St 43. V Gorici, v eetvrtek 22. oktobra 1874 .,Soca" izhaja vsak cetvrtok in velja posito prejomat a all v (ioriei na do'in poniijana: Vs« leto .„....!". 4.i'»,•!<( CVtvrt lote .... .. I/JO Pri i./.nanilili in ravtio tak«» |>ri ,,po-lankah" s<» plain jezanaradnotristopno vrst.>: H kr.t «?<• s«* fciska 1 krat « ,. „ „ „ 2 krat ---------6_..__.___v__.a_J(Bst ............ Za red*" &rk* po pro*torn. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriskega za brambo narodnih pravic. Popampzno sterilko so dobivajo po 10 soldov v Gorici ^."iPateniolliju; v.Trstr. v cobiskaiwah ,,Via fa) [Mvedere 179' in ..\'i,i tlolla r.-isfrnuv fill" Nurocniiia in dopisi naj so blago<-voljno posiljajo pod naslovom: Ure'd-nijstvo o/Jroina unravnijstYO v Pater* nollijovi tiakarni v Gorici. — Rokopisi so no vracajo; dopisi naj sc blago voljno 1'rankujejo. — Delalcein in drugim ne-pretnoiSnim se narocnina zniza, ako se oglase pri urctlnijStvn. Interpellacija dr. Zarnika in tovariv-v mi slavn<> v. k. vlado zarad germanizacije sloveiiskih *«d in nradov, stavljena v seji 'ranjskoga de/elnega zbora tS. okt. 1874. Povprasovalt so promoseeiii HroutaKi v Id'iihljani in n» i> u it a ji p r i m i ii i s'tciM v u. zakaj jih je la kuiu-u ztttielu, n.ij **: jim vendor u/.ruk fn»vt-? Ali do ilt'iiii^njfgii dneva nijso nobeiioga uzroka izvcdeli, pov-soil ,s<» jim odgovorili z jifrovo traz-i: ,.iz sluzln-nih ob-zirov, tails J/ienstesrueksiehteii) in roninti so ni«>i"»li **<* *'ilziiiuii •"•mi iz d» tn »t in<» v iiukovim> Tirol** itd. Akoravno ituaj p'^tni nradniki neprenehoma s s I o-v<-iiftkint <*!»«'in>t\oiM opraviti. je v«>n poniivli, kukAou viisje ta \liuleii Ma na o f I o d <' / «• i ii ii up r a v i I, d a s e S lo -v •¦ n v i i z s v* «j e tl»in o v i n e i» r «• z u z r <> k u v .> a m o / a v u 1 j (i t,«' ir a p r v g a n ja j o. k o r s d s 1 u-i- a j ii u r u j ti it i S { o v ¦• n •• i. Naj vlaila nadalj** pMini^li, kaku > lakim piin'tpMii vm«» iirudui.sLvu v poli-tirru'in <»/,ini sti pi'i^anjah* kak«*r pod scdaiijo tako im*1-». -vano ..I i h era I n o- Uado. iz vs*^a imV<*d«'in'ira vlad-in'^a postopanja .v.« vidi. da ji«i j<. I i Ii rn ! i /. o in lc vim-«ji svit. h kiucrini m-vciltin oladnstvo moti: pravi iu "filiiii iij«*ii imiin'ii ,i*- pa pr* rrki. tonuu' nidi v piuvt'iu pom"iiu prakficiio izpi.'ijuii. T» ministers!vo pa vs»> ziif na|t(!!ija, «la bi s- ta ^. za vs** mrii»*ni^k«« Kflrnil^ v Av>triji na p.> taji. «la uii^Ii Sloven*-- ponwiuMti^tavljaj*! pnd-pi^uii na .-lun*' ••. kr. vlado !,;•!•• vpra^anju: J. ai 1/, kaN-rih U7r»k'»v s* i<» l»it>;i ti/«« in pol .s|u-\ Mska shit'ljsku pri|nvtni.M \l.iuMtatii /-»p-t pupidno pniii-m>*iiay mim, il'alj.M IVmnpjtf > im>iajfi!o. I),./. je 7AU:,.[ m0cm-ji »>iti o». rtknuv. \>tf r jt* hat;„ |.f!inl i /vi/.^u! p*. dolzili ho-dni.-ih. Mala J^iici jt- zailr^mala v inati-rincm naroca-jusanjala o h.liii vilah i zlafth vituzih. NVd.dzni otrok ! .Kmilija jt> gledala \ najverili sfcrbidi za inoza skozi okno v tomni veecr. Slu.sa prid»». jirizir^ lur-: hisna praisa •zrrtlinjo po njenih ukazilt. (trofinjajfj da spt-cega otro-ka. naj ga n,^,. v p„stidjuv>: win pa octant' pri oknu sed^ea. "loboko zainii|j»*nft. Slutiia je nokaj tuzneira pri siti. ^ teni trenotku vstopi Miroslav. ni»»n sopronr, ves zmnfen. bled i globoko vzdihajoit, lueni'zarki so ga s« boljr sum jivo—cudn^ga do ali. Emilija Siioci brzo na noge.'zdelo se ji je, da omahuje. a na mah se je zo-pet zavedel l stal je poaosno; molge jo korakal k v ko-kolu sobe stojeci vehki mramorni Statni. |Bila je to relika, krasna gtatua, predstavljajoca viteza s celado na glan, su ico v belej roki i kakor so lucni ?.arki jo obsijah, zdelo se je, da je kamenita Statua ziv vitez, kateri resno gleda na ljubeeo se ckojieo. ki pa je sama zakrivila da sti njuni .sret—mrzli. Miroslav pritisne na nekem tajnem mestn Statuo, veliki vitez zacne se po-»\isi obrafiati i videl so je zadaj tajni vhod v mali prostor»Jek. b) Iz kntwill uzroknv so ja bivsa slovwnskn realna gimnazija v Ivnuiji zopet ponenicila? el Iz katiTih uzrukov so se nij na realni gimnaziji v Novcm mostu na uolx-neiii razroilu slovenski jozik, kakor uriii jezik vpeljal? d) iz kalm-ili nzrukov so so na ljnbljanski realki u/.«' uli.stojiH'H slovcnsko paralolkc odpraviloV i») Zakaj j*J mi Ijiibljiinski realki iironjo slovenskega ,j»'zika vsakt'inu iihmumi mi pronto voljo da no, mej tern ko ji* italijanski j**zik za vsakega m'-enen broz razloftka mirodiiosti obligated? 1*) Znkiij se na vsoh nizjili razrtMlih Ijnbljanske ivulkc zoper vsa peilagogii'iia narcla slovensliim uiien-c»'in sloveiiski jezik z iicmskim iiriiim jezikom rnzlaga? g) Zukaj so po raznovrstnili postrauskih potih, po-st'bno pa vslcd pritiska na ii&itMjf po niidznriiikn Ijiul-skill sol, nem.seina v ljudske sole sili, mesto da bi se saino na to gb'dalo, da se otroci kaj koristnega u.i pod-laiii liiati'riiiseilie niiiirA? (I. a) Iz katerih uzrokov se je Jetos na spomhnl neko-liko slovenskih postniii in (elegnilnih uradnikov brez vidnega uzroka nanagloma v skrajn*4 pokrajino Avstrijo pivmcsiilo? \\) Iz kalerh uzrokov ,je vlada mesto njih pri posti trde. slovenst-iue nezniozne Nimik'k nastuvila? V L j u )> 1 j a ni b\ oktobra 187 4. 