovec zglasil svoje prebiva-lišče, kakor veleva propis. Kedar žandarstvo blizo državnih mej službo vrši, mora mu se povišana pazljivo3t in skrbnost nalagati v dolžnost, zlasti kar se tiče izpolnjevanja propisov o potnih listih, da ne bi se v deželo prikradlo in nateplo vlačugarjev. Ako se pri pomejnih obhodih prime tihotapec (kontrabantar) ali drug colnih propisov prestopnik, od-praviti ga je k najbližjemu dohodarstvenemu oblastvu, če namreč — kakor se samo po sebi razume — dotični člověk ni obdolžen hudodelstva ali drugega prestopka postav, zarad katerega bi zapadel drugacnemu in ne colnijskemu postopku; kajti v takem slučaji bi ga bilo izročiti sodišču ali pa varnostnemu oblastvu. Kedar žandar najde mrliča, naj,pred vsem tanko na oko vzame najbližjo okolico in razmere kraja ter si zapiše vse, kar opazi; pristavi naj dalje, kako je mrlič ležal, ko je bil najdea, in, če je oblečen, zapisati mu je na tanko posamesna oblačila. Ako bi blizo bil kak člověk, na katerega ne bije sum, povpraševati ga je, kar je koli mogoče na tanko za vse, kar bi o tej reči vedel, in sploh naj se ne opustí nič, kar bi utegnilo oblastvu kakor si bodi od-kriti način ali povod smrti. Kedar se že iz okolnosti vidi za gotovo, da smrt ni nastala iz kaznjivega djanja, temuc po naključbi, ali po samomorstvu, treba je prigodek samo službenemu oblastvu na znanje dati in poskrbeti za mrliča, da se kam spravi do mrliškega ogleda; ako pa to ni očitno, naj žandar neutegoma naredi, da se stvar sodnému oblastvu ali državnemu pravdništvu přiznáni, ter je napraviti vse, kar je potreba k začasnemu čuvanju mrliča. Ce se najde človeško teló ter ni popolnoma ne- dvomno, da je mrtvo, in Če je še kako znamenje, da bi rešitev utegnila biti mogoča, kakor na pr. pri zmrz-njencih, utopljencih , zadušenih, zasutih ali ob razpoku parnega kotla pobitih , naj žandar —- kar najhitreje more — poskrbi za to, da se pokliče zdravniska pomoč, a v tem brž začnó povsod znane rešnje poskušnje. Sploh je vselej, kedar se primeri kaka poškodba ali nesreća, bodi po naključbi, iz nemarnosti ali nakane, precej narediti, da se poškoHovancu na pomoč priskoči, po vzro-kih prigodka slediti ter stvar pristojnemu oblastvu na-znaniti. Ako žandar najde krvavo or o žje ali orodje, krvavo oblačilo in kar si bodi tacega, ki bi kazalo na kako storjeno posilstvo, mora te reči na tanko popisati in po bližnji okolici povpraševati, ako bi kdo vedel kaj vec povedati in če je kateri člověk sumljiv hudodelstva, ki bi se bilo tukaj zgodilo, in kdo je ta. Sploh je gledati na to , da se sled ali znak (znamenje) hudodelstva — kolikor je mogoče — ohrani ne-izbrisan do takrat, ko oblastvo pride na ogled. Najdene gotove denar je, drago ti ne ali druge reči, na katerih se ne vidi znamenje hudodelstva ali drugega prestopka, izročiti je oblastvu , katero potrdi, da jih je přejelo. Sem gredó tudi kljuČi pravi in ta-tinski^ (vetrihi) in takošne reči. Žandarstvo utegne pred vsakim drugim zapaziti kako vremensko ali naturno nezgodo in enakošno uimo; dolžnost mu je torej , z vsemi pomočki, ki mu so na ponudo , priskrbeti pomoč in podporo , kakor in kjer koli je mogoče, in sploh napraviti vse, česar je potreba, da se nevarnost popolnoma odvrne ali če je mogoče, umanjša. Ob takih in podobnih nesrečah naj žandarstvo povsod, kjer je potreba, pomaga ter na vso moč priteguje, da se nevarnost odvrne, a red in varnost ustanovi. Žandarstva dolžnost je, ne samo pripomagati osebno, da se otme življenje ljudém, kateri so v nevarnosti, temuc tudi skrbeti za hrambo ostale lastnine. Tedaj se morajo iz nevarnosti rešenim otrokom ali bolnikom in ljudém tuje pomoci potrebnim, ako bi jih bilo, in pa za lastnino najti pripravna mesta ter djati pod pravšen nadzor. O kakem požaru naj žandar pred očmi ima, kar velevajo požarno-policijski redi, veljavni v posameznih kraljevinah in deželah, ter děla po tem. Na pogorišči naj stoji pri voditelji gasilstva ter pazi, da se na tanko izpolnuje, kar le-ta zaukaže. Ali paznost in skrbnost mora še dalje trpeti tudi po tem, ko je ogenj že ugašen, ter je skrbeti, da se kaj marljivo zvrši vse, kar bi gasilstva voditelj zauka-zal, želee uhraniti, da se ogenj vnovič ne vname. O povod nj i je žandar3tvu kolikor se more paziti na to, da se vse zarad opreznosti ali varnosti zapove-dane naredbe izpolnijo. Kedar nevarnost povodnji raste, treba je prebi- vavce, kateri so ji največ nastavljeni, pospraviti v var-nejše kraje. Ako voda res zatopí kak kraj ali kako okolico, mora se kolikor je moči skrbeti za zvezo sè sosednimi vasmi ali kraji. Tudi se mora čuti nad mlíni in povodními napra-vami, da se v takih slučajih — najbolje pod vodbo tehničnega oblastva —zapornice odpró ter vodovju potrebni odtok dá. Naposled je gledati na to, da ljudje čez led hodijo samo na tistem mestu , ki ga oblastvo po komisiji najde in določi. 