268 Podučile stvari. Pri sosedu. Nedelja je. V Lepem dolu vračajo se ljudje po dokončani popoludanski službi božji v celih trumah domu. Sovseda Ivan in France kramljata o tem in drugem prav po domače med seboj; bila sta oba tudi občinska odbornika. Ko dospeta do Ivanovega domovja, povabi ta soseda Franceta na kupico rujuega vinca ter na daljši razgovor o važnih gospodarskih stvareh, ki se v Lepem dolu kmalu izvesti nameravajo. Ivan bil je naprednjak, a France pa starokopituež v kmetijstvu. Beseda prinese besedo, a nazor nove nazore. Pri sosedu Ivanu vname se med njima sledeči živahni razgovor: France oglasi se prvi terhuduje: Se tega se nam je manjkalo; sedaj se nam uže celo gosposki človek iz mesta vsiljuje ter hoče nas stare in izkušene kmetovalce v kmetijstvu podučevati in nam celo kopico novo-tarij natvesti, a vse to, kar so naši očetje in njihovi še starejši predniki za dobro spoznali, pa kar popolno zavreči in odpraviti. Pravi pa ta človek, da je deželni popotni učitelj kmetijstva, in da ga je za takega celo ministerstvo samo imenovalo ter k nam novo kramo prodajati poslalo. Naj tudi v prihodnje le po svojih knjigah brska; o kmetijstvu pa tako nič ne ume in tudi nkoli umel ne bode. Po njegovih nazorih morali bi mi stari, 269 skušeni kmetovalci celo med jara žita deteljo sejati, prane popolno opustiti in je s semeni krmilnih rastlin obsevati, živino med poletjem lepo doma v hlevu krmiti, pašnike naše v dva glavna dela razdeliti: prvega s travami za seno obsejati, drugega pa v to odločiti, da bi se na njem le mlada živina: teleta, žrebeta i. dr. od časa do časa pasla. Da, le tega mi je bilo še treba, da bi moral slednji dan po dvakrat živini svežo krmo na dom dovažati. Od kar svet pamti, bilo je pri nas vse tako lepo po stari navadi in v redu. Živina si je od pomladi pa do pozne jeseni sama po prahah in pašnikih iiveža iskala; sedaj naj bi se pa kar naenkrat vse pre-kopičnilo in stari red zginil! Živina naša naj bi bila lepo doma v hlevih, a mi bi ji pa morali sami dan za -dnevom jasli z krmo polniti in pri tem še veliko trpeti ta čas, ko bi žival prav lepo po gosposko lenobo pasla. Ker nameravate to neumno in bedasto novotarijo ^elo na dnevni red prve seje občinskega odbora spraviti, povem ti, dragi Ivan moj, da ne jaz in tudi nobeden somišljenikov mojih za-njo glasovali ne bodemo ; pač pa bodemo za to skrbeli, da se pri nas za enkrat in za •vselej popolno pokoplje. Vedi, drapi Ivan moj, da si pri zadnjih volitvah .zlezel v občinski odbor, imaš se edino le meni in mojim somišljenikom zahvaliti; ali, kakor te imam tudi rad, ako za nebodi jih treba novotarije proti nam glasuješ, skrbeli bodemo za to, da od prvih občinskih volitev naprej nikdar več v občinskem odboru prostora imel ne bodeš. Ivan mirno posluša ravno navedene lamentacije svojega soseda Franceta ter mu slednjič prijazno segne v besedo: Ljubi sosed moj! Imam te za prav pametnega moža; a opozorim te le na to in vprašam te, zakaj nek bi tudi mi enkrat tega poskušati ne pričeli, kar nam je gospod popotni učitelj kmetijski tako toplo priporočal? Pri njegovem predavanji si sam slišal, kako gladko mu je tekel izvrstni govor njegov, ter se prepričal, da mu srce gorko bije za nas kmete in boljši napredek kmetijstva sploh. Ako bi bil on za nas le z jezikom, ne pa js srcem vnet, ostal