Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 142. Izven Ljubljane 8 vin.	V ШШДО, V РШШ, 24. jDflljfl 1912.
LeioXL
== Velja po pošti: ==
Za oolo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13-— za čotrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6 — za en meseo „ . „ 2 —
V	opravi prejeman нмеСв« K 1-70
_5 Inseratl: ■
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat ......10 „
za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
e Izhajam
vsak dan, izvzemil nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
Ier Uredništvo je т Kopitarjevi nlloi štev. 8/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
6. T63J 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 2B.511. — Upravniškega telefona št. 188.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. Avstr. poštne bran. račnn št.
Današnja številka obsega 6 strani.
Ljudske banke.
У italijanskem denarništvu igrajo takozvane ljudske banke veliko vlogo. Na zadružni podlagi zgrajene, prepletajo celo državo v gostem omrežju ter so posebno tam velikega pomena, kjer velekapital ni mogel, ali se mu pa ni zdelo vredno prodreti. Predvsem torej izpolnjujejo ljudske banke v takih krajih — a ne samo tam — široko vrzel, ki bi sicer ovirala vse gospodarstvo v razvoju tako, da bi bila Italija danes morda še tam, kakor jc bila v sedemdesetih letih.
Podatki uradne statistike segajo šele do leta 1908, vendar jc pa opaziti v razvoju nekak stalen napredek, tako, da ni teško sklepati na zadnja štiri leta. Leta 1870 je bilo 50, koncem leta 1908 pa 736 ljudskih bank, ki se na različne province nerazmerno po njih velikosti delijo; tako jih ima na primer Lombardija 77, Piemont 32, Campagnia 104, Benečija 75 in Sicilija približno ravno toliko, Sardinija pa samo 8. Isto velja glede članov; milanska ljudska banka šteje na primer 25.000, deset bank nad 5000, večina (412 zavodov) pa ne nad 500 zadružnikov.
Zanimivo je poročilo glede poklica zadružnikov, kterih je največ manjših posestnikov in kmetov, kakor tudi obrtnikov in trgovccv; približno je vseh zadružnikov okrog 250.000 tisoč. Deleži so majhni ter znašajo pri 85 bankah ne nad 10 lir, v splošnem pa nikdar nc dosegajo postavno določenih 100 lir. Vplačane glavnice in nabranih rezerv so imele ljudske banke koncem 1. 1908 nad 155 milijonov lir in pride povprečno na vsako banko okrog 225.000 lir; razmerje rezerv proti vplačani glavnici je 5834%. Podlago tvorijo za posojila vloge v tekočem računu poleg hranilnih vlog in obrestovalnih zadolžnic, ktere dosegajo približno eno milijardo. Koncem leta 1908 so znašale vloge v tekočem računu 163-55, hranilne vloge 67697, v zadolžnicah 130 65, toraj skupaj 971 17 milijonov lir.
Važno nalogo izpolnujejo ljudske banke nasproti državnim rentam ter pripomorejo nemalo h temu, da je itali-
janska renta tudi sedaj v času tripoli-ške pustolovščine izgubila primeroma malo na kurzu. V novembru 1893 jc no-tirala italijanska renta 78 ob 5odstot-nem obrestovanju; ob koncu 1911 je pa stala nekaj nad pari (102), potem ko je že doživela konverzijo na 3%%. To jc ugodna posledica italijanske finančne politike, ki jc svoje rente v tujini nazaj kupila ter jih devet desetink doma drži. Ravno v tem oziru ljudske banke mnogo store ter imajo dobro četrtino, točno '2610% rezerv in glavnice naložene v državnih vrcdnostnicali in rentah. Danes notira italijanska renta 9602 ter jc izgubila v osmih mescih tri-poli.ške vojne 6 odstotkov. Naša renta, ki je bila izdana koncem januarja, notira danes 88.55, tako da jc dosegla, ogrsko, nad ktero je bila. dosedaj vedno za 3inpol odstotka. Kakšen bi bil kurz naše rente v vojni, jc bolje, da ne primerjamo dalje.