296 Otrok e, ki 80 zašli ali utekli, treba je domov ljudstva take spremiti ali pa županu izroČiti. Ako žandar kaj otrok brez člověka, kateri bi na-nje imenujejo dane3 za viteze, in več ko je na ta način denarja pridobil, bolj je v časti. čuda 7 gledal ) najde blizu vode, ali splob v okolnostih 7 kjer da je tudi obcna politika taka postala. Ker si Ni se tresejo za svoje krajcarje, zato podpirajo Angleski in jim pretí kaka nevarnost (opasnost), po tem, če otroci Dunajski judje Turke, ter nimajo nobenega ušesa odali, dorastli ljudje z živalmi objestno delajo, jih trapijo, prtega za v nebo kričeći stok bulgarskih mučencev. sedaj iz Angležke glasove za tlačene kristijane stih naj tako delati brani, a v posebnih slučajih je po- pa to so večidel dati naznanilo službenemu oblastvu. da se odvrne vsaka hudo imajo ali dražijo, naj jame svariti in po okolno- Slišimo ^iwuv » v ou navaliv/ nnoa glasovi revnega delavskega ijud- nesreca in stojnosti. da stva, bankirji in lordje na Angleškem in tudi drugodi se odpravijo velike napake in nepri- so še zmirom na strani Turkov, ker se izgube bojé ker jim je lastna mošnja več, ko vsi pomisleki na člo-večanstvo in na kršćansko ljubezen. Evropi si je samo slovanski narod ohranil še snage, samo on še Slovansko književstvo. nekaj plemenitosti,. moraliČne moči in * „jHrvatski domzabavnik Hrvatske omladine za ni okužen celó po godinu 1876. Izdalo ga djačko društvo na 1. Hrvat- doprinašati brez vidljive nade skom sveučilištu u Zagrebu. tisti „interessenpolitik' ter zna žrtve na gmotno korist, ampak samo iz To je naslov zanimivi Hrvatski knjigi dali vrli mladi Hrvatje v znamenje, uj^u xijiuu* —j-o- r-------j- —------- —; — r--------- trudoljubivo gojé domoljubje in lepe umeteljnosti ter ranjencem streč šeh Enakih žrtev za pravično stvar da ? se ki prepričanja, iz poštenosti iç pravičnosti kakor so med J° iz- • « njimi kaže izgled onega Ruskega bogatina, ki je dal polovico svojega premoženja za Srbsko vojsko, in potem še sam vednosti. V cuijuon. Obseg aujigi , tvaibi a , » o^uiuiii aiuuauja *---------------------------- ~ ~" — Dmitra Zvonimira, kralja vseh Hrvatov 9. oktobra leta narod zmagati, kakor kaže zgodovina na vseh straneh. ' TT •• I tT O 1 • f^l m % m knjigi katera, v spomin kronanja vidimo na Ruskem in Srbskem še več. Zato mora ta ? nosi na čelu krasno, z barvo tiskano podobo pod Kaj je pomagalo Hanibalu, da je Rimce vselej prema- gal in stal celó pred Rimskimi vratmi? Rimci so imeli 1076. enim žezlom zedinjenih jugoslovanskih dežel (čuda golemo, da Andrassyeva policija ni zasegla ove uspomene!) da je lepoznanskega značaja in naravnost moramo reči, o----- ^ ------- ------0 -------------r- je knjiga prav „niz bisera jugoslavenskoga". Kanah popoinem vničena, so Rimci svojega vodjo slo več ginci požrtvovalnosti, več moralične moči, kakor Karta- Ko Je bila namreč zadnja Rimska armada pri Proza in verzi se odlikujejo po nenavadni čistoti in > vesno v Rimu sprejeli, samo za to, ker se je upal Drže naj spn-kot se vedno prave kramarske duše: ko je namreč Hanibal pisal, naj eleganci in veselí nas, da smo izpoznali vrle Hrvatske )eti SQ * Hanibalom.^ Kartaginci pa so se.skazali sokoliće" na literarnem polji! svojih sedan jih vzvišenih na čel in principov bodočnost je njih in naša. Živeli! > in mu pošlejo pomoci, ker mu drugače ni mogoče Rimcev C. uničiti in tudi ne gal, bo tudi v premagati, rekli so: ,,Če je dozdaj zma- Politične stvari. Gnjiloba Evrope. Kako trohla in starikasta je postala Evropa že, se vidi najbolje iz sedanjega boja na Turškem. Kako slabotna se kaže diplomacija nasproti Tur-čiji in nasproti ustajnikom! Vsedli so se za zeleno mizo prihodnje", ter mu niso nič poslali. Prepirali so se v tem važnem Času med sabo, in Hanibalu nasprotna stranka je zmagala; Rimci pa so v tej nevar-nosti vsi skupaj stali za skupno domovino, žrtvovali so vse, in tako so zmagali. Takih izgledov bi se dalo iz zgodovine še več navesti, ki bi dokazali, da tam ni zmage, ni bodočnosti, kjer vlada malodušnost kjer ni srcá, ne požrtvovalnosti 7 in dobickarija, ter strankar3tvo Zato se Evropi nič dobrega ne more in brezverstvo. prerokovati, odkar se je ta duh vgnjezdil v njej in skovali nekove reforme } pa niso imeli moči in ener- žije, da bijih bili uvedli v življenje. Ustaši sose iz njih norčevali, ko