1) r. V. Z ii r ii i k. K u z 1 e r, <) b r e ?. a, Ivarel \l n de z. Ii o r a k, K r a in a r, .1 u g o v i e, T a v c a r, T o m a n Lavr m uitie, dr. Cos ta, AI ur n i k. dr. Poklu-k a r, I' a k i /.. lv o t n i k. dr. B I« i w « i s. Dopisi. V Gorici dm- i<). oktobra.—-Uezelni zboii so zdnj u^« vsi kom-ali svoje Ictosnjc dclovanjo— Zborovali so sploli minn'jse nego po navadi— uas pa prav posebiio ni!:i-rno. Od prve sej*'. v kateri je glavar z govorom o slabi lauski in dobri li'toMiji letini sesijo inauguriral. eesar-ski zaMopnik pa ptislam^ izvrsl no jnzilravil, do po stari, nespodbijani navadi Mrjenega .//.ivio'- na kon-cii zadnje soje, vrsile so se r.izprav<* tak<>, kakor po nekem nii'lianismii bn-z kako kolikaj zaniinive debate -vse ..Madama, denes s» me bdiko oprostite !* sprc* govoril j«\ kakor obieajuo. z mrzlitu trdim glasom; po tern vstopi v odprto skrivalisee ; nmgorni vitez se zopet obrae i ob.-stal je na strazi varovaje p ol i t i cnu-g a b e ii u u a — v e 1 e i z d a j i <• o. Takoj j*; agenda ubog.i Kmilija, kaj se .jo pripe-tilo, » se pomisli, karjojitsno videtkdajo cle-Jovanje nitsega ..bora v mnogili ozirili no samo na vi-doz— ampak dejansko nil aftn o. Kdor jo n, pr. vidol in poslusal, kako je p o i i i e i j s k i odsok o tefiini po-tieij povrSno porofini, kako jih jo eelo sadnjl dan ool zvezek milosti in nemilosti de^olnoga odbora ixrofiil» daslravno ta moida niti kompotenten 'nUT da bl jih re-sil, ta jo put' mogcl o nokntorih takih vlogah izdibniti ; Ubogo petioijol lies, jo da jo mis zbor majhon, ana drngi s Irani He ne da vtajili, da obsoga zadosta prav izdiiinilimoC'ij, ki bi v dobi enegti moseca lahko lop kos dola omagalo in dezeli miiogo koristnega jn potrobnoga pridobile. Vfio lotoilmje sejo-hibilo jih je v oeleramosooh Sftjmo sost •- so so tako naglo vrSilo, da nij trobnlo Oer-netu niti ovajati, da so poslancem domov m n d i; porofiilo so jo vrstilo za poroSilom, kakor tofike v ro-zonkrancu, glavar je pa po vsakom predlogu navadni rc-fren molil, na karso poslanici male se stoli poropotali in se na komolce naslonjeni nekoliko vzdigali — inpredlog kakorson koli jo'bil sprejet. Naj boljo se jo pa mtidilo nekemu poslaneu naslovenski strani;v zadnji sojije ^saj kakik 12, Le ne vee, referatov tako roeno recitirai, kakor bi bil plncone oSenoiSe molil in dasiravno se nam jo zdelo. da ga je le malokateri svojih tovariSev posluSal — je vendar vse obveljalo, kar je predlagal. Zal nam je, da nijsmo pri vim, da bi mogli meritorieno pretresati letosnjo zborove sklepe, poseb-no one. kaieri so obwljali po predlogih peticijskega oilseka. Kar je o nijh v javnost prislo, po teinse no da lahko soditi, v zborovih. sejah pa nij bilo mogofie kaj zanesljivega posneti, ker so porocevalci svoja porofiila na-vaduo preuaglo brali ni ker nij bilo skoro prav nobene razprave. Ce se nam posrefr, da dobimo o svojem 6a- hrbet i sropila k oknu. Shiga ga vodi in pozorno jo preiskoval vse kote ; iroraki so vmolknili, dalefi sta zo bila po palaci. Po prstih stopa grofinja k tnramorne-mti vitezu, za katerem je bil varno skrit Miroslav, pritisne ustni na zid i tiho, tiho spregovori; „Miroslav, moj Miroslav, bodi potolazen, svoje zivenje dam preje, ko re najilejo! 0 zasepetaj mi le eno besedieo, reci da me nijsi se popoluoina izklju&l iz svojoga srea!"— A za mramorjem ostalo je tiho, zastonj je reva pozorno piitiskala uho na mrzlo steno; ill tec* a onemo-glo sevzgrudi na stolieo zraven okna. (3astnik vrno se brez uspeSno, rosen i toman je njVvv obraz; grofinja ga mirno pogleda, ne genivSa se iz sedeza, ..Madama, zarotujem Vas, da ini poveste, kde jo skrit izdajalec, va§ moz! ? Znaao mi je. da jo v gradu skrit!" ..Moj gospod, kaksen odgovor bi si zeleli od Va§e soproge v enacem polozaji ?- (Jastnik ostane mrzel, na njone bosedo nij bil po-zoron, nego je odlocno odgovoril. ..Sale na stran, madama! Kdo jo grof?" „Vsaj ste vso hiso prebroli — njega toraj nij tu !u „Madama, Vi ste zanj vjeti, pros'un Vas da nam sledite \« Nakrat, kakor zlati solnCni iarki razsvotli so joj bledo, tuzno lice, ona naj bi zanj placala, naj bi mesto njega v zapor odsla, nifi druzega si nij zeleht nego;da. bi zanj urnrla!' Tekoj je bila pripravlje-ia zvojaei qdU ti. Le to mi se dovolite, prosila jo castnika; da "fie enkrat svoje dete poljubim i se od njega ^oslovfraV su sleitagrafi&ia potoella t roke— pa bog ve kedaj-po tra?rraogo^ffrd*^N o *«m spregOTonmo.- Kone&no morarao o letosnjem zborovanji se to opa-ziti, da ate dve najvaznejsl interpclaciji osfcali brez od- spital jf sikjaera stiln ravno tako aijajio razptavo risoki p# Fr. Schiller. prav dosti govorl o ton Lewiag, «Lai «tMpi kritikov vseh narodov; veliko so napisaS fraaeoiki^ Jpanski, ita-^anski ugenjaei. Tukaj ne mora se o tern, ob&'roo pisa-ti; zadosti, da je pravo gledi sfie onrodna Sola i jasen tempelj modric. Kedor bi pa hotel, naj je gledis6e na§e, ki inia komaj nekaj let ob-stanka, nze na vse strani izvrstno ali da je uie svoj vrhunec doseglo, ta bi Ieitko tudi trdil, da se da Ljubljana na Dunaj prtnestt. Taeih sinov zmote je dostiTirjajpa zdravo i spodbadno kritiko, reci: nekaj se je storilo. i to je vse slavevredno; pristavi tudi, mnogo bi se dalo o pravSnosti gledis&inega okusa povedati; tedaj imas brez ugovora prav, i to ti koj podpigem. PreSIi so nararefe po tern grem, kainor hofiete, za vami!" A glej, mramorna