Glavni posel ljudskih bank je menični eskompt, medtem ko prepuščajo hipotečni posel in to je tudi pravilno, podjetjem, ki so nalašč zato ustanovljena, namreč liipotečnim bankam in posojilnicam. Za 1. 1908 navaja poročilo sledeče podatke ter pomeni prva kolona število eskomptovanih menic, druga pa njih vsote:
poljedelci
trgovci
obrtniki
uradniki
drugi
772.287 809.208 44-7.710 51.801 485.381
480,188.950 lir 540,991.886 „ 425,983.348 „ 18,855.748 „ 263,725.763 „
skupaj 2,566.387 1.689,745.695 lir.
Toliko izkazuje samo menični promet, drugih bančnih poslov ni treba navajati, ker sc žc iz podanega dosti razvidi veliki promet ljudskih bank. Bilanca leta 1908 kaže kosmatega dobička 62 86 milijonov lir ter znaša čisti dobiček po odbitku pasivnih obresti, uprave, davkov in izgube 13 65 milijonov lir, torej 1388% zadružne glavnice; v dobro pa gre zadružnikom 59 odstotkov, 11 odstotkov odpade po pravilih na rezervni zaklad, 4 odstotki se razdele v dobrodelne namene in ostalo sc naloži v posebnih rezervah.
Te številke govore dovolj jasno, kaj lahko store zadružni zavodi, ako imajo še v državi vodilno roko in oporo. V
splošnem razvoju in ozdravljenju italijanskega gospodarstva gre velik del ljudskim bankam.	Dr. Č.
II. oiavni občni zbor jugoslovanske slro-Kovne zveze.
Ljubljana, 23. junija 1912.
Jugoslovanska Strokovna Zveza zboruje danes v Ljudskem Domu. Zaaj šteje že po širni naši domovini 45 pla-čilnic in skupin z 2542 člani. Občni zbor otvori in vodi načelnik, deželni odbornik dr. Ivan Zajec, ki prisrčno pozdravi naše sobojevnike, osobito Štajerce, kjer je v minulem poslovnem letu J. S. Z. tako lepo napredovala. Naglaša važnost strokovne organizacije slovenskega krščansko socialnega delavstva.
Posl. Gos t in čar pozdravi slovenski krščansko socialni delavski parlament. V svojem govoru želi, da naj bi se plačilnice in skupine .1. S. Z. pečale tudi s poizvedbami o stanju delavstva, da sc nam omogoči statistika o delavskih razmerah po različnih naših industrijskih krajih.
Podnačclnik Vinko Z a b u k o v c c poda načelstveno poročilo o poslovanju J. S. Z. leta 1911. Pisarna, jc sprejela leta 1911. 1138 dopisov, rešilo se jih je že 1110, okrožnic in vabil jc načelstvo razposlalo 320, skupaj torej obsega vložni zapisnik 2558 številk.
Shodov je priredila J. S. Z. v svojih skupinah in plačilnicah 62, centrala je odposlala govornike na 28 shodov.
Sej je imelo načelstvo J. S. Z. lani osem.
Prejemkov je imela J. S. Z. L 1911.: pristopnine 762 kron, prispevki članov 18.798 kron 94 vin, skupaj: 20.480 kron 66 vin.; izdatki so pa bili sledeči: bolniške podpore 8.146 kron 83 vin., brezposelne podpore 231 kron 19 vin., izredne podpore 174 kron 50 vin, skupaj torej 8.552 kron 52 vin. Rezervni zaklad jc znašal dne 31. decembra leta 1911. 17.802 K 92 vin.
Ustanovilo je načelstvo leta 1911. strokovni odsek tekstilnega delavstva in pa rudarski strokovni odsek. Nadalje so sc ustanovila sledeča okrožja: ljubljansko s sedežem v Ljubljani, dvoje okrožij na Gorenjskem s sedežem na
Šavi-Jcsenicah in v Šmartnu pri Kraš nju, primorsko okrožje s sedežem v Gorici. in pa štajersko okrožje s sedežem v Celju.
Urednik Fr. K e r h n c govori o рск trebi strokovnega delavskega združevanja, o važnosti delavskega tiska in c potrebi intenzivne organizatorične pro pagande.
Sklene sc: Načelstvo se pooblasti da sme, čc se mu to zdi potrebno, usta-i noviti eno stalno uradniško mesto.
Izreče se zahvala »Zadružni Zvezi«; ki je šla Jugoslovanski Strokovni Z-ve-zi v vseh ozirih na roke in omogočila,, da je mogla naša Zveza tako uspešne delovati.