so jim rekli, naj.orožje položé brez vsa- se norcujejo , Na- sprotno pa vidimo, kako je severna Amerika pet-letni boj bila za velik princip, za oslobodjenje zamor- kih garancij za boljšo pribodnost; sedaj skih robov. Taka država ima moralično ta ima pribodnost. Evropa pa je gnjila! snago v sebi iz njih tudi Turki, in nočejo primirja niti miru sklepati, kakor so jim veleli ali svetovali diplomati. Mislila je Evropa, da ima vse prihodnje dogodke v svojih je, da rokab, in da vodi vajeti svetovne zgodovine; mislila Pogled Turčijo. da ona tišči sedaj mora pa spoznati, da dogodki zgodovina njo tišči. Sege in navade Turkov. Skušala je diplomacija brzdati vzplamtele strasti, t íx j i/ u i iJi o eue; x ui XV i jji i luiZiau , aj-i*, vim. in pogasiti ogenj na Balkanu, ter potisniti obupane re- so jim navadno miza in pogrne se ná-nje kós sukna ali veže nazaj v težki jarem Turški; pa mali narodič Srb- usnija, krog katerega se posedejo Turki k obědu z na- Pri jedi ne sedé Turki pri mizab kakor mi, tlá ski je pokazal več moralične moči, ko cela Evropa, on vskriž detimi nogami. Na sukno ali usnije postavijo hoče raji poginiti, ko še dalje Turku robovati. Dobič- nizko mizico ali stolec na treh nogah, ki je za podlago karija in samopridnost postala je boginja Evrope, kateri veliki okrogli bakreni in ocineni skledi ) v kateri se se vse klanja, tako imenovana ,,Interessenpolitikť < srca prinašajo jedí. Pred vsakega gosta se položi opre3en in usmiljenja pa ni nik jer več naj ti ) ker ni več vere kruh v podobi mlincev, ki služi namestu krožnikov, in bogoljubja , zato tudi ni Ijubezni do bližnjega. Ne-kdaj, v toliko obrekovanem srednjem veku, vojevala je katerih Turki ne poznajo Takisto se ne rabijo pri njih noži in vilice. Edino, kar imajo so lesene žlice 7 Evropa še velikanske križarske vojske za samo Božjo ki so na kup položene po usniji. Ako so jedi trde čast brez vsake dobičkarije; tačas so se našli še žlahni Turki pomagajo s prsti. 7 31 vitezi, ki so si napisali na zastavo boj za vero in pra- Turkom najbolj priljubljena jéd je ,,pilava, ki se vico, brambo vdov in sirot, in vsakdo, ki je hotel vitez napravlja iz rajža na vodi kuhanega in dobro s po- postati, moral se je zakleti, braniti vdove in sirote pred prom potresenega. Bogatíni jedó krivičniki. Kakošni so pa sedanji baroni in vitezi?. Ju- race in koštrunovo meso. dovaki oderuhi, ki ubogemu ljudstvu kri pijejo poleg mesnina se tega sploh kokoši redko 7 ki se uživa, tudi se bolj pogosto kuha nego peče Bob 7 grab bogatijo ob solzah vdov in sirot, in ob žuljih revnega in drugo sočivje se navadno jedó. Okisane mlečne 291 jed go tudi zeló v navadi. Za pijaco pri obedih je voda zimnico > na katero sedajo. Na-njo se vlegajo in ode- Glavni obed imajo Turki eno uro po solnčnem zapada vajo se s prešitimi odejami. Drugo jutro se promění in mnogo pobožnikov obeduje edino ob tem času Drug ob različnih urah zajutrekovaj molitvi in potem opoldne; takrat Ob 7 najprej po lutranj uri zopet kaj jedó. Zajutrek in y) kajmak" , narejen iz mleka, potiče in dinj ekoliko sa Turkom kava tudi spalnica sopet v navadno sôbo. (Konec prihodnjič.) i Zabavno berilo. sorbet, ki se napravlja iz sladkorja , malin in marelic Drug turškemu grlu > god hladilna pijača, katera se zeló prileg* i „jaourt", ki je podoben kumisu Kal Tri dni na Koroškem. mukov. Delajo ga iz mleka in ólovih ter vinjskih droží Ta pijača se sčasom A nad vse draga pijó pa opij gosti in se lahko dolgo hrani Turkom kava Da se vpil anno, Turski kruh pečen oprésen in se toraj vživa novo Časi pražijo Turki tudi samo zrnj dovoljni s to hrano, krat ne jedó od jutra Tudi poste imajo Turki in so ža- ta ? (0 priliki JanežiČeve svečanosti.) (Dalje.) Od ustajnika do Turka ni daleč; Če se govori o prvem, omeniti se mora druzega. Celovec je zdaj tako srečen, da ima v svojih zidovih 11 pravih Turkov (zdaj so jih že izpustili) ; mi jih sicer nismo šli gledat, večera č Ponoći jjcuu jesti, toda le tako dolgw, va» í^iuu.» -- — 0--------- -- j-----------j——------- nit od crne. Tako veleva koran. Po jedi seže Turek se vedno ravsajo in morajo potem večkrat kaznovani i' % « . i ^ • « a a . a • • — .a * a * da do pač pa smo poslušali, kar so nam drugi pravili o njih. moč razlociti Po teh govoricah so jako nemirni ljudje, še med sabo po pipi delà ? ploh kadí ves dan , a tako počasno , kakor biti. Hudi so tudi vse. Pip kin čaj kar jbolj se dá Kf I V J . XX UU1 OU IUU1 j BU DU I 1 LÍ dili, je eden izmed njih skočil ko so jih le-sem pripeljali in oče- voj ak u i mu izdrl bo- Obleka Turkov se ravná po različnih