bi bil njegov govor le mrzel in brez pomena. Mene, povem ti naravnost, je njegov govor za prekoristno stvar kar vnel, navdušil in očaral. Tako je in ne drugače. Detelja daje za živino kaj izvrstno krmo; zemljišča nek tako ne izpije, kot ja druge poljske rastline, plevel popolno uduši in zatare. Ravno taka je tudi z dosedanjimi navadnimi prabami; so brez pomena in nam na veliko škodo; ako jih pa s semenom krmskih rastlin obsejemo, dajale nam bodo obilnega in gotovega dobička. Ako se samo tega poprimemo, storili smo uže velik korak k boljšemu napredku. Pridelovali bodemo več dobre in tečne krme; živino svojo zamogli bodemo potem brez skrbi tudi poleti v hlevih pošteno krmiti; dobivali bodemo od nje še enkrat toliko in boljšega gnoja, nego smo do sedaj; tudi drugi vžitek njen nam se bode zboljšal in gmotni dohodek, smelo trdim, podvojil. Ali ni to mikavno? Gotovo! Ona polovica pašnikov, katera bi se v travnike in senožeti spremenila, dajala bi vsakemu vdeležencu svoj del sena. Ker je zemlja in njena lega zelo ugodna, moreš tam na leto dva- do trikrat kositi ter svojih 8 do 10 voz dobrega sena pridelati. (Dalje prih.) 276 Podučne stvari. Pri sosedu. (Dalje.). France je uže ves nemiren in ne more več str-peti. Uže vidim, pravi, in popolno sem prepričan, da sta te oni gosposki človek iz mesta in pa domači učitelj vsega zbegala. Prvi zmešal ti je možgane v tem, o čemur se je ravno govorilo; drugi vsiljuje nam pa svojo neumno sadjerejo. Živina naj bi se skoz celo leto v hlevih krmila, a ob cestah in poljskih potih naj bi pa sadno drevje sadili! — Z drevjem na polju in njivam našim se seno napravljamo? Prava bedarija je to! Nikdar in nikoli iz vsega tega nič ne bode. Imam na vrtu še par starih jablan; dokler živim, bodo se uže izdržala, več me pa tako ne briga. Posadil jih je še moj stari oče. Ako z mano vred pogineta, nič ne de; po smrti jih tako več ne potrebujem. Ako bode pa naslednikom sadje dišalo, sade naj sami rodno drevje; meni bi trud tak prav nobenega dobička več ne douašal; po čemu bi toraj prazno tlako delal? Bolje storim, da na stare dni malo bolj počivam, nego da bi se z rečmi mučil, katere bi za-me brez koristi ostale. Ivan: Kako čudno zopet govoriš, dragi France moj! Ako bi bil vsakdo tvojih misli, ne imeli bi dandanašnji na naših zemljiščih prav nobenega sadaega drevesa. Sadno drevje, katero bil je tvoj stari oče posadil, donašalo je tvojemu očetu in donaša še sedaj tebi korist. 277 Ravno ta sadna drevesa morda tvojemu staremu očetu prav nobenega dobička donašala niso; a bil je vneti naprednjak in je skrbel za naslednike svoje, izmed katerih eden si tudi ti. In, če je bil tvoj stari oče zaveden in napreden kmetovalec-sadjerec, se bodeš li ti po malomarnosti in vnemarnem uazadnjaštvu svojem dal in pustil od njega sramotiti se? Ni mogoče! Pomikaj se tudi ti v dobrem in koristnem s časom naprej, da si tako stalni spominek hvaležnosti naslednikov svojih zagotoviš. Vedi, da dandanašnji mora si vsak pravi in zavedni kmetovalec veljavnega ponosa in časti v tem iskati, da v svojem poslu s časom vred napreduje in za drugimi zavednimi sososeščaoi ne zaostaja. Kako sodbo bodo enkrat o tebi sklepali nasledniki tvoji, ako pri svojih slabih in priprostih nazorih trdovraten ostaneš? Ti li na tem res prav nič ležeče ni? France je uže ves nestrpen