Nadalje se občni zbor tudi zahval] »Slovenski Straži«, ki je Zvezo gmotne podpirala za organizacijo delavstva v narodnoogroženih krajih in »Družbi sv, Rafaela«, ki dovoljuje, da. sme njen tajnik tudi sodelovati pri rešitvi tekočih poslov J. S. Z.
Pri volitvah so bili izvoljeni: Za načelnika deželni odbornik dr. Ivan Zajec, I. podnačclnik Miha Moškerc, Ц podnačclnik Vinko Zabukovec, III. podnačclnik dr. Lovro Pogačnik, zapisuikat Franc Kerline, zapisnikarjeva namestnica Ivanka Kosec, blagajnik Bogumil Remec. Ostali odborniki in odbornice so: dr. Adlešič J., Ivanka Brate, di\ Derganc, Jakob Golmajer, poslanec J. Gostinčar, Marija Jeras, Uršula Krem-žar, dr. Levičnik, dr. Malnerie, profe-sor Marinko, dr. F. Tomažič, Vrančič Anton Znidaršič. Namestniki so: Ce-rar, Josipina Eržen, Hostnik, Hribar, poslanec E. .Tare, Ljudevit Tomažič, Sa. jovic, Sušnik.
V nadzorstvu so: Posl. Karel Den mastija, Fran Kos, dež. odb. dr. V. Pegan, Mici Roje in ravnatelj »Zadružne Zveze«, Ivan Traven.
Predsednik, deželni odb. dr. Ivan Zajec nato zaključi občni zbor.
MEJNI SPORI OB LAŠKI IN SRBSKI MEJI.
Laški listi v Vidmu poročajo, da je 15. t. m. vadil večji avstrijski oddelek v Timau na laškem ozemlju s strojnimi puškami. Dva laška finančna stražnika sta opozorila avstrijskega generala, cla vadi na laškem ozemlju. General
Pismo iz Nove Zelandije.
A u c k 1 a n d, 24. aprila 1912.
Na Kranjskem morate sedaj imeti pomlad, če se še prav spominjam, tu se pa bliža zimski čas, ker smo na južni polobli, kajti jeseni in pomladi v naši deželi skoraj ne poznamo. Vendar pa. snega v Aucklandu nc bomo videli, trebalo bi iti dalje proti jugu, na Novozelandske Alpe Južnega otoka. V našem mestu bomo imeli lc malo več dežja kot ponavadi ter malo več mrzlej-šemu času primernih zabav, siccr bo pa solnce sijalo toplo in prijetno kot ponavadi in po parkih bodo cvetele cvetice celo zimo.
Nova Zelandija je prav zanimiva dežela, polna naravnih krasot, obstoječa iz clveh večjih in več manjših otokov. Na Severnem otoku imamo v obližju mesteca Rotorua pokrajino toplih vrelcev in gejzirjev; le škoda, škoda, da so pred kratkim, ko sem jih šel občudovat, večinoma štrajkali. Na Južnem otoku se pa imajo potniki priliko diviti veličanstvu novozelandskih Alp, pokritih z večnim snegom in ledeniki. Tam sem sredi poletja obiskal — brez dvoma kot prvi Slovenec — 14 milj dol-gi Tasmanov ledenik ob Mt. Cooku ter bil tudi v bližini ledenika Franca Jožefa. Ob pobočju Alp sc nahajajo bistra gorska jezera in na zapadnem bre-
gu otoka mnogobrojni fjordi, ki po lepoti menda prekašajo celo norveške.
Dasi jc površina kolonije sedemin-dvajstkrat tako velika kot kranjska dežela, vendar jc tu komaj nad en milijon prebivalcev. Med temi jc krog 50 tisoč prvotnih »Maorov«, ki so bili pred manj nego sto leti še ljudožrci, dandanes so pa popolnoma kultivirani; iz prejšnjih časov so ohranili le eno lastnost, cla namreč radi lenuharijo.