stanovih, dalo ter ga hotel brez obotavljanja prebosti, kar bi bil dar so bistveni deli, katere nositi mora vsakdo tudi 8toril, da niso přijeli ga brž drugi in mu iztrgali ška srajca, ,,kaniš" , enaka ski sraici in se nosi bodalo. Prvi dan po prihodu so dobili — enako Av- j » • 1 t • 1 mm M A • « A vrhu platnenih hlač; tudi noge so s platnom ovite Ta sirijskim vojakom kruha za 5 dni skup, a pojedli obutev se vcasi vaj lap menu] ijc ,,ter!]i/o j in Liamtíotu uj ov> uuoi| v^ — ' ~ ~ o ~ ---~~ — — ^ . . * ^ ^^«-.v^^v^v. « ^ prav tankega usnja, vrh katerih se obu- bili sila veliki trebuhi, ki niso hoteli vpasti, ker Turški in namestu nie se nosijo s(> vsega v enem dnevu! Následek te požrešnosti so tf • / tili • « 1 « • « I « A a A A « - „ ■ ^ . . ft « „metr. kratk « • usnrjene nogovice ki so prišite na želodec ni navajen rženega kruha JL ••• m % m .... + m m ^ ^ z zdravili so O U pllOltC lič* UU« ^ OU JL VJ u u VA l c* V 11 i OU šakšir" (široke rdece hlače). Pri izhodih se poslužu- jim izpraznili trebuhe. Zdaj jih pitajo s turšičnim kru-jejo Turki še drugih posebnih šlapic. Razen srajce in horn in ovčjim mesom. Domá so iz Azije in vsi jako hlač nosi Turek še „entari" , to je s platnom telovnik, ki sega čez kolena, in vrhu tega „kaftan , podšit to divji ljudje, člověku le po telesu podobni, vedno pod strogim nadzorstvom. Zato so e zgornja obleka, ki sega do nog. „Kaftan" se čez jcJ UJa Vfc/^o.«, o^g«, «V „naivcu pas stisne s pasico in zaviše od obeh strani. To zgoij dom blek > Turka na javnem prostoru n Proti večeru smo se podali nazaj na shodišče „Sandwirthu", kajti napovedano je bilo, da bomo imeli skupno veselico, dokier ne odidejo tišti, ki so se še ta kaftana" tudi nosijo dan domů namenili. Ker je bil naš pevski zbor še po Je v kateri ne vidiš odličnega Vrhu 71 71 džiupe" kaftana y od odprto obleko in nekatere palce krajšo Po zimi se nosi ta obleka s kožuhom ob moćan, kakor prejšnji sita, poleti navadno brez kožuha. Rokavi te obleke se- zai do kom Vrhu 11 džiup a se nosi V se zgornja obleka z dolgimi rokavi; imenujejo jih Ta obleka je nepripravna, a zeló draga. različna beniš U 11 glasovih popolen, čeravno ne tako dan, se je petje še lepo razlegalo po vrtu, po katerem se gotovo redko slišijo slovenski glasovi. Ob sedmih odrine veči del naše družbe na kolo- dvor in se odpelje, drugi pa, trudni in prekuhani po j vernikom priporocil belo in črno barvu z>a uuie&.u, a. o* puo^uci picuuuioua, g« rudečo in žolto je prepovedal, vendar se ta propoved je dobil po odboru, čegar skrb za goste je v resnici Prorok za oblek vročini se podamo k počitku, katerega smo bili silno a potrebni. Kdor ni si prej bil priskrbe! prenočišča ga ne spolnuje. Turki in malo ne vsi Mohamedani si dajó briti te dni po Dunajskih pevcih popolnoma zasedeno. vsega pripoznanja vredna bila tem bolj, ker je bilo mesto Jaz 1 puscaj ) golo se deva turb e krivaj majhen šop las na témenu in si po- s svojim tovarišem se podam v sobo pri „Gasserji", kapico, vrhu katere kjer naju čaka v naglici skup zmetana postelja in po- z rdeco Sam sultan, ministri, visoki dostoj dolgast naslanjac površno v posteljo spremenjen «V, VXWYC* V^X^MXl. U^XVCU. , T.^V^A "»"H"" O--- --J r ---- ' I----J "I-------J stveniki in sodniki smejo nositi brade. Drugim so do- to v prostoru ne dosti širjem od kakega kegljišča '*— 1 - — --1- -----TÍ--1-: ^ imenovalo „soba ~ ? voljene le brke, katere pak zeló negujejo. Turki in to se je z dvema posteljama y za vse in ka- sploh vsi orijentali smatrajo turban kot naj glavo Po peči ki ličnih oblikah njegovih se razlocujej tero sva morala drugi dan plačati 2 goldinarja. vsi nisva dobro, čeravno bi bila turški stanovi, in celó na grobnih kamnih, katere ž njimi lepšajo, se mora pridržati pristojna oblika. turška so bolj priležna nego okusno obá vtrujenji, cesar pa nisva postelji. Zarad tega sem bil Spala prav lahko po obilném bila kriva V ze midva, ampak slabi koj z zoro vred na Sta dana njih komoditeta drugačna od naše. zi- Mi nogah; odprem okno in se naslonim, da bi na ulice gledal, po nosu me oplazi Pruska zastava ki Je imamo mnogo h oprave, Turek pa je zadovolj ravno pred oknom visela od strehe do tal. Jezen zalo- ako ima vsaki sobi zofo. na katero se vleže s pipo v stih putnem okno, da se tudi moj tovariš prebudi : ki V) ^^tvi V * w * F w w [------- -----7 ---------- - . I------f - odločen kraj za poseben vzvišen prostor, se napraviva počasi in spraviva od doma. potem visok dober nad tlakom in k cev- Tamkaj ležé žimnice, prevlečene s platn m ali Pod vodstvom neke ljubezojive Ljubljanske