Statua se giblje, ali se jej omotiea dela? Obrne se, i izza tajnega skrivalisca stopi grof i ponosito re6e: „Pustite mojo zeno, jaz sem tnkaj!" Stopilje mo§ko pred castnika pripravljen znjiin oditi, a nboga gospa zgnidila se je na tla. Se enkrat milo iwgleda Miroslav upalo zeno, stopi k njej, jo vzdigno i gorak poljnb jej pritisne na bledo lice, strastno jo k sebi stisne i brzo pc^voni. ^Skrbite za grotinjo! iz-rekSi to odide z voiaci!. * * * Na stnnem, z gozdom obdanem hribn vzdiguje se temno se sivim, starim stolpom visoko obzidan i z glo-boeimi propadi obdan grad. Ta, mej debelim zidovjem vlada tihota, neprijetna tisina, le vragovi i kavke imajo tugorina starem stolpu svoja prenoeisca, rozijanje, orozja i tezki koraki straznih vojakov razlegajo se po dolzih. koridorih. la grad je drzavni zapor za velike politiene jetnike glavnoga raesta. Celice so majhne, borno razsvitljene, a vendar S© preeej snazne. Ko bi filovek videl blede obraze, pritiskajo&e se na mrzlo, ze-lezno omre^je malih oknic, v sree bi se inu morali u-smiiiti ti tilii, upali obrazi. Poveljnik malej terdnjavi bil je neki star izsluzeni vojak, suro\*e zunajnosti, biazega soiutljivega srea. Do-vMje jetnikom proti zakonu, ves dan po vrtn podob-™wn. dvpri^i Setati se. Bad jim je kakove majhne zelie tndi nam oni slovsteno idrli^m casi. ko smo, ce nam je fcedo nze en abeeedartek v slov^nScini spisal, v roke Dioskali, zinftkri^ da se je do Dnnaja slisalo, na ro-kah ga nosfl^.i njd njim strmeli ko nad rodiSkim ko-losom. (Vem swer, da sostava tudi abeeedarfeka nijkaj lahka ree. 0 toib. se tnkaj ne govnri). Jezik na5 je pol-noleten. ali bi to no mogli biti tndi nmotv«rr r njein? Nekateri se boje kritike do smeSnosti kakor modrasa ali lintverja: opomni takemn le toliko, kar za nohet zadene, pa bode zamera noter do konea vseh dnij. ali ga pa od strahii mrzlica stresne, kakor bi bil sam pe-sjar* Atila nad nijm zalajal. Taeih sem nw videl, i to v veiiko naso i nijh skodo, ker so brilitne glaviee. Okas s e' i m a s p o p o i j n j e v a t i; w Ijudstvo, ufcenjak ima tnkaj biti merodajalen; k*r on piSe. no ono. Pisatolj pa bode proti terau Ijiulstveno n»iSIjavo in obieaje pridno opazoval, kajti s poraofjo teh faktorjev bo srefno dospel do konea. Kritika pa bofle tndi nekatere, ki mor-da le brez gr*Je i h v a 1 e pisateljujejo, iz tezav-nega slovstrenega po^ja porra^aia nazaj k domavemu ognjiSfr?: nadaljo bi ona tudi kaj astro grajala in obza-lovala, da se tako lepe moLi le s prestavijanjem, se ye ker je laze, pe&jo. Kako inalo originalnega imnnic! V oti teh okoliSdin bilo bi menda kaj pametno. ko bi se dram, drostvn ustanovil visi nadzornik. namreL poseben tasopis „Lj a b 1 j an s ka d r a m a t n rgij a" s posebnim nreiln'kom. Kakovbi moral pa biti ta nn-dnik? Po klasikih veC* narodov osohito pa na podlagi grikih i latinskih po polnem utobrazen, sr«ent n»shieoljiiben; moz, ki je mnogo sknail, veliko bral, pa tudi nam pm-doktiven, bistroga ntna, ki vse preSinjuj** «h> najbulj skritih nitek dramati^ne ninetnosti, ki je zmozen pisa-teljev naraen brz spoznati. pohvaliti ali gnynti ga: ki stoji saj sto selnjev vile omtenkostnega naeionalizma, neodvisen a moralen; tak moz, pravim, bi Se !*¦ smel urodovati rLjub)jansko dramatnrgijo1* ker bi imel nalog iz nz» danih klasiim'h nniotvorov, v katerih so bistro-gledniku pravila jasna, pravi edino v«Ijavni, v\sem «mi-kaneem vseh narodov kakor vtisneni okus doloiiti. po-slusalcem bralcem o^i odpirati , plevp iztrt'bljati, zrna izbirati, mlade talente k debt vabiti. i ne samo domayih, ampak tndi v prevodih nam poniij^ne i^r<* s pecatom rabljivosti pa veljavnosti okinfati iikljub aebif-nemn nasprotovanju. Kor je pa svet tak (saj je tudi po praviei). da kritiku male vorjnme, ako nij sam prodnk-tiven: tedaj bi bil za to najspesobnisi oni, ki more sam igre ali sploh umetnijska dela izgotoviti. Kritik namrin*, ki dela obira, pa sam nij zmoJwn kaj enacegn napraviti v torn obziru se poglndan nij vredon, se maty pa pos-luSan biti- Geibol, slavni nomSkipesnik prr Ivnekemepi-gramu: NajboljSa kritika na svetu je ta le, da kritik, ee mu kaj nij po volji, kaj boljSega na stranpostavi. Koli-ko plitvih i celo sme.sn'ih kritik smo nze brali v nekih slovenskih moniterjih! Uze v Schillerjevih rasih so bili nekateri, ki so u&jno mrd«» napinjali, se srnesn> nabra- ni, in jutri prodajajo uie trfenost! .,Koliko grenke res-niee pag v tern: „quos ego!— . . - Kritike. ki je easo-pisi z :drugo tvarino preoblozeni prinasujo. so vefi ozntmila i priporocanJA, glede nmetnije pa tudi za lasw nic vee. Torej: .Jijubljanska dramaturgija'/ L'rednika jej znam v Ljubijani dva, na Dnnaji pa («e je sft tarn) enega. Ue iio bode nie z nasim okusom, so celo ta-krat ne, potem bo pa, kedar bo v petek nedelja ali kedar bomrtevmeznar danove zvonil. AH nij bolje jesti pefen-ko? Stoj pero. Pri priloznosti veliko vec <> t^m. slu2bp?al; megova ieniea, stara Jozefa, bda je pa „c- «««.a^ ^ra dugjca< (5egtokrat so se blagej ieni gol ze ndrle po nze ovenelih licih, ko je videla t»; bledi* obraze, netozeee i vdane v svojo osodo. A skn^ena ie-na jim jo na temnih obrazili brala znotrajno boleciuo zaradi zgubljene sreee. Ba^ pre.l malo casom dosli jut-nik, velicih vdrtih ocij. ki j« jedva eno bese Io sprego-voril, utisnol se ji je globoko