O Novi Zelandiji sc pogosto sliši, da je »raj delavskega stanu«. Iz tega bi marsikdo sklepal, da mora biti tu industrija zelo razvita, toda podlaga narodnega gospodarstva je tu kot na avstralskem kontinentu živinoreja in poljedelstvo ter izrabljanje rudniških zakladov. Dežela jc izključno navezana na eksport volne, zamrznjenega mesa, surovega masla, sira, kož itd. Čas za razvoj industrije šc ni prišel, kajti mnogo zemlje je še nenaseljene in intenzivno gospodarstvo je še. nepoznano. Po Severnem in Južnem otoku se raztezajo velikanski pašniki, po katerih se pod': mnogobrojne črede ovac (čez 23 milijonov glav) in živine. Velik areal je je še pokrit z razsežnimi in težko pro-dirnimi gozdi, katere polagomo požiga-jo ter potem zemljo preoravajo, da je pripravna za naseljevanje. Na Južnem otoku, ki je bolj razvit, tudi pridelujejo dokaj pšenice in ovsa.
Dežela je kot znano samovladajoča angleška kolonija. Angleški sistem, ki je dal z belimi ljudmi naseljenim kolonijam zgodaj samoupravo, je brez dvo-
ma zadel pravo ter je pripomogel An-gh ženi do slovesa, cla so prvi koloniza-torji sveta. Kolonija hitro napreduje. Tu imamo vse moderne pridobitve, od telefona in tramvaja do brezžičnega br-zojava. Vsako, še tako nepoznato mestec ima svoj dnevnik in svojo knjižnico, ki jo ponavadi vzdržuje mestna uprava. Svoboda vesti, besede in tiska ni mogoče nikjer tako uveljavljena kot tukaj in v Avstraliji. Splošne in etiake volilne pravice nimajo le moški, ampak tudi ženske, počenši z 21. letom. Delavski sloji imajo tu boljše in ugodnejše razmere kot kjersibodi na svetu.
Politične razmere so zlasi v zadnjem času postale jako zanimive. Pri zacltnjih volitvah v decembru lanskega leta jc ministrstvo Sir Joseph Ward-a doživelo poraz, tako da je pred kratkim moralo odstopiti. Na krmilu je sicer šc ostala liberalna vlada — Mr. Macken-zie, prejšnji poljedelski minister, je sestavil novo ministrstvo — tocla v parlamentu ima tako nezanesljivo večino, da se najbrže ne bo mogla dolgo držati. Pripomniti je pa, cla je tu beseda liberalizem samo šo zgodovinskega pomena ter niina niti z angleškim principom svobodne trgovine ničesar opravili. Liberalna stranka je bila tukaj v resnici napredna ter jo pospeševala delavsko zakonodajo. Zato jo tudi delavstvo, ki je sicer strokovno izvrstno organizirano, pravzaprav tvorilo v političnem oziru lc del liberalne stranke. Najnovejši razvoj pa kaže, cla so bo i tukaj v bližnji prihodnjosti razvila sa-
mostojna delavska stranka, kot obstoja na avstralskem kontinentu. Dosedanja reformna ali konservativna stranka, ki jc seclaj v parlamentu v opoziciji, bo pa pritegnila k sebi zastopnike kmetijstva in most, koder ne bodo delavci v večini.
Nova Zelandija je znamenita po svoji antialkoholni zakonodaji. Do predlanskega leta je bilo volilccm vsakega okraj a prepuščeno, cla se za časa volitev v parlament izreko proti prodaji alkoholnih pijač v dotičnem okraju ali zanjo, in sicer je bila za prvo potrebna tripetinska večina. Na ta način jo že sedaj mnogo okrajev, kjer ni dobiti niti kapljice »pijače«. Tozadevni zakon iz leta 1910 jc pa razven tega dal volilcem lansko leto prvič priliko, da glasujejo tudi za odpravo alkoholnih pijač po celi koloniji. V tem smislu se jc izreklo nad 55 odstotkov volilcev in volilk. Potrebna večina (60 odstotkov) topot še ni bila dosežena, pričakujejo pa, cla sc bo to zgodilo pri prihodnjih volitvah, ker ženske vso glasujejo za to namero — edini vidni učinek ženske volilne pravice. V tem slučaju bi bila po preteku štirih let vsaka prodaja alkoholnih pijač po ccli koloniji odpravljena. Mlada in bogata dežela, ki razven piva in doloma vina vso alkoholne pijače importira — samo špirituoz sc uvaža za več nogo čaja, ki jc tu splošna nacionalna pijača — si more dovoliti eksperimentiranje tudi s tem vprašanjem.
V Novi Zelandiji prebiva precej avstrijskih izseljencev; pri zadnjem ijud-
Dnevne novice.
-f Mednarodni evhnristlčnl kongres.