ter se Ivanu tako-le odreže: Pojdi se s tvojim neumnim govoričenjem solit! Kakošen dobiček bi imela ti in jaz, ali pa tudi kdo drug od drevja ob potih in cestah? Sadja bi se od tega drevja še toliko ne dobilo ne, da bi ga mogli pokusiti, kakoš-nega okusa je; za prodaj bi ga pa prav čisto nič ne ostalo, ker bi drugi vse sproti pokradli. Rečem ti še enkrat, da, če se tudi deželni popotni učitelj Kmetijski in naš domači šolski učitelj na glavo postavita, njijina nameravana bedarija se pri nas nikoli vresničila ne bode. Domači učitelj pa najbolje stori, da šolske otroke tisto mrvo čitanja in pisanja podučuje, kar mu je ravno glavni namen, brez katerega more se pa tudi vsejedno dobro kmetovati in gospodariti; moj stari oče ni znal ne enega, ne druzega, vendar bil je, kakor si rekel, napredni kmetovalec. V naše kmetijske zadeve naj se pa učitelj nikar ne vtika; ga prav čisto nič ne brigajo. Za-se bodemo uže sami skrbeli. Ivan: Sosed dragi moj! Jeza te je uže tako prevzela, da več sam ne veš, kaj govoriš. Ne zamerim ti ne, ker sem prepričan, da stvari pravega pomena ne umeš. Naš učitelj pripravljen je, vsako pomlad s pomočjo šolskih dečkov vsaj po 1000 sadnih divjakov nam požlahtniti. In — če mi vsaka tri leta le po eno samo poljsko ali drugo javno pot ob obeh straneh ž njimi nasadimo, imamo v 10 letih vsaj par tisoč rodovitnih sadnih dreves. Sadje dalo bi se vsako leto v zakup. Zakupnik bode pa uže sam za to skrbel, da mu je ne pokradejo drugi nepoklicani ljudje. S zakupnino, katera bi se za sadje prejemala, po-plačevati nam bi bilo mogoče od časa do časa vse one stroške, katere poravnati ima sedaj splošna občinska blagajnica za izdrževanje in poprave farne cerkve, domače šole,* občinskih potov, poljskih čuvajev, občinskega davka itd. Da te stroške pokrivamo, moramo pri sedanjih razmerah in okoliščinah precej globoko v lastne žepe segati. Le pomisli, da v enake namene samo ti leto k letu po 15 in več goldinarjev plačuješ. Ko bi se pa enkrat sadno drevje ob javnih potih in cestah pošteno vrastlo in roditi pričelo, bi vsi ti sedaj navadni stroški iz lastnih žepov naših kmalo popolno zginili, ker bi se vsa navedena plačevanja poravnavala z denarom, za sadje prejetem. Vsak občinec imel bi od tega gotovo gmotno korist. Korist ta razširila bi se pa tudi na naše in naših otrok otroke, toraj na pozne naslednike naše. Koliko dobrega in blagega, koliko koristnega uže samo to! France ostane pri vsem tem nepoboljšljiv in trdovraten trmež; ne da si nič dopovedati in le svojo staro pesem žene naprej. Nekako nevoljen poslovi se od svojega soseda Ivana in celo pot do doma pregodrnja. Pri vsem tem pa vendar-le težko pričakuje prve prihodnje seje občinskega odbora, pri kateri ima se po njegovih mislih nepotrebna kmetijska novotarija na dnevni red spraviti, pretresati ter do odločilnega sklepa dovesti. Čas med tem vporabi v to, da okolo svojih somišljenikov neutrudljivo mešetari, stare kmetijske navade v zvezde kuje, po novih naprednih preosnovah pa neusmiljeno udriha. S tem je svoje somišljenike še bolj tesno združil ter je proti dobri stvari s združenimi močmi na boj pripravil. Gotove zmage zvesti si, baha in košati se prav po pavje. Naprednjak Ivan imel je med tem časjm mar-sikako grenko in trpko prenesti. Pa, kdor pred svatbo vriska, navadno po svaibi