v socutljivo sre»i; pomi-Iovala ga je. Moreda ima mladi moi doma krasno zeno i Ijnboznjivega otroka, ki sama po Kjem zdihiijeta, a on mora biti tnkaj, oidaljen od svojih Ijnbimeev; pa vendar je ponosno vdan i voljno prenaSa bridko osodo, —ne bil bi se vklonil niti za drago mu zivenje ne i tozil 0 eem. Tako je nboga stara Jozefa sanjarila. Sln-eajno gre neeega veeera Jozefa iz grada skozi gozd v bliznjo vas. Vraeaje se domov zapazi tam na zelenem malm pod ko§atim drevesom neko bledo, lepo zents 1 roko podperta sedela je na zelenej trati: ziatorutneni lasje viseli so jej prosto po belem tilniku i jo se bolj krasili. ZasliSavSi blizajofio se zenico sanjarsko povzdigne glavo i milodonecim glasom prosi: ffBlaga zena. usmilito se me, nze ves dan potujem i nieesar nijsem so nzlla, no-ge so mi onemogle, oci se mi zacenjajo temneti, usraili-te se, uboge, bolne zene! J6zefi se v sree sraili mlada zeua. prime jo za roko i vzdigne; -pojdite z mano!" }$ mjlo r,eCe, i mlada zena od Juzefe podprta gre v grad. Skripaje se od-prejo velikanska zelezna vrata, na katerih je strazil vo-jak z bodalom na napolnjeni puski. Tuznim oeesom gledala je tnjka na sivi stolp, katerega so baS kavke i vranovi obletavali iskaje svoja vsakidanja prenofcisea -0, da bi sivi stolp, povedati znai! ^^^^^ (Balje prih.) Iz Trata 20. oktobra (izv. dop.) NaSi podaner se bolo sedaj lahko odpo&ili. dezelni zbor je bil li>. t. in. prav nenadoma zakrjnfrn, in to jo ko sfreia iz jasnoga ndarilo mej Izrael. Laski casopisi in mej temi dva v pravem evotu laske kulture teronzraa Pil Gittadino" in .(Hizzetta di Trieste* sta po zakljucenji zbora lmdo sroje trebusne bolecine v finem stilu izrazila. „ C i 11 a d i n o * so je kar od jeze penil in nij mogel zadosta psovk do-biti, da bi nase poslanee iz okolice do dobrega oblatil. Rekel je. hvala bogu na viSavnh in mir ljudam na zem-Iji. zdaj sest okolii^anskih pislancev lahko mirno spi, kajti dezelni glavar jim je z petimi besedarai odvalil velik kamen. kateri jim je v podobi nove volilne postave na awn lezal, rekel je namree pri zadnji seji dezel. zbora: .Danes je dezelni zb'or zakliiicen."—S temj.^sla tndi famozna nova volilna reforma za Trst in okolico, fe ne za vselej, vsaj za letos rakom zvizgati, ktero je slovenofcw llerraet tako zrito «koval in z« v drngo v zbornieo prtnesel. Hermetova reforma j»» ze prvi pot ob trdo stalno opozieijo hudn trC'ila in lako zgubila neknj svoje moci, v drugo pa je bila omamljona in le pofiasi se je zmntala iz omotiee, pa predno se j»* zopet na nog* pus-taviin. i<1 zagrinialn palo in koneanje bil drugi akt in uiorda zadnji, hog daj da bi bilo tako! Xikdo nij tako zaix/.ri/'Mi proti slovonsriui. ko ravno stranka trza^kih italiauissimov in to zato. ker m, akonjih ime-na pjpgledamo, zgolj odpadniki ra/.nih narodov in naj vee .Slovanov. Xjih imena icazejo. da jib je rodila maj-ka Slavrt. zato pa zdaj polaSfoni naj unj« rujejo proti nam: da bi mogli oni v hipu polasMti okolieu. pla&aH bi obilo nuvr-cv. Pa zastonj se upirajo 7. vso krutostjo; okolicaisi so se predromili in stoje kb bregu morja merila. Politieni pregled. DeMni zbori so zdaj vsi koneali svoje ietoS-njo sessijt* in 2D. t. m. so je zafelo zopet driavito zborovanjo. V Kraujskem dezelnetn zbora je viadni zastopnik odgovoril 11a dr. Zarnikovo interpellacijo zaradi poneotfevanja Sol in premeS&-njiv slov. nradnikov v neslovenske dezole. OdgoTor je kratck in panel, kakor so navadno taki odgovo-ri: Vlada odvra"*a od sebe ponemrjevuliie namere, kolikor v >oUtk toliko vuradih. Dr. Pokluk&r j<» na to ugovarjal, da je lahko odvratfati taka na-mere. a teze izpodbijati dejanj, katera interpellaci-ja navaja; dokler so •lojanja taka, so tudi namere istinite. Peticijo dezelne ucitcljsko konferoncije v Ljubijani.. da hi ljmlske m'iteljt* imeuoval dezolni solski svet in ne ver krajna snlska svetovalstva, j« de;Hui zbnr zavrnil, kor je spoznal, da so jo uiite-Ijt sklenili pod nplivom nemikntarskih iiailzornikov. kateri vse sile naponjajo. da hi kolikor mogoce nemsctne vv«;li v kranjsktj Ijndske sole. — Ob enem je zbor skl«»nil resolucijo zoper ponemrevanje nekateri h srednjih sol na Kranj.skem. Trzaski zbor je 15. t. m. sklenil svoje raxpr.i-ve, med katerimi jo bila poglavitna ona zastran prenareilbe obtinskega oziroma dezelnega volilnika. Kakor kaie dopis iz Trta v danaSnjein listu, so si Hermet in t^varisi tudi letos zastonj jezike brttsili, da bi vrlo zastopani slovenski okolici skr-cili nje pravice ter jej odtegnili mogoCaost, da bi bila po svojih mozeh v obcinskeni zboru zastopa-na. X a b r i g 0 j in njegovi so trdno stali, kakor skala. Slava jim! Se enkrat se zberejo sedajtii poslanci v deM-nih zbornicah ia to menda h letu ob isten; Casu, kakor letos, po tern bodo za skoro vse tatojlitnv* ske zbore nove volitve. Da bi se do takrat politico obnebj'e avstrijsko bolje zvedrilo in da bi se polegle strasti domacih nasprotnih strank! Drtavni zbor bo imel, kakor vse kaze, p^ecej dolgo sessijo, kajti dunajskt listi nam poroCajo 0 mnogih predmetih, veeidel narodno-gospodardtwne-ga zadr^aja, katere so deioma uze doticni pjl^eki razpravljali in resili in ki iraajo zdaj zaporedoma na.vrsto priti. Pred vsem bode pa zbor razprar-]jai drzavni proraeun za 1. 