Deželni odbor kranjski je v sobotni seji na predlog deželnega glavarja soglasno sklenil, da se dežela Kranjska kot erai-nentno katoliška dežela udeleži ofici-jelno kot taka mednarodnega avharl-stičnega kongresa na Dunaju. Kakor čujemo, se poda na kongres posebno deželno odposlanstvo z deželnim glavarjem na čelu. Kolikor nam jo znano, je dežela Kranjska prva izmed vseh dežel, ki je storila tak sklep. .
-f »Slovenski Narod« in dežolni muzej. V sobotni seji deželnega odbora je bila razprava o vlogi ravnatelja deželnega muzeja, ki zahteva glede na znane lažnjivo napade »Slov. Naroda«, da deželni odbor odredi preiskavo v muzeju, a deželni odbor je soglasno odklonil to zahtevo z utemeljitvijo, da nima povoda vsled žurnalističnih napadov te vrste odrediti kako preiskavo, tem manj, ko ima do sedanjega ravnatelja popolno zaupanje, ki si jo v kratki dobi svojega poslovanja stekol velike zasluge za ureditev p o p r c j e z a n e-m a r j e n e g a muzeja.
-j- Sankcioniran deželni zakon. Cesar je sankcioniral zakonski načrt kranjskega deželnega zbora, ki določa regulacijo Kamniške Bistrice.
-p Liberalni mladini in starini so si v laseh. List »Dan«, glasilo tistih, ki nič nimajo, kakor bi rekel »Slov. Narod«, bi pa vendar radi kaj imeli in veljali, je pretekli petek s starimi, častitljivimi liberalnimi politiki nekoliko zaropotal. Povedal je, da vlada med liberalci danes »sovraštvo, za-pravljivost in lenoba«, nadalje da je napredna stranka danes »brez moči, a le vsled svoje lastne krivde in naivnosti njenih poslancev«, tretjič »da leži glavna krivda liberalnih porazov v pretirani sko-posti« starinov, »ki ne puste ničesar radi izpod palca in da bodo vsled skoposti še to zgubili, kar imajo danes«. »Slovenski Narod« jc vzel takoj šibo v roke in je mladine ošvrkal takole: »O lenobi govore tisti, ki sami nič ne delajo. Res je prišla liberalna stranka na rob propada, pa lc vsled tistih gospodarskih budalosti, ki so jih uganjali nezreleži, kakor jih uganja pisec »Dana«, in vsled znanih političnih budalosti, za katere so najmanj odgovorni napredni poslanci.« Na očitanje skoposti starinov pa piše »Narod«, norčevaje se iz mladinov: »Dr. Žerjav, kje si, da zabiješ premoženje Ciril-Metodove družbe in občine ljubljanske! Ljubljana zgradi slovensko akademijo, preskrbi jo z 50.000 kron dohodkov in ustanovi deset arhivarskih mest po 10.000 K!« Ta klofuta je pa študente pri »Danu«, ki bi radi mestni arhivarji postali, tako potrla, da so zgubili ne samo vero v stare liberalce, ampak tudi celo v »Svobodno misel«, in da se vsi iz sebe vprašujejo: »Ali je na Slovenskem svobodna beseda sploh še mogoča?« Tako so stari liberalci sami Svobodno misel in besedo pokopali za nekaj časa, kakor Indijanci bojno sekiro, ž njo vred bo pa najbrže pokopan tudi »Dan«. Gosp. Luka Jelene je namreč že oblekel črno suknjo.
— Tudi mladina proti Macharju. Dne 16. t. m. jc bil v Martenicili ndade-niški shod, na katerem se jc z ogorčenjem protestiralo proti surovostim Ma-charjeve čitanke. V lepem izprevodu je prispela mladina na trato, kjer se je pod milim nebom vršila služba božja. Bilo je čez 300 mladeničev in mladenk, ki so so udeležili krasno uspelega shoda. Pretežna večina jc bila v krasni narodni noši. Slavnostni govor je imel č. g. A. Urban, kaplan iz Kromcriža; z navduševalnimi besedami je izpodbujal mladino, da naj vedno s ponosom kaže svoje versko prepričanje. Govoril je tu-
di tajnik Fr. Dolansky, ki je z uničevalno besedo obsodil dogodke poslednje dobo in zlasti ob soglašanju vsega tabora protestiral proti surovosti Ma-eharjeve čitanke. Po taboru se jo pričela prosta zabava, katere se je udeležilo mnogo somišljenikov za vse dobro, blago, sveto navdušene češko mladine. Vsekako lepo znamenje, da se jc tudi med mladino začelo gibanje proti pre-kucuhom sv. vere. Kakršna mladina, taka prihodnost naroda.
