Cerkvene zadeve. Pri Sv. Pavln. v Riniu. Spisal dr. Fr. K. (Dajje.) Na grobu tega apostola nam se nehote vrine misel: Ta apostol je tako neznansko veliko storil in pretrpel za Kristusovo vero, mi pa tako inalo! Kako prepričevalno in neustrašljivo je on spoznaval in oznanjeval krSčansko vero, reksi: «Vem, komu verujem,» mi se pa sramujemo ravno tiste vere ali jo smatramo le kot postransko, malovredno reč! V svoiem delovanju je pač res Pavel skoro nedosežen, a posnema ga lahko vsakdo, bodisi z dobro vzgojo otrok, z lepim vzgledom, s podpiranjem dobrega tiska in raznih naprav za razširjanje in utrjenje krščanske vere. — Na grobu Pavlovem se vzbudi krščanskemu srcu tudi vroča želja, da bi se vsa Ijudstva čim prej oklenila jedmozveličavne cerkve Kristusove. Pavlova cerkev nas sama na to spominja, ker so jo, rekel bi, vsi narodi pomagali zidati. Nad velikim oltarjem nosijo štirje dragoceni stebri marmornat baldahin, ki je iz 1. 1285. Ti stebri so iz rumenkastega alabastra, a podaril jih je podkralj egiptovski, ki je turške vere. Vredno si je ogledati tudi Stirioglato podnožje teh stebrov. Obloženo je z zelenkastimi ploščami dragega kamena malahita. Te dragocene plošče so darilo ruskega carja Nikolaja I. Od vehkega oltarja gremo po sredini cerkve k velikim vratom, da odtod z očesom premerimo celo cerkev. Ako si ogledujemo Pavloyo cerkev od velikih vrat, napravi na nas mogočen vtisek. Pri vratih stojita dva velikanska stebra iz najfinejSega vzhodnega alabastra. Tudi to je dar egiptovskega podkralja. Ako prižgerao žveplenko in jo držimo za stebrom, vidimo, da je skoraj prozoren. Cerkev nam se zdi kakor velikanska, sijajna dvorana. Po dolžini meri 120 metrov, široka ie 60 m. in visoka 23 m. Strop v Pavlovi cerkvi ni obokan, kakor je pri nas navada, raarveč pred požarora je bil odprt, tako da se je videla streha. Kajpada tramovi so bili lepo ozaljšani. Sedaj je pa strop vodoraven iz trdega lesa, umetno izrezljan in ves pozlačen. Strop sloni na 80 velikanskih stebrih iz sivkastega simplonskega granita. To je dar našega presvetlega cesarja. Cerkev je razdeljena v pet ladij in vse so ločene s stebrovjem in tako se človeku zdi, kakor bi stal v hrastovi šumi. Tlak je iz finega gladkega kamena, tako svetel, da se lahko vidiS v njem. Kdor ima na čevljih gladke podplate, mora previdno stopati, da se mu ne spodrsne. Ako gledamo po tlaku, zdi se, kakor bi voda stala; stebrovje se lesketa v tlaku, kakor drevje, ki pri vodi stoji. — Ne morem si kaj, da bi tukaj ne omenil, kar mi je enkrat rekel neki luteranski pastor. Videl je ljudi v Pavlovi cerkvi, da so jfljuvali po tleh in se je spodtikal nad tem, čeS, kako more veren človek v takem svetišču jfljuvati po tleh. Bil je pastor na cesarskerfi dvoru v Berolinu in seveda kaj takega ni bil vajen. Mislil sem si pa vendar pri tem, kako spoštovanje ima ta mož do hiže božje. Dalje mi je pravil, da mu je nekdo v cerkvi sv. Petra ukradel majhen stolič. V velikih rimskih eerkvah namreč ni klopij, zatorej si imenitni ptujci nosijo s seboj majhne stolce, ki se dajo zložiti. Rekel je zopet: kako je pri vas katoličanih mogoče, da kdo v cerkvi kaj ukrade? Kako spoštovanje iraate do hiše božje? — Zabolelo me je to, ker }e mož deloma imel prav. Le žal, da se še včasih hujše reči godijo po cerkvah! Oglejmo še si nekoliko natančneje zgornji del cerkve. Po steni, ki posreduje med stebri in stropom, vidimo razvrščene neštevilne slike iz barvanih kamenčkov t. j. mozajike. To so podobe vseh papežev začenši od sv. Petra pa do sedanjega sv. očeta Leona XIII. 263 jih je! Tako dolge vrste prednikov pač ne more našteti nobena, še tako stara vladarska hiša. Tukaj nam je živo predstavljen nepretrgani niz namestnikov Kristusovih. Kako lepo se tukaj vresničujejo besede Kristusove: «Ti si Peter t. j. s k a 1 a, i n na tej skali bora sezidal svojo cerkev in vrata peklenska je ne bodo premagala;> inpa besede efeSkega cerkvenega zbora: *Peter do današnjega časa in vedno v svojih naslednikih živi in sodi.» Koliko častitljivih glav vidimo v tej dolgi vrsti! Takoj od začetka se vrstč sami taki, ki so svojo kri prelili za Kristusa. Neštevilno veliko jih je, ki so sicer neizmerno mnogo pretrpeli, braneč pravice sv. cerkve in bojujoč se za kraljestvo Kristusovo proti duhu tega sveta. Res je med njimi tudi nekaj nevrednih, ki imajo žalosten spomin v zgodovini svete cerkve, a kaj si hočemo! Tudi med apostoli je bil en Judež. A ravno to nam kaže, da katoliška cerkev ne more biti samo človeSko delo, marveč božje, ker čeravno so včasih ladijo sv. Petra vodili nevredni možje, vendar je valovi niso mogli razbiti. (Konec pride.)