gospé, kateri sta bila mesto in okolica znana, se podamo drugo i in blazine od enega do druzega konca. Ti di- jutro na z tkanine vani ali zofe imajo bogatini pogrnj tkaninami. Zato in ker so sobe časi tapecirane s pre- iio zeló tako zvani 71 Kreuzberg" , ki je zeló podoben dragocenimi * Napolturkinja ,,Laibacherieau pa v svojem 207 progami ali vložene z dragim lesom i se po Mohamedanki „N. fr. Presse" popisuje v C listu shra - kra Dali se pregrinjaj tla s preprogami Mize in njene Turčine tako, kakor bi same krotke golob atoli so Turkom neznana hišna oprava ; zofa služi na ajib mestu, tudi največkrat nimajo druge postelje nego bile Mokamedanka' i je še zmirom nalašč le pa i Stav 298 Ljubljanski okolici „pod turnom"; zvedeli smo namreč ona srećka, katero je on kupil, a potem zaměnil & y da imajo ob devetih tje priti Dunajski pevci na tujcem bili zajutrek, katerega jim bodo podajale Celovške gospé najdemo res m gospice Dospěvši k „Švicarski hiši vse za Dunajské tujce krasno pripravljeno a ljudi se člověka tedaj niste poznali?" ! Le toliko vem, da je bil mlad, cej rujavo brado in mu je jezik gladko te kel „Onega „Ne, ne imel pre- ne mnogo; zato sedemo nekoliko od hišice krog prosto malo po pruski nemščini zavija!, stojeće mize in se jamemo razgovarjati slovenski. a da je u Naša govorica zbudi kmalu pozornost pri bližnji mizi kjer sta sedela dva člověka na pol gosposka in jela s Ga niste pozneje nikdar več videli ?4 ( 7 .Ne 7 ne y gotovo ne u< Druzega mi trgovec ne vé povedati. Vendar je že prsti kazati proti nam. Kmalu smo umeli, kaj pomeni to važno zá-me. Ce se posreći popisanega člověka najti, to kazanje. Kakor hudournik se namreč pridrvi nek potem bo morda najden tudi sled goljufíce. Podam se gospod nasi mizi, za njim dva policaja, ki v primerni zopet gospodu Komariu. Tudi ta se še spominja ? daljavi obstojita; gospod pa zarohni nad nami s prav je nekega dne trgovec P., katerega vsak pozná ) da kupil osorno besedo rekoč, da ta miza ni za nas, da naj pri njem srećko z nekim drugim Človekom vred, o ka-gremo kamor koli. Ne hoté prepirati se vstanemo in terem mi pa ne vé podati nobenega popisa, si poiščemo prostora pod „Švicarsko hišo", V V ces y kjer nam da ima na dan z več sto ljuďmí opraviti. Zato dam popraševati bolj uljudna Koroška Heba postreže s precej dobrim po mestu, če kdo pozná kacega člověka onemu po tr- pivom, ki se nam je zarad silne vroČine dobro prileglo. Namen svoj smo pri tem tudi dosegli, ker ne ic, ua ^^ »o^^ua, mu«* vcu íjum mjavc mau^, « smo slišali slavljene Dunajské pevce, ki so res izvrstno vsi obema trgovcema znani. Tedaj je tù sled zaprt govcu mi popisanemu podobnega. Al vse poprasevanje da je brez vspeha, ker ima več ljudi rujave brade a so peli in se par komičnih kvartetov navrgli videli smo tudi Celovško „haute voilee1 Nič bolj šega vspeha nima poprasevanje in pozve- ť in krasotice Celovške V liavigll ^ - Y 1U vil MVIJOV^U/ V octila XXXXXJCfc JJ \J jJ X CfcO V^ V C%XX j 1 li. ali vsaj nje večidel dovanje žandarjev in drugih oseb ob cesti, po kateri , Bog mi odpusti, če moj okus se je kočija memo mitnice iz mesta peljala. prvi ni pravi. Kakor se mi Kranjske kmetice, posebno Go- vasi so jo sicer še videli, al vozil jo je kočijaž v kme-renke, gorše zdé od kmetiških Korošic, tako stojé Ce- tiški obleki, strežaja ni bilo več pri njem. Dalje po lovčanke v mojih očéh gledé telesne prednosti precéj cesti pa nihče še enake kočije videl ni; tudi mostar pri dalec za Ljubljančankami brez razločka narodnosti mostu ne, čez katerega bi se bila morala peljati. Ob vsaj te, kar sem jih jaz videl; videl pa sem jih mnogo kratkem rečeno: sled je popolnoma zginii, bilo je, kakor in krasno ter drago oblečenih. Morda pravih lepotic po da bi se bili kočija, kočijaž in konji v zemljo vdrli, mojem okusu ni bilo blizo, morda jih imajo Celovčani ker jih po vsem okraju nihče videl ni. Vse to sem povedal gosp. Komarju ■ a h m # m y zaprte in skřite profánním očém, kakor so moje tem ki Je ves ob- povzdigovanjem Ljubljančank nad Celovčanke gledé te- upan tožil: „Saj sem vedel, da nič ne bo! Kaj po-lesne prednosti pa se nočem niti prilizovati prvim zaliti jedro iepote. memo gredé rečeno y zadnjih, ker to je, duh in srce vec od lupine meni to je niti veljá maga, če goijulico dobé v pesti, ko bo že ves moj denár zapravila! y da bi le denár zopet tu bil, golju- telesne tica naj bo, kjerkoli hoče ! Ti uradi res niso za ničesar JU J UUU IU V UU lupiuu, t KJ JVŽ j lViUOU x^jva^vh "v/w . x i luwui a vu ^iiwvy Pod cvetlicami lepo dišečimi skřit je včasih druzega, kakor da jim člověk davek plačuje, naj že za- __j ________j.