-f- Zgradba dalmatinske železnice. V sobotni dopoldanski seji sc je pečal ogrsko-hrvaški državni zbor z vladno predlogo o zgradbi proge Ogulin - Knin. Poročevalec Heltai naglaša, da se s to predlogo reši vprašanje dalmatinsko železnice, ki je že desetletja staro. Železnico zgrade ogrska komerčna banka, ogrska agrarna banka, dunajska Union-banka in ogrska akcijska družba lokalnih železnic. Navedena skupina bank je napravila proračun, po katerem bi stala proga 226 milijonov kron, trgovinsko ministrstvo je znižalo proračun na 10S milijonov kron. Vlada prispeva k zgrad-benim stroškom 35 odstotkov. Lukacs izvaja, da hoče ob tej priliki tudi Hrvatom odgovoriti. S to predlogo reži vlada eno svojih obveznosti nasproti Hrvatom. Kar tiče ostale željo Hrvatov glede na upravne zadeve, sc hoče vlada baviti s temi vprašanji in jih ugodno rešiti. Tucli vprašanja o službeni prag-matiki se ogrska vlada no bo izognila in ga hoče rešiti jeseni. Pri zgradbi novo železnice Ogulin-Knin hoče vlada v prvi vrsti uporabljati hrvaške delavce. — Predlogo je ogrski državni zbor nato odobril. — Nadalje se poroča, cla jo Čuvaj nakazal 50.000 K za hrvaške ciclav-ce, ki bi se vrnili iz Amerike na Hrvaško gradit dalmatinsko železnico.
—	K avtomobilni nesreči na Učki gori se še poroča: Priča, da je šofer ponesrečenega Fischerja opetovano opozoril, da jc pero slabo, je ritmojster Walzel. Fischer je šoferja odločno zavrnil in prepovedal mu vsako popravo, rekoč: »Prvi hočem biti na vsak način!« Ko je šel neki avtomobil mimo njega, je Fischer postal silno nervozen in priganjal šoferja, naj hitreje vozi. Naenkrat je počilo pero in zgodila se je nesreča. Ritmojster se ima zahvaliti slučaju, da tudi on ni ubit. Obrnil sc je takrat na stran in se zahvalil nekemu dekletu, ki je metalo rože. To gibanje je povzročilo, da' ni priletel s tako močjo ob skale, kakor Fischer in njegova soproga. Hotelir na Učki gori je telefonično javil nesrečo v Matulje. Kljub nevarnosti, ki so jo povzročali mimo vozeči avtomobili, je takoj s svojim avtomobilom drvil na mesto nesreče g. dr. G r o y c r , soprog prve slovenske zdravnice g. dr. Eleonore Jenko. Mogel je pomagati samo ritmojstru. Posebno strašno je bilo pogledati mrtvo gospo Fischer. Njeni možgani so ležali po okrvavljenih skalah. Ranjenega ritmojstra so hrvaški delavci prenesli v kočo. Ritmojster se sedaj že dobro počuti, vročina, ki jo je imel prva dva dneva po nesreči, je odnehala, Včeraj so ritmojstra prepeljali v vojaški sanatorij v Opatijo.
—	Avtomobilisti tekmovalci na Gorenjskem. Iz Tržiča se poroča: V soboto dopoldne so se peljali avtomobilisti skozi Tržič na Ljubelj. Ves trg je bil v zastavah. Delo po velikih tovarnah je počivalo ves dan. Po trgu jc imela častno stražo požarna hramba, ki je s trobento naznanjala prihod posamnih voz. Otroci so s cesarskimi zastavami v roki pozdravljali tekmece, z raznih oken pa so metale tržiške gospodične šopke na goste, ki so sc uljudno zahvaljevali za izkazano pozornost. Tržiški avtomobilisti so z načelnikom kranjskega avtomobilskega kluba g. baronom Bornom pozdravljali visoke tekmece pri Sv. Ani
Je odgovoril, da označuje zemljevid pre-porno ozemlje za avstrijsko last, a se je kljub temu umaknil in izjavil, da so preporna zadeva izroči mešani laško-avstrijski komisiji za vreditev mejo. Dne IS. t. m. je pa prestopila neka avstrijska patrulja laško zemljo in se odstranila šole ua drugi poziv laških finančnih stražnikov. — Berolinski »Lo-kalanzciger« pa poroča iz Belgrada, da vadijo avstrijske čete vsak dan nasproti srbske Dobrovice ob Donavi in da so pri otoku Ostrov vadili prehod čez Donavo. Srbsko prebivalstvo jo baje vznemirjeno in jc zato odposlala srbska vlada dva bataljona v Dobrovico.