1875 in sicer se mora ponagliti, da zadobi finantfna postava se pred. za-cetkom leta eesarsko potrdo, kar sc je do sedaj se redko kedaj zgodilo. Trst in Gorica obraeata svojo pozornost prav posebno na resitev enega za nju velevaznega vpra-sanja •— in to je P r e d e 1 s k a z e 1 e z n i c a. Govori se sedaj za trdno, da pride dottfni naifrt postave v sedajni sessiji na dnevni red in da ga namerava vlada na vso mot* podpirafi. Bog jej oja-Li to-moL! — Minister kupcystva D.r Ban haus se je mudii v preteklem tednu v Trstn in kakor porctfa v takih stvareh navadno dobro podu&na „Triester Zeitung* je on pri tej priliki zagotovil, da se bodo vlada kolikor niogoSe potrudila, da bode Predelska z>lezniea v sedajni sessiji sklenjena. Ve-nakera .zmislu se je izrazil tudi minister S tr e m a yrt ko so ga njegovi volild v Voitsbergu na fctajer-skem interpellovali, ali bode on glasoval za Predel-v'vo ali /a LoSko rrto. Dobre in veselo nade nam tedaj ne manjka—da bi nas le ne skojnala! Due VJ. t m. je bilo slovesno odprio prvo j u go s 1 o v a ns k o u s e u t i 1 i s (.'• e v Z a g r e-bu. Cesar se je dal pri tej priliki osobno zastopa-ti po banu. Sloresuost je bila sijajna: Znanstveni zavodi in posebno universiteti* od vseh evropejskih stranij so poslale deputacije, da bi pofastili naj mlajso svojo sestrojv hrvaskem glavnem mestu. Slo-venci, zlasti iz Krajnskega, so bili obilnn zastopa-ni.» Z Goriskoga s<» se delezlli te slovesnosti g. Dr. L a v r i *\ naS nrednik Viktor Dole n e i* in nienda tudi jimuazijalni professor g. M. L a z a r. ObSiruo porocilo priobeimo prihodnjic. Xem*ki »Ueichstag- je zatol ob enem z du-najskim, to je 2a t m. zborovati. Zanimivo je, da se bodo te ses^rje aopet deleiili oui posland if, Almcije, kateri so bili do zdaj sumo cmkrat v nemSkem parlamentu in sicer takrat, ko so protes-tovali proti zdruienji njih dezele z Xemtijo. NaSi »}. braki se gotovo se spominjajo. kako ognjeno in A-liofno je pri isti priliki govoril alzaSki poslauec Teutseh. Xekoliko casa se je govorilo, da bode atari W i 1 j e m letos potoval v Italijo; a ostalo bode raenda le pri govoriei, kajti uze poro&jo nemski listi, da je kralj zaradi bolehavosti odlozil izvrsitev svoje namere do prihodnjega leta. Xa P r a n c o s k e m nij nift kaj novega- Vo-Hue se tam blizajo koo<,a in njih izid izdatno ja-ci republikansko stranko, pa vendar ne tako, da bi se moglo trditi, da bode uze kmalo odklenkalo Bo-napartistom, kateri imajo za prvimi naj veC pnvr-fteneev. Stari Thiers potuje ]>o Italiji in p-vsud ga prav uljudno sprejemajo in pf^ravljajo. Fran«-oska vlada si v adnjj'in »T,a.su mnogo pri-zadeva, da l»i svetu pokaxaK da ne pivdpira Kar-list o v na ^panjskem. Tako je nedavno dala v Yersailb^n sekvestrovati .spanjsko ladjo ,.Xievrefc. v kateri je bilo mii'tgo urozja za Karliste, in jo je izroriia ki»nsnln spaiyske vlade v Baionu. To je inenda uspeh energifne politike pruske. Kakur vse kaze. ne bo na S p an j s k e in se dolgc zazeljencga in prepotrobnega mini. Xa eni strani je tega knva neodlornost in nerednost Serra-nove vlade* na drugi pa trdovratnost Don Carlosa, kateri dubiva v«»dno nove pomr^i iz s^etega Rima in sicer iz zakiada, ki se jio vseni svetu nabira pod pui;*t2mni naslovom s e < p e t e r s k e g a p e n e-% a. S tern denarom, katerega skladajo po vsem katolihkem s^etu in tudi pri nas brumne ovfiice v namen, da bi s»j poinagalo stradajo6>mu rimske-mu jetniku, vzdrzuje Don Carlos svojo roparsko druhal; s tern denarom podpira zapeljano Ijndstvo eelega syeta vsiljenca na spanjski prestol ter neti Le dalje hnje plamen bratomorne vojske. Razne vesti. (HettcijH » zeirznico) l>eKe.lni odbor GoriSki )e podal vsled doticnega zborovega sklepa obema dr-iavnima zbornicama sledeco peticijo: ,,Veleslavna zbornica! Uze dolgo let se potezajo ob-iioe, ^ trgovska zborniea. dczelni odbor'in zbor, in javno mnenje na§e poknefcene grofije! za nadaljevanje Rudol-iove ieleznice do Trstti po Prelelski Crti. Preiskave o tej zadevi, razprave in polemike, ki so jih vzbudiii na-sveti zarad drugih konkuren5nib $rt, kakor Pontabe-Ijske in LoSke, dokazale so jasno, da gra prednost Pre-delski c-rti ne samo oziraje se na korist naSe deiele, ampak tudi—in to je dolo&ivno—na korist glavne, da ne refiemo edin« lake (ladjostaje) na§ega eesarstva,— Trsta, in potem takeni na korist cole drzave. Toda pri vsem tern je ta crta ostala le zelja, ka-tere izyrsit^v postaja ee dalje nnjnejiSa. Co nijso mogli nasprotniki Predelske ielezuice poronoziti stevila svojili privrzeneov, posrefilo se jimje vendar toliko, da sc jk izvrSitov dela zalibog zav-lekla. Pravimo zalibog, kajti vsled odllafianja osta-jajo obrtnijske moti naso dezelo mrtve, kupfiija hira. tuje hike, tykmiee Trsta, zafienjajo odvrafiati od avstrij-ske lake pomorsko obeevanje, in ee se rofino ne preskr-bi, eesar treba, boste geogratija in zgodovina prihodnje bliznje dobt» nfiiln, da Trst je bila avstrijska luka in da Avstrija j e i m e 1 a nekdaj svojo kupfiijsko mcr-narstvo. Dezolni zbor te gronje, katwi vidi v propaleni Trstu tudi pogubo gvoie dezelo. bi hudo gre§il, ako bi o tej videvaznej zndevi inoleal, in daniravno je uze pri raznih drugih prilikah v enakem zmislu svoj glas povzdignil, spoznava vendar za svojo dolzuost, da se vuovic obrne do velesluvne zbornice se spoStljivo proSnjo, naj bi ona vsa inogoea «rodstva