„ _ __ ____J. < _ •i __i „i: u strupen gad, nasprotno pa vijolice rastejo najlepše med služiJsaj ali nič. trnjem. Od druge, to je, duševne straní soznaniti se s Celovčankami pa žalibog nisem imel prilike; če bi jo bil imel, bi jih morda ne bil vrstil za Ljubljančankami, pre- in Te besede so me nekoliko razkačile , zato ne morem se zdržati, da ne bi opomnil: „Vi ste hoteli pre- zaslužiti, zato se vam je taka prigodila. 17.000 gld» več vsaj za nekaterimi ne , ker te od obéh straní dobro poznam. Bog me varuj tedaj src Korošic dotikai ! kar na en hip y to ni malo." da se duhá Pa sem zgubil 100.000 gold., to tudi ni malo!" Vidé. yy da ni dalje pogovarjati se s razdraženim tr- Toda pregloboko sem se pogreznil v ta sitni, polzki govcem, odidem. Pripoznati moram, da tudi jaz nisem in nevarni predmet; nazaj tedaj, da se vá me ne zaleté imel veliko nade, zasačiti goljufico; največ sem priča- srseni in osé! (Dal. prih.) sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika Spisuje Jakob Aléšovec. VI. Sodba večne pravice. (Dalje.) ,Se mar spominjate številke zamenjane srećke V" koval še od tega, da je bila banka povedala nekaj šte-vilk onih tisučakov, katere je trgovcu Komarju poslala in je tudi on še nekaj jih přidal. Te so se naznanile, kolikor mogoče, v bližji in daljavi z ukazom prijeti ti-stega, ki bi kak tisučak z naznanjeno številko menjal. o lv^^c* j xvx ui ivaiv bio uv^ctrv zj iiclzjliclu j oxxv otu viíivu m^nj Pa tudi ta nada se je le prekmalu podrla, kajti dobil sem naznanilo glavne državne banke, da jej je poslala neka francoska rnenjalnica vec tisučakov, med njimi tudi vse one katerih številke so v „svarilu" zaznamo- uu.víjl v ov \jlxks j lYClt^llll otv^ v 11ivu o \j v vcililu uiacjlíu/iuv vane, rekoč, da jih je zaměnil někdo za francoski denár malo prej 9 ko Je došlo banki dotično „svarilo". ; „ Da, Zdaj smo pri kraji", si mislim prebravši to na ai ojJULuiiijaiu ^aiiiv/iijan^ oi vjviw • ^zjuaj omu ^in ivi a 11 j 01 juuioiim ^/îuuia y 01 i da! spominjani se!" Tujec me je opozoril na znanilo. „Komár je ob svoj denar, nam pa je to, rekoč. da so vse številke enake y da , ut» ou voc oiuviii\v> cuao.^ u« je um jLiva.v^ixi ^uij uuvja , ivaj n ua uji nam jjxiictcia oauict * ^/uau , kv^m v Številki serije ali srečke, tega ne vem do- se ni nadjati. Kdor tako brez vsega sledu zgine, se bo ta razloček, da ima njegova prejšnja tam varoval, dokler ni popolnoma v zavetji kraji bro štirko, kjer moja enkljo. Tako je bilo, da! Samo tega ne vem, kje je ta štirka stala." na nekem goljufica, kajti da bi nam priletela sama v pest ušla tega Bolj ko jaz se je togotil trgovec Komar, ko mu je došla po sodniji ta novica. Zdaj se je moral za vselej Pokažem mu srećko, katero mi je trgovec pustil, odpovedati misli, da bo še kdaj videi tisučake, ,,ki so Strmé jo gleda in pravi : Ta tista je moja srećka, se reče, bili tako lepi", kakor je rekel. v mestu L." j u ^l^ua XIX ^lavi • ^ x a j o rnuja oiu^na j ov iv/^ s katero sem zadel in jo oddal v glavni banki ----------JL ' u Y « # Jaz sem djal preiskovalne spise v kot. Cemu bi si glavo bělil z ugibanjem, mi jaouv, ^ «v* Na to mu povem vse, kar se je trgovcu Komarju dodelniki že čez mejo, čemu izpraševal dalje in nadle-zgodilo, in mu pokažem tudi štirko, ki je iz enojklje goval ljudi, ki nič ne vedó, kar bi meni ne bilo že narejena. Strmé me posluša in přizná, da mora to biti znano? Vrh tega sem bil z delom preobložen ker mi je jasno da so hu- važne reći so čakale rešitve in predsednik sam me je vedno drezai , naj hitim in denem ono preiskavo za zdaj na vplačanem znesku delnice se medčasni bankinih pravil pa pravi: „Po popolnoma list stran. (Dal. prih.) vzame itd. naza) Naši dopisi nehoté Po vsem tem tedaj ni dvombe, da delničar hoté ali lepa ali po sodniški poti) mora, če treba, doplačati do 200 gold, za vsako delnico znesek Logatca 10. sept Šmarna je pri prvi maši gosp. župnik Markič oznanil UV^IttUUU U u www ^Viu« u » »OM kj^kj UUIUIVJU . ai ÍJ LI U O c Na dan praznika Malega doplačila odločiti ima pravico le občni zbor. In zato bode kakor smo rekli velike važnosti prihodnji tOLuaiua jc pri p iv i masi guop. ůupuia ^u « i vuuaun, -------------------------- ----~ • «.