BRAMBNA PREOSNOVA V AVSTRIJSKI ZBORNICI.
Avstrijska poslaniška zbornica zelo pospešuje razpravo glede na brambne predloge, ki nudijo ros veliko dobrega prebivalstvu. Glavni razlog pospešenega dela zbornico jc ozir na sivolasega našega vladarja, ki je izrazil, da ne gre prej v Išl, kjer navadno poloti prebiva, dokler ne reši avstrijski državni zbor brambne preosnove, ki jo na Ogrskem že rešena. Seje so zato zdaj tudi ob sobotah in ob ponedeljkih, ko zbornica navadno ne zboruje, ker se mora veliko poslancev odpeljati z Dunaja v svojo volilne okraje na shode. Opozicija, ki je proti brambnim preosnovam zelo pohlevna, tudi socialni demokratje v Kbornici niso tako hudi, kakor jc n. pr. v »Zarji« na brambno proosnovo hud Etbin Kristan, so poizkušali v sobotni soji nekoliko ponagajati. Frcsl jc očital strankam, ki sc zavzemajo za volilno proosnovo, da sc skrivajo za krono. Podpredsednik Pogačnik ga je prosil, da naj se no peča s krono. Frcsl je pa nato zahteval, da naj sc poslanci preštejejo, da se dožene, če jc zbornica sklepčna. Podpredsednik Pogačnik jc odgovoril, cla nc bo pustil navzočih poslancev prešteti, kor je sklepčnost zbornice že predsednik začetkom seje kon-statiral. Posl. Tresić je nato predlagal konec seje. Češki radikalci, socialni demokrati in nekaj Dalmatincev jc zapustilo zbornico, a s 138 glasovi je zbornica predlog odklonila. Ko so voditelji strank, ki sc zavzemajo za brambno preosnovo, opazili, cla hoče opozicija nagajati, so hitro telefonirali v bližnje kavarne, da so prišli odsotni poslanci v zbornico. Seja se jc zaključila ob 5. uri 10 minut. Danes jc napovedana ob 11. dopoldne.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA NA SARDINIJI.
Železničarji vseh sardinskih glavnih in lokalnih železnic stavkajo. Promet počiva. Pošto prevažajo torpc-dovke.
VELIKE LAŠKE IZGUBE PRI BENGAZIJU.
Dne 19. t. m. so napadli Lalii pri Bengaziju neki 100 mož močan turški oddelek. Turki in Arabci, ki so prihiteli napadenemu oddelku na pomoč, so pognali Lahe v beg in jih zasledovali. Lalii so imeli velike izgubo, dasi so se boja udeležili tudi on zrakoplov in več aeroplanov, iz katerih so metali Lahi bombe na sovražnika.
NEMIRI V ALBANIJI IN V MAKEDONIJI.
Izet bej prodira s 6 bataljoni proti Debri, da aretira voditelja vstašev. Pri Peči in Djakovi zbrani Albanci so sc razkropili, ko sc je približala turška armada.
: Haimalls ..Slovenca".:
skem štetju v aprilu lanskega leta so našteli 2131 oseb, rojenih v Avstro-Ogr-ski: otroci naseljencev, rojeni v koloniji so sc šteli za Novozelandce. Naši ljudje; so doma večinoma iz Dalmacije ter so se do zadnjega časa izvečine pečali s kopanjem neke vrste okamenele smole. zvane »kaurigum«, ki sc rabi za izdelovanje lakov in linoleja. V zadnjem času so pa na eni strani ccne smolo padle, na drugi strani so sc pa stroški kopanja tako zvišali, da sc delo komaj še izplača. Zato so Dalmatinci to opravilo v veliki množini zapustili ter se poprijeli drugih stvari, kot, del pri Zgradbi želcznic, cest itd. Drugi so delavci po farmah ali trebijo gozde. Marsikateri so si nabavili farme ter se pečajo zlasti z vinorejo, sadjerejo ter v bližini mest z vrtnarstvom in pridela-vanjem zelenjave. Ker tukaj ni skoro nobenih naseljencev iz drugih avstrijskih dežel, naše Dalmatince nazivajo tudi »Austrians« in hrvaški jezik velja tukaj za »Austrian language« (avstrijski jezik). Lota 1911 je došlo semkaj 194, lota 1910 pa 271 izseljencev iz naše monarhije.