v to vporabila ter si prizudela, da bode uze enkrat sklenjeno nadaljevanje Rudolfove zelezniee po Predelski erti do Trsta in da se to delo, kakor Intro mogoce, za^no." (i»o»t»vM sAvrnjonit.) Nafirt postave, kateri je bil sklenjen v prodzadnji s^siji delelnega zbora, zastran nekaterjh prenaredb v dtszelnih solskih postavau, nij za-dobil eesarskega potrjonja. To j« naznanilo namestni-stvo dezelnemu odboru, pa nij povedalo, zakaj nij hotela vlada podpirati nasvetovunib prenaredb, vsled katorih hi bilo morale ob&ine same skrboti za zidanje in vzdr-zev», Solskih poslopij in bi ufitelji ljudskili sol dobi-vali spodobuejiie plafo. Da bi m bil tak cesarski sklup VKaj pred zadnjiiu zborovanjem naznanil dez. zboru, morda bi ne bil potem tako gladko odbil prosnje uci-tuljev hi povik&mje njibovih plae. ZJaj morajo uze do orihodujo K^sijc pas stisniti in potrpezb'ivo po^akati. Wir kflnnen wnrlen! jo rckel nekdaj Sehmerling. (Volt Franc Hurl) jo ilanes zjutraj U. t. m, ob 6 uri v Gralee odrinil. Smelo refieuo, da nijsmo Se iiueli v (ioriei tako uijndnih vojakov, pravi uzor voja-Klm so bili, posebno pa jo bila godba izvrstna; ostala nam bode vedno v prijetnom spominu., 2iveli i sreftna Vain pot! (a»l»ifti inivi«&;, sinoci so ulomili do sedaj ne-poznani tatovi v paluro na zivinskem trgu, a posre6ilo se jim nij, kajti kuharica jih je sliSala i s krikom pre-gnalu. Minoli todon so pa nekemu Solkansketnu kmetu pur« i kokosi pobrali pustivSi inn odsekane glave za— ajnmoht! (t'luo'in «viiorej«fci »fc«r.) f)ne 26. oktobra se zaOne v Montpellieru na Francoskem mednarodno zbo-rovanjc vino-iii svilor^jcev, katero bo trajalo vec dui. Bazpravljala se bodo jako vazna vprasanja in za to je prav, da bode pri tern zboru tudi nasa deXela dostojuo zastupana. Vlaila odposlje tija vodjo tukajsnega sviio-rujskega posknsevalik-a, g. J. Bolie-ta, kmetijsko dru-Atvopa Angola Mona, ravnatelja dez, kmelijske Sole in d.ra Albert a L o v i-j a, posestuika vzgledne kmetije v Vilanovi pri Pari. ii»odpor«j. Jfj. ay. nadvojvoda Karol Ludevik, blagovoiil ja podariti te dni obuini HruSeviee na Kra-su kot podporo za napravo vodnjaka ;")0 gold. (%-«iesijiv» i>oi<*«en> so siri uze dalje Lasa po Krasu, posebno pa v Kobiljeglavski obCini. Po ranenji zdravnikov je ta bolezen v sorodu s tifusora. (is ikriiine) ua, Kra&u se nam pi§e, d« od I. 1834 nij bilo take bozje kapljice v dezeii kakor lotos, in da je gosp. nadueiteij B. dober nos imel, ko jo za bo I j o cast orglal, pa s pohlcvoo nado, da nabcrs poln sodfiek. (Sova ucitrijicn) iz Kamenja pri Ajdovscini se nam pise: V nedeljo 18. t. m. smo dobili, po cemur smo uze davno brepeneli, - prvo slovensko ueiteljieo. Radostnega srea smo spre-jeli dobro znan:« narodnja-kinjo, gospodicno Stanicevo iz Kanala! Zanagamo se.\la bode uspeSno delala za vsestranski napredek na-Sin mladih deklic, vesele nade boljgo bodot-nosti dozdaj zanemarjenega slovenskega naroda. Bog nam jo dolgo ohrani! (ispiti). Ka vinorojski Soli na Slapu pri Vipavi bode poskusnja za tekoco prvo leto dne 29. t. m. od 8. do 12. ure zjutraj. Nadajati se je, da se bode te skugnje dosti posestnikov i drugih za napredek trtore-je, kletarstva i sadjerje vnetih rodoljubov vdclezilo. (Xdri«vitvf>n» p,kiicij».) Biizo P1 a v i pod dr- Xavno eesto lezi uze nekoliko dny krepan konj; ki se je po riesreCi ubil in razprostira daleo krog sebe tak smrad, da si morajo raimogredoCi z ruto nos in nsta ti55ati. mmm^mt^ Mine vemo, S je to skvnonttt^2upanstvu ?.. w e s k I i znano; a ospozorajamd? fa da jef fnfeffoya dolXnost priskrbeti, da se tej nepriKSttdSti M k$m v okom pride, 6e se §e nij zgodilb. * & \ . ^"P'»vk».) V St 41 BS66e" v filan^u ffJeziko-sloyska razprava" opazili smo nekterce*teko*n» pomote, izi katerih najbolje vaJne tukaj: popf^vljafe---v li-predolkn v 28 vrsti od zafietka ua mestf wPrva6ini^^ sa mora brati: besede PrvaSina ;— v l.predelktf 8 Vr^ aUod xdolflj na m. „pluzati" ima biti: pluzati, tl pred. v 'Z vrsti od zdolej na to. „petzac imabltrr pet* z ako8s6in''' se mora prideniti: more tukaj nek namigliej mnS^K zoig) dati. .; !',, -^v,. i« »r4 »¦> »H«i piiet Trgatev na KvifikepivV »v^ji, Gunjacah, v Vedrijanu, amartnem, ViSnittk, :¦ ftyani i Medani, v Draovku, Senozefiah, Fojania Gero-;em i Steverjanu je konSala 17. t. m.,ii Seise najde^u;. i tam kaj raalega za trgati. - Vi pa, ki ste prezgodaj, tali,bodete VaSe zmoto obfiutlli, da si ravnu ste.ikaki kfine" ve$ pridelali. Glede ranoiine smemo rofii, da. iu^I, toliko vma, kakor smo mislili, vendar pa smo Igiede,, kakovosti i dobrote pijafie popolnoma zadovoljni. «^:Se-dajne cene se sukajo med liw — \%w f. kviafi (00-bokulov.) («iov«n«kn ifiAtiow) Knjigezal. 1874 bodo kitta^ lu natnisneue. Da se ne bodo knjjge komu zastonj dlK jalo, zarad tega prosi odbor slov. Mfttice vso tiste njef ne ude, in poverjenike, kateri nijso Se dosedoj poslall' prineska za 1874 1., naj blagovole to hitro storitl, ker sicer bi bil odbor prisiljen, da neplaeoike izbrise iz zapisnika slovensko Matice. Doslej je flftmo nekaj firoz polovico plaeanega za 1874 I. — Opomniti Be pa mora tudi to, da so nekateri udje ujse za vo6 lot dolzni. V imonu odbora Ivan T u a e k, tajnik. (M« km«tij«ki i»ii) so jo ponedelok. in tvorek Hkusuja nnrodnih uLiteljev, ki so obiskovnli mesec dnlj kmetijsko prodavanje, vrSila; izid nam je M nezaari. Mnogo veselih veceroy smo moj njilni pre^ivell, ker pev'ei so bili izurjeni. .