— — v«« da je Ljubljanska čitalnica poslala 300 gold., občni zbor, kateremu naj se noben delničar ne odtegne, katere bode nje odbornik gosp. Fr. Drenik dopoldne da oni dan sam vpride v Ljubljano. Zato naj pridejo v farovži razdelil. Oznanjeno pa je tudi bilo, ua je &v^vujv ^ «x o «, y iv^jn dobro znana Souvanova štacuna v Ljubljani poslala v Celji se je rodila banka „Slovenija", katere po- 200 novih kocev pogorelcem v dar, ter da se bodo ob greb ima biti v Ljubljani. „Novice" imajo dobro i O * i w i < « i i § • • ^ i « • tudi gospodje iz S taj ar s kega v obilném številu kajti enem tudi ti koci dělili. odločenem času so se po- vest y da se že leto in dan borijo za prid delničar- gorelci zbrali. Po imeniku klicani so pristupili in spre- jev in nam se nikakor ne more očitati, da bi O > 1 , 1 1 • V • à • 1 1 • I 1 • w i i • f jemali mnogih rok gosp Drenika novčiće in iz rok gospoda delniôarjev krvavi denar radi sipali v žakelj brez dna. župnika koce z veliko hvaležnostjo. Zlasti gorka odeja Ce pa zdaj delničarjem pred očí stavijo res sila zo- bila je siromakom tako všecen dar, da smo v mnozih perno postavo, storijo to zato, ker ne smejo kakor noj očéh viděli solze hvaležuosti in veselja. Ne eden ni glave potakniti v pesek, da ne bi viděli nevarnosti, sprejel dařil, da bi ne bil izrekel: Bog povrni stokrát ako bi vlada, nadzornica bank, postala kuratorica. Go- usmiljenim dobrotnikom ! Naj blagovoiite to zvedeti sl. spode likvidacijskega odbora pa živo živo prosimo: naj čitalnica Ljubljanska in pa čast. štacuna Sou- že ene dni pred občnim zborom vsaj bolj izvedenim U i v * ■ 1 1 I • v i w 1 « » w» ê t t . • « v a n o v a. Iz Logatca 11. sept Si. čitalnica Postojnska in delničarjem pošljejo natancen izkaz aktivov in pa- ki jih prost go- sivov bankinih pa ne v hieroglifih, Loška ste mi lepe darove, prva 172 gold., druga pa 70 gold. 35 kr. za naše uboge pogorelce poslali. Za- hvalujem se tù očitno v imenu pogorelcev za blago so-čutnost vsem Častitim dobrotnikom v naši nesreći. ne razume, ampak izkaz jasen, vsacemu pogajanji z baako r e s n i c e n t Ljubljane. spoda razumlj i v in „Donau" nam ni nič znano. Za letošuje leto se zemljiškega (gruntnega) davka kmetom na Kranjskem, ki so s tem davkom Matej Mar kič, fajmošter. zadnjem našem listu smo rekli, preobloženi, od piše 69.547 gold. da občni zbor banke „Slovenije" 28. dne t. m. bo jako soboto se je tudi svitli cesarjevič Rudolf vazen V X „N^.v.v/^I.JW — ^ " — -------------J ker bode šio za to, ali naj delničarji še skozi Ljubljano v Miramare peljal. j y e lnfca' ni skoraj povrne ter delà na daljeg v prid roiakov.&^t« 7Ř u tn p^e/g 'fSïï^s fTs i ane3 oonoči v Gradcu umri.//,- ^ V (^iinas druž/binim namenom in apolnovanju njenih dolžnosti več je od mrtvuda zadet dane3 ponoći v Gradcu donesti kakor oni znesek, ki je po pravilu (štatutu) za delnico odločen." Na novi železnici med Divaco f -z-e j g d j ---/(/wv^/' ^O (*> bile in dpe T ^ i ; . ( t. /. f. . rj C t J '' ---, * in Pul j em so^W^ f^e--' • f reA û 300 se tako dobro, da se 20. dne t. m. ta železnica odpre ne ostane ondi dolgo, ker velike politiške homatije za za občno rabo. 30 v Celovcu interniranih Turkov so v soboto ponoči po železnici skozi Ljubijano v Trst peljali, od kodar po parobrodu gredó v Antivari v Albanijo. htevajo nazočnost cesarjevo na Dunaji. Stajarsko. Iz Celja. dne t. m. je sodnija deželnemu in ustavoverskemu poslanců Frid. Brand-s tetter ju poslala zatožno pismo, ki se glasi na dvojno (Pobirki iz Časnikov.) „Slovenec" je bil pre- hudodelstvo: hudodelstvo goljufije in pa nezve- v enem mesecu pa se stobe zaupanega tujega blagá. Se ta mesec pride tedaj } tekli teden dvakrat zasežen mu je to menda že petkrat zgodilo. zasezen se celó „Tagblatt" svoboda pri nas res velika. četrtek je bil BrandsJ;etter pred porotno sodnijo. dokaz, da je tiskovna Cesko. Iz Novega Sandeca poroča „Politik'4 7, Tagblatt" se je spravil dne t. m., da ondi nakupujejo sila veliko konj in pa z vso silo nad prof. Suklje-a, izdeloval ga je z dru- ovsa za Nemško armado. gimi profeaorji vred, kinisoSimave ali H e i n r i h o v e Iz Turškega bojisca. Novi sultan Abdul-Hamid vrste, da so kar cunje krog letele. To je storil zato, ki se je že opasal z Osmanovim mečem, je pričel svojo 7 ker mu prof. Sukli e v želodcu leži iz dveh vzrokov : vlado s tem, da je Turčija, dasiravno se njeni vojni ob prvic je priporočan za uda deželnega šolskega sveta, Crnigori strašno slabo, na Srbskem pa dobro ne godi drugič pa je přijel „Tagblatt" pri okrajni sodniji in ga odločno odbila posredovanje in izrekla, daje za mir pri prisilil k preklicu neke nesramne laži, katero je o prof, pravljena le pod pogoji, ki se dandanes, ko je Turčija Sukljeju iz denuncijativnega namena izmislil. Zato šel ,,turški list" in navadi, bo Je že skoro na bobnu in vsa gnjila, jako smešno beró. Iz ga jel trgati po svoji grdi pobalinski njih gleda namreč