joče. Taka bila je tudi za Franceta in njegovo gardo v Lepemdolu ob tej priliki. Da vrli Ivan med tem rok križem držal ni, ume se samo ob sebi. Deloval je za koristno stvar lepo mirno, a z najboljšim vspehom. (Dalje prih.) 285 Podučne stvari. Pri sosedu. (Dalje.) Dan težko pričakovane seje občinskega odbora se približa. Seja sama na sebi je ena najburnejših in naj-viharnejših med vsemi dosedanjimi. Dobra in blaga stvar je zmagala; France in družeti njegovi propali so popolno in vlekli so ploh. Vsi za povzdigo in zboljšanje kmetijskega napredka stavljeni nasveti bili so od zadosta številne napredne večine soglasno sprejeti in odobreni. Precej prvo nedeljo potem bilo je pred farno cerkvijo v Lepemdolu sledeče javno oklicano: Soseščani! Deželni popotni učitelj kmetijski naznanil in priporočil je tukaj zanesljivo trgovca, pri katerem dobi se dobro, kaljivo in predenice popolno prosto ter čisto deteljino seme za setev. Kdor izmed posestnikov hoče ob posredovanji občinskega zastopa tukajšnjega zanesljivo deteljino seme za setev dobiti, naj se za to pri domačem županstvu oglasi in vpiše. Trgovec je naročnikom porok za dobroto in čistost semena s tem, da je bode za plačilo do prihodnje jeseni počakal. Zavedni in napredni posestniki so ta razglas radostno pozdravili in z veseljem sprejeli; France in njegovi somišljeniki so pa po malem godrnjali, a število njihovo se je vedno bolj krčilo. Slednjič bil je France uže — popolno osamljen. Cas deteljine setve bliža se vedno bolj. Da France med drugimi edini divjak ostal ni, naročil si je tudi sam zanesljivega deteljinega semena pri županstvu. Detelja se je posejala ter med ječmenom in ovsem prav dobro obnesla; uže prec prvo jesen se je obilo strniš-nice nakosilo. Tudi pašniki so se po nasvetu in navodu kmetijskega popotnega učitelja precsnovali in v travnike predelali. — Kakor je napredni Ivan precej ob začetku prerokoval, dobival je vsak prizadeti posestnik na svojem, v travnik predelanem prostoru pašnika leto k letu po osem dobro naloženih voz tečnega in okusnega sena in otave. Živino krmili so posestniki tudi med poletjem doma v hlevih. Ker jim je bila vedno in ob vsaki priliki pred očmi, snažili in oskrbovali so jo memo preje bolje in pravilneje. Bila je rejena ter svitle in gladke dlake ; vsak se je je veselil in radostnim očesc m ogledoval. Od prvtga do zadnjega posestnika bili so ponosni na svoj živ kapital v hlevih. Živina dajala jim je obilnejšega in boljšega vžitka. Vsaka gospodinja morala si je po več posod za mleko iz nova omisliti ter v mestu po par novih naročnikov na mleko si zagotoviti, da je mogla blagoslov svojih kravic koristno spečati. In ne le to; pridobivale so od svojih dobro gleštanih kravic tudi doata več smetane, surovega masla in masla, kar vse jim je izdatnih gmotnih dohodkov donašalo. S časom osnovali so si posestniki med seboj tudi sirarsko zadrugo, katera se jim dandanes kaj dobro splačuje. Si- rarski izdelki Lepe^adola so prav okusni in zelo na dobrem glasu. Osamljeni France je pri vsem tem še vedno nekoliko se obotavljal ter se le težavno ločil od svojih starih podedovanih navad; a slednjič, uvidevši splošno korist preosnove in napredka v kmetijstvu, udal se je popolno novim šegam ter bil Ivanu zopet zanesljiv prijatelj in pravi sosed. Tudi prva sadna drevesa gospodarskih