*'.'" Posebno ginljivo jo bilo slovo zadnji vefter pri ntveh kronab.* Petje, govori in napitnice so se zapore-dotna vrsilo; navzocna sta bila tudi uCitelja kraetijske Sole g. PovSe in Kuralt, katerima so je zivahrio napi* valo. Iz dna duSe Vam klicemo: Ziveli vrli narodni uoi* telji, da bi se v bodoiom ietu zopet srefino videli t ) (j«va» iiiiivnis;. Ker je odbor slavne narodne fltalnice v Rojanu meni na korist 18. oktobra naprayil t koncert in mi eistega dohbdka 20 fl. poklonil, za^va*'" ljujem se tu za dobrodelni cm njemu in vsem rbddjju-bom, kateri so sodelovali pri korieertu in z aarovi jprl-pomogli. ' ." . " '"'¦t ':.,... Xa Obfiini 21. oktobra 1874. ' '. "" Josip Hrovatin pogorelec. Clm nnftnjH) se piSe Slov. Naroda. Pri nas uie v naii vasi stirjo leiali na deskah. A pri ^sem^nfhaS zupan nefie obznaniti okrajnemu glavarstvU,'ua-S^,,ab6i-naiji godrnjajo in ga na to nagovarjajo. Moz se raend'a prevee boji vladnim organom sitnosti delati. m4M ga uze izkuSnja ufel da pri naSem okrajhem giftvaijji ' ttstr zupan najve6 velja, ki mu da najmanj opravitK— Toda pomisliti je treba, da tu gre za obeni blagor. (siev. aao aiov. warod») je bila konfiskoyana. zavolio nedolzqe nptice B?opet germani zdclja*', katera je bila ponatisnjena iz zadnje wSo6e.a „Hoai6 la i h i, eras t i b i" se moremo ^asnikarji med. sabo^f tolaziti, ker mnogokrat v resnici ne vemo,' s ^"gyjf}. driavnemu pravnistvu ali slavni policiji zamerirao. Kmetijske in trgov^e vesti. PraktiCni poduk o sadjereji. C. k. kmetijsko druStvo v Oorici je priobfiilo sledeei razglas : ¦ rDa bi se sadjeroja,- ki ima za na&o dezelo od dne do dne veeo vainest, zbo\j§aja, priskrbelo je c. k. kmetijsko dru§tvo v Oforici "¦flt^draale ^Jikti^n- poduk m lodloCilo to le: ,.,,..,.* ^ in ! 1. Poducevali bodo v dezelm kmetijski 5olr v w-rici gospodje \i6itelji te Sole, ki so to oprayilo ^0?-rvoljno sprejeli. . • '•¦¦ ' ''¦-¦}•'* 2. Ves poduk bode razdeljen v tn dobe, firimerne opravilom dotifnih letnih easov. Prva doba pro^vanj bode v drug! poloviei uieseca novembra t. W draga v ¦marciju t. 1. in tretja v juuiju 1. 1^ -A- va-mm .-Poduk bode vselej po tri dni^bporedQnil^PM. cer vsak dan 4 ure. Prvo podu2evanje bode:lLvMtSffi*. bra t.1, ob 3. zjuiraj. Kedaj. se bodo druga podueevanja prieenjala, bode kesneje naznanjeno. 3. Poduk bode brezplaeen, javcn in vsom odraslim odprt, kateri se pa raorajo v ta r.amen pop re j oglasiti pri ravnatel jstvu kmetijsko sole. 4. Podpora v to svrlio od slavnega e. k. mmister-stva za poljedeljstvo dovoljcna, pripnSta e. k. kmetijske-mu drustvti, da porteli tudi .stipemlije poljedelcom in manje iznrjeniiu vrtnarjem, ki nijmajo trdnih slnzeb, da bodo ta podak laze obiskovali. Bazpisamh ,je tedaj *a stipendij po 10 gld, In siewr jili dobosta po dya pro-sil&i M vsaeega sodnijskega okraja: goriskega (okolice), tolminskegain corvinjanskega; po. e n prosilee pa iz okra-i«v : Ajdov&iim, Kanal, Komen, Sozana, Ir/ae (alonfiil-eojie) Gradi&e, Krmin, Uerkno in Bovee. SfipendijstJ, izvzemsi tiste iz gorisko okoliee, dobodo po 3 gl. pot-nine, ako so iz sodnijskih okrajev; Krmin, lu-adisee, Kanal, Komen; ako so pa iz dnurih okrajev, dobodo 6 gold; . . v . 5. Ivolikor stipendij tnliko pottnna se izplaeajo v treh odpiaSiIHii to je'ob zafrtku vsake pedueevalne dobe. i 6. Kedor se hoe> poganjati za stipendij, naj po-S\je prosnju po svojem zupanstvu vsaj do 7. novembra t. 1. c. k. kmetyskomu drustvn v (toriei. Zupanatva so uaprriena, naj odposljejo izrooone profile do doloeenega fasa. Vsaka prosnja mora obse-gati razun dat, na katere se misli prosilee nasla-xijati, §e zapanstveno sprieevalo, iz katerega se razvidi, da prosilee zadostuje pogojem toga razpisa (el. 3.), da jo dobrega zadrzanja (nrave) in da se je nze ne.koiiko peflal z odgojo sadnih dreves.1* frogman praktienega podnka o sadjereji za odrasle na dezelni kmetijski soli v Goriei, Podufievalo se bode v treh dobab, to je x drugi polovici prihodnjega, meseea novembra, v mareiju in v juniju 1. 1875, vsakrat po tri dni zaporedoma in vsak dan po 4 ure, V p r v i (1 o b i meseea novembra t. I. se bode podueevalo*; 1. Nekoliko o fisiologiji rastlin, kot podlagi vseh sadjerejskihopravil. 2. Kako treba ravnati se semeni sadnih droves, da laze kali jo; o drevosnieah, kder se drevesea sejejo in gojijo in kako jih obdelovati. 8. 0 potrebnih opraviiih pri sajenji dreves in gr-mov, to-je, kako treba pripravljati tla, kako rastline izkopavati, kako obrezovati korenine in veje, kako drevesea saditi primerno oddaljona eno od drnzega po raz-lienosti njih baze in oblike, katero imajo doseei. 4. 0 pozimskem obrezavanji droves z ozirom na ra§eo vej in na brstje in sadno popje. .5. Kako treba ravnati s takimi odraslitni drevesi, katera nijjso bila do zdaj nikdar pravilno obrezana. 6. Kako ©jaSiti in omladiti drevesa in kako pospe-Sevati njih rodovitnost. Vdrngi dobi meseea inareija 1875 : 1. 0 najbolje praktienem in uspesnem cepljenji (pevcanji) z ozirom na bazo in debelost rastlin. 2. 0 vinski trti, kako jo mnoxiti, obrozavati, eepitL 3. 0 poglavitnih rastlinskih boleznih in kako jih odganjati: o smoli, o plesnobiin drugih kriptogamih in o listnih krtieah. 4. 