prevzetnost, ki je jako komična Sicer pa se po mestu za gotovo govori 7 da se hodo z nami vred smejali tudi nali bralci 7 77 Tagblatt" ne hal izhajati. Bo pač veliko crnih navedemo tu te pogoje. Turek zahteva za mir da naj od- frakov in florov na pinjah. Kaj bodo pa počeli Turki, stavo kneza Milana in izvolitev druzega po skupščini; katerim je zdaj tako zeló treba prijateljev, če jim ta trdnjave Beligrad, Smederevo, Sabac in Kladovo 7 da zaveznik tako nenadoma umre! Gotovo bodo iz Cari- jih zasede Turška posadka; grada poslali kako deputacijo k pogrebu. v zlatu za vojne stroške ? en milijon Turških lir odpravo vse Srbské vojne razen one 7 kar se je potřebuje za javno varnost m Novicar iz domaćih in tujih več dežel. drugih reci tako da Srbi bila Srbija so se ve da Iz Dunaja. Se zmirom se vlači j o crni oblaki na političnem podnebji. Časnik , Augsb. Allg. Zeitg. ki novice prinaša iz oficijoznih tukajšnjih krogov poročal te dni : „oblaki se zopet u vrh tega še Turčiji popolnoma sužna. take pogoje odločno zavrgli ; volja jih je bojevati se do zadnjega moža. Take pogoje bi Turek smel še sta 7 viti 7 ko . > Je povračajo po dežji ; to ni samo znamenje jeseni, ampak je znamenje velikih kaj njegova vojna stala v Beligradu in na Ce-tinji; do tje pa imajo Turki še daleč, zlasti, če se bodo vedno nazaj pomikali, zato so taki pogoji groteskno smesni. Turška armada, dasiravno velika, ob Moravi svetovnih dogodeb. Kaj Rusija hoče, to je znano; kaj ne more nikakor naprej in nima v rokah še nobenega naj bi Avstrija počela, še zmirom sama ne vé." Velike važnega mesta. Vse, kar uganja tam, je požiganje vasi —-j — —-----j- —---; --------—--- • * va/jucgřii uuuota. * ocj rwai u^auja» uiiuj jo pv^i-auju v važnosti je to, da Angleškemu Disradievemu kljenka, ropanje in morjenje mirnih prebivalcev in ranjencev. in da 9 ministerstvo Gladstonovo, ki se s Gorčakovim sklada, utegne priti na krmilo, bi bilo zdaj važneje To kakor vse bitke, ki so bile dosih-mal med Srbijo, Crnogoro in Turčijo: to bil bi gotov programom Ornajev pričakuje le še nekoliko novih oddelkov > propad Tur čije! ltRP M tem misli sam prijeti Turke, katere zamore Horva-tović vsak hip za hrbtom zagrabiti in prestriči jim pot nazaj Crnogorci so dne t. m. zopet Turke Koliko še zmirom sedanji finančni pod poveljstvom Derviš paše na Trijebcu in Doljanski minister baron Hofman veljá v ministerstvu vnanjih glavi strašno pretepli da-si so bili oprav 7 kaže to, da 7 ko Andrassy-a ni bilo tukaj glavi oućiouu ^fj.ctcjj.li., <-4.«i-oa w Krm v manjširn. 2000 Turka je ostalo ubitega in ranjenega na bojišči Okoli 7 se s poročniki tujih vlad posvetoval. Je on 7 okoli 1000 pa ga je v Reki Morači potonilo. Zguba 7) Ellenor", časnik Magjarske vlade, ne verjame, Crnogorcev je bila v primeri majhna , vplenili pa so da cesar gré v Galicijo in Bukovino 7 m če gre, mnogo voj nega blaga. Slava junakom ! Vabilo gospodarjem na Kranjskem 7 katerim je mar za povzđigo predivstva Po naroČilu si. ministerstva kmetijstva je gospod Andrej Pi s kar, ki je spisal lepo knjižico o umném vij Prip prostor za to podučevanj oskrbeti se naprosita dotična gospođa dekana z dogovorom pridelovanji lanú in prediva poBelg jskem načinu, pre- zgospodoma županoma. Zeleti bi bilo tudi, da pre- vzel nauk o tem za nas Kranjce zeló imenitnem kme- častita gospoda dekana dasta v svoji farni cerkvi pri- tijskem razdelku, katerega bode razjasni z besedo in merno oklicati ta popotni nauk, katerega se morejo z razložbo dotičnega orodja. vdeležiti stari in mladi farani, pa tudi kmetj^ bližnjih Ob enem, ko se obrača podpisani odbor za postavno kraj dovoljenje tega kmetijskega tabora do dotičnih c. kr. okrajnih glavarstev, naznanja gospodarjem, da gospod nikakoršmh stroškov ne prizadene w w • Gospodarji! ne zanemarite lepe te prilike, ki Vam da izveste kako Piskar pride NX. J/XiUV v Belgijanci, |_»XVA 1CVUV1VJVJ. ""I kJ f V-^uv^., —-- v nedeljo 24. dne tega meseca v Smartnopri delujejo predivo sebi na veliki dobiček, kajti prav v ta prvi lanorej £ČtU.CJLlC , u.Cl lŮVCOlC , Û.O/D.V svetu, přiděluj ej o lan in iz- Lit ij i 7 V nedeljo dne prihodnjega meseca oktobra pa v namen oskrbuje Vam družba kmetijska tudi Ruski lan Staro Loko lanorej o in predivstvo učit po gori na- G1 dbor družbe kmetijske Kranjsk vedenem načinu. Poduk se v nedeljo popoldne ščanskem nauku in se bode nadaljeval v pondeljek začne koj po kr- v Ljublj 12 ptembra 1876 7 m Baron Karol Wuzbach. ■v ce treba, tudi v torek. Dr. Jan. Bleiweis Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : Jožef Blaziiikovih dedicev v Ljublj