vrst, katera so se bila iz zanesljive deželne drevesnice za prvi začetek po znižani ceni naročila in prejela, so se ob cestah in poljskih potih po navodu domačega učitelja še isto pomlad na svoja mesta, pravilno posadila. Rastla in razvijala so se kaj čvrsto; se senco svojo pa poljskim sadežem prav nič ne škodujejo, a dajo uže ob ugodnih letih obilo sadja. Dalje skrbela je in skrbi za enake nasade domača uzorno urejena šolska drevesnica. Šolski dečki in odraščeni udeležujejo se z največjim zanimanjem sadjarskega poduka pri domačem učitelju. Preteklo je še le nekoliko let od časa, ko se je občina prvič pečala s to stvarjo, a Lepegadola kar več poznati ni; spremenil se je kar v pravi „rajski dol". Preje ubožno in revno prebivalstvo je sedaj sploh prav premožno; veseli se blagostanja svojega. Ne napreduje le v kmetijskih strokah, temveč tudi v drugem obziru, ker si je osnovalo ^bralno društvo6, katero šteje vse posestnike in odraščene mladeniče za člane svoje. In, kadar od časa do časa zopet deželni potovalni učitelj pride v Lepidol v eni ali drugi kmetijski stroki ljudi podučevati, zbere se vselej toliko poduka željnih poslušalcev in poslušalk (gospodinj), da jim je sicer zelo prostorna šolska soba, vselej pretesna. Udeleženci slede vsakikrat predavanju z največjo pazljivostjo ter si potem doma vse glavne točke v posebne zapisnike zapisujejo, da je ne pozabijo in se jih ob prilikah potem tudi dejansko posluževati morejo. Ob nekej taki priliki spregovoril je Ivan do svojih sosedov na kratko: Dragi mi sosedje! Prepričani ste sedaj sami do dobrega o tem, kar vam sem pred desetimi leti pravil, namreč, da, kdor s časom ne napreduje ta propada in je slednjič zgubljen. V napredku je obstanek. Kmetu naj bode geslo: Obilo krme, dosta živine; dosta živine, obilo gnoja; obilo gnoja, dosto snopja; dosta snopov, polne žitnice in hlevi, gotovi denar. Tega dosta, zgine pomanjkanje in blagostan je doma. Kjer je pa ta, in blagoslov božji, tam se srečno, zadovoljno in mirno živi. In to, hvala Bogu, dosegli smo z Božjo pomočjo in pravem prizadevanjem tudi v Lepemdolu. Te kratke a pomena polne besede bile so z navdušenjem sprejete. Vrli Ivan priljubljen je med svojimi soobčani tako, da so ga uže tretjič ob volitvah občinskim predstojnikom izvolili. Občinske zadeve vlada in gospodari vestno in uzorno. Blagostan občine se očividno množi; v občini pa vlada splošni mir, edinost in zadovoljnost. France veseli se napredka in blagostanja. Kar več sam doseči ne more, privošči pa v polnej meri 286 svojim sinovom. Od prvega do zadnjega pošilja je redno v domačo ljudsko šolo. Kakor hitro kedo to popolno dovrši in je zadosta star, pošlje ga precej še za dve leti v deželno kmetijsko šolo, da se tam v kmetijstvu dobro opili in izvežba. Prepričan je, da se v kmetijskih knjigah in časnikih obilo koristnega čita, ter da taka berila človeku še le potem kaj koristijo, ako seje preje dobro tudi dejansko v kmetijstvu izuril. V geslo postalo mu je: Sinovi moji! Učite se in napredujte; kdor s časom ne napreduje, ta zaostaja in slednjič gotovo popolno propade. Sinovi ga z veseljem poslušajo, s pridnostjo mu pa čast in veselje delajo. Mili posestniki slovenski! Posnemajte tudi vi Lepodolčane, da se vam pravi blagostan na vse strani razvije in vam obilo koristnega sadu obrodi. M. Rant.