0 potrebnih opraviiih pri malinorib rastiinah, pri ribezu (grozdjici sv. Jvana), kosmatem grozdjici in lesnikih. * T t r e t j i dobi podufievanja, junija meseea 1875, se bode razpravljalo : -.' 1. Obrezovanje rastlin o poletnem easu, posebno glede razlienih baz in rastij; poletno eepljenje. 2. Kako treba delati, da dobimo debeiejSe in okn-snejie sadje. toliko pri trti. kolikor pri druzih sadnih drevesih. %$ 3. Kako naj se sadje hrani, suSi in pdposilja. . |'L4. 0 skodijivih znzkih in kako jih vgonobiti; kakor o rastlinski n§i, motjih, zitnem t'rvn, trtovineih in go- L i s t n i ca n r e d n 1 § t v a. Dopis iz Zagreba smo prejc).i, ko je bil da«aSnji list uze koncan. Zares skoda, da moraroo zanimiv popis veleva^ne slavno-ati za prihodnji list odloziti.—G. dopisnik iz C i»rnic : tixdi Vas dopis nam je prepozno dosel,—pa prihodnjic. Cenik izdelkov ajdovskega mlina za 100 U. dunajskih proti ro&nemu plaelhi v avstrij-ski veljavi brez odbitka (skonto) in brez odgovomosth Moka 5t. 1 fl. 12,50. St. II f. 11.80; IHf 10 80 IV f. 9. 30.-; V f. 8.50; VI f. 6- Gries f. 15 J Te cene se razumejo se zakljem vivd. Cenik raasnega I>l«a*a na goriskem trgn, 22. oktobra , NuYil . , stara . Pscnica kmska, Pol. „ gorska ,. ,, goriska Tursiea 10 1 60 3 - 1 40 i m 2 ¦;« I so 44 l'> 12 RiL I. vrste po 13 II. vr-*t I2.~ St. 111. |».) Io.^> . IV. po 8.70 St. V, po 7.80 VI. po f).HO. Brez gakljit: Otrol>i drobni po :j.40 .>tro)ti iIf>W-1i p«» ,".2o IVarodiia Sola na ftoriskem. Stevilka 42. wSoce" lanskega leta je prine.^!a za-dnji racim o dohodkiii in stroskih /. ostatim /.n^kom 10 gld. 90 kr., danes podajain pa svoj kom'ru ta rarim; O.stali znesek od sept. 1874. 13. okt.1873. Dal go^podu Anto mi Komavlijti uiiteljn v Ikestovi ei ut'il za 27. okt. za solo v Podgori naroeil| Vrtee 10. nov. Soliv Podgori poslal ucill za 13. nor. Soli pri st. Martina po-| slal neil za leta 1874. Dobil od oseb ki neeejo biti ime- novane Dal gospoda Hribarjp uctteljn za| deeko na vadniei v Goriei Poslal gosp. Sfrnadu m Solo v| Kviskeni Skupej Dr. Lttvric 1. r. Ker seni zdaj v Tolmin««, zaiibog ne morem vet- vo-diti te narodne naprave, todaj sem odstopil voditoljstvo gospodn Hribarju ncitelju na goriski vadniei. Priporo-cam blago to narodno zadevo vsem milosrcnim prijate-ljem Sole in vbogih otrok in prosim jih nljudno. naj podpirajo tudi gospoda Hribarja. Ob enom se pa srttio zahvaljujem vsem, ki so ml zaupali. da smo tako mar-sikateremu otroku pomagali, in tako razveselili njega pa vboge starse. Lanska letina je bila slaba, zato so tudi pusice stradaie, in maio sem prejel. toda letos je vsega zadosti, tedaj vzemite gosp. poverjeniki pnsiee veekrat v roke. Prosim vas in vse gosp. neitelje. po-trndite se, saj delate za narod. kedar delate za solo obiskajoee otroke, in primite moj naj .srcnojsi pozrfrav. V Tolminu 3. okiobra Dr. Lavrifi. Dohodki I Stroftki I 10 90 — - 1 50 — - 2 05 — — 3 ! 1 <)t 1 '"* 1»» '0 j — - — ! 3 - \ ft2. 6 2i 1 0 26 letni fant zeli ozeniti se.~ Premozenja ima 14000 gold. Leli delalno, slovensko dekle, ki ima kaj (tenant in nij se prestopila sedemdvajsetegii leta: Ponudbe, ce mogot-e tudi fotografije, naj se po§Ijejo do 15. norembra t. 1. pod sifro. K. J. Y.0 100 v Prosekn, poste restatite. ~ l§6e se meblirano stanovanje, 4 so]»e in knhinja % vso oprayo.— Zeli se solip'ma lega in dobra pnpravu |za knrjavo.—XajemSRina bi trajala 0 inosecev. zacensi s 1. novembrom.— Ponudbft v nemskeni jeziku v, ceno vred pod sifro: M. A. No. 10. posfr rftstante Frohuloiten, Steiermark. i OznanUo. Ihi midostim oil v»»r; straui razodeti z«lji, dam na znanj«», da w bode odslej prodajal moj ;Kljmv za po^tevanje, razst<-vanje in metrifno merofc s „p.)jasm!om- vred p*> od 4 na 2 kr. znizani cerii: rnoja .Abecednia s po'lobaini za vitauje in itetje-pa po od 30 na 18 kr. zuizani eeni. K! tlark uli 1 tfolJ. a. v. l»>p [)oskn< treti kak >r (Hciitudiio injwri d>bitk>j J) lauds m»Jimi» »«*JJn« «« wriM-lntiiJi', kiteiM je ane v n«>ki«ii*riii niMMi*riii. so sb-ihu'e glavue doliitko: K.Mirk 25:),0(M). 125,000, i)«).0)(). O-J.l).).). :i00o;> 40,O0(l13ii,i)(jU,3(»0ij.».24vJ»).i, 2-»J();). IW)0>, 15,000 L2.XH 2i)3kwit, p» 2100, 4L2kr.it \n 120i) i.td. Vsakd-.i dobi <>d urn- oriViinfti»K ilr>.i»*i«t»«r«i'-it« *¦ p)kf. (i'a ts: nijsfi pivp »voda'»^ prorntse). 01<».b> r/pisiciU d.ijo il/ava sama vso garan-lijo in s»» vd )b;j«Mu sv »t*» to-" i«> po m mu razpo-siljajo na vst.« kraje. Mr4»«»k»nji* |»r*t*9>« refln pi» itfralii«in ntt-rrtu. Iii>il« ui«- v kmtl< 'i, ong.nalnu siv..-ita stane2 tolar. ali3'j,2 gl. a. v. % »di % , ., plots piMilJ.atvi s'.ote. X troche st> toOno jiso i.^raUu narffi; vs; j)i «roi» in p:-f»;:ej. V<> d ft'rv'iii-m m-.'( urail»<» ]i»l<» v..(t! ilaj *\. olid istvo I: 1 1% !/vrsnjrjo in pridjaisi so ;m pitj-t- d:t briv- r-rkiiuji d"bi z/reb.niib sretv ;«i >n libvktn > .'^ak dtdtv.tiik c: Naj s.« t«-bra.' na sir iW'.> Sinn.). ^|. Sn'JIHliM'kor I'niik- f.uA Wt- iiM-'^Nciiiit't llmiburt-DaruiatO-o-s-ras-;.' :}»;. JANEZIC slovensko- nem^kislovar, je v zalogu pri P. Woktilat-u € e it a for. S.fcO Paternolli-jeva tiskarna v Gorici prav hitro vstreza. narocilom na vsakovrstne prav elegantne vizitlie lisike. Sto jih stane 1 gl. Lastmk: VIKTOR D00LENF.C. Izdavatelj in za wednijstYo odgoToren: ALOJZlTYALENTIN(il(i. - Tiskar: PATERHOLIiTTGolTcI