Angleški imperialistični duh, ki je v Lifetvu sovražen vsakemu tujemu, nc-
angleškcmu vplivu, je tukaj, v najod-daljencjši angleški koloniji, jako močan, kajti dežela je navezana na eks-port svojih pridelkov ter potrebuje ugodnih trgovskih zvez in varnih morskih cest, to varnost ji pa more nuditi le mogočna angleška vojna mornarica. Preferencialni angleški tarif za angleško blago je vsled tega vsakomur lahko razumljiv. Trgovinske zveze so večinoma z Angleško in nje kolonijami, izmed drugih držav je važen samo seve-ro-amerikanski in nemški uvoz.
Naseljevalni zakon izključuje od pristopa v kolonijo brez izjeme vse ili-tevato iz ncangleških dežel. Predno se izkrcanje dovoli, mora vsakdo praktično o.olninskemu uradniku dokazati, da zna čitati in pisati v enem izmed ev-ropejskih jezikov. V to svrho ima urad posebne formularje v vseh evropejskih jezikih, katere morajo bodoči naseljenci izpolniti, oziroma, kopirati. Kitajci morajo plačati imigracijsko takso v znesku 100 funtov šlerlingov (K 2400). Naseljevanja semkaj ni priporočati, zlasti ako človek nc razume angleškega jezika ter ne pozna kmetijskih op? a v 11.
Sporočali mi je šc, da som sinoči
imel priliko poslušati norveškega kapitana Amundsana, ki je predaval o odkritju južnega tečaja. Kot ste že čitali v Evropi, jc dosegel to točko dne 14. decembra 1911 ob tretji uri popoldne. Njegova ladja »Fram« se je že začetkom marca povrnila v Nobart v Tasmaniji. Na svojem potu je Amundsen srečal tudi angleško ekspedicijo kapitana Scotta (»Terra Nova«) ter japonsko ladijo »Kainan Maru« pocl Širazejevim vodstvom. Slednja sc je že povrnila v Avstralijo brez posebnih uspehov. Kapitan Scott je pa tudi poslal pred kratkim del svoje ekspedicijo v Christ-church (Krajščere) na Južnem otoku naše kolonije, ki za sedaj šc ni prinesel nobenih izvanrednih poročil, dočim je sam z drugim delom še ostal v antarktičnih pokrajinah. Angleži upajo, da se bo i on vrnil z enakim poročilom kot Amundsen. Bližnja prihodnjost ho pokazala, v koliko se jim bo to upanje izpolnilo.
K sklepu pošiljam vsem prijateljem in znancem pozdrav ocl Tihega morja.
F ranče M i k 1 a v č i č , tajnik avstro - ogrskega konzulata.
pod Ljubelom. Tu je bil krasen slavolok, napravljen iz divjačine. Vožnja po strmem ljubeljskem klancu je šla se, veda počasi. Tudi deželni glavar dr. Iv. šusteršič je bil tu navzoč.
—	»Sveta vojska«. Včeraj je bilo v »Ljudskem domu« v Ljublja li protial-koholno zborovanje. Sklenilo se je, razpustiti društvo »Abstinent« in namesto njega ustanoviti »Sveto vojsko«, in si-cer posebno (lokalno) društvo za Ljubljano, obenem pa »Zvezo Svete vojske«, h kateri bodo pripadala vsa društva »Sveto vojske« po Slovenskem. Vsake lokalno društvo naj naznani svojo ustanovitev »Zvezi« v Ljubljani in postane s tem ipso facto njen član. .Več v »Zlati Dobi«.
—	V nedeljo v št. Jakob v Rožu! V
nedeljo, dno 30. t. m., ob 3. uri popoldne praznuje požarna bramba v St. Jakobu v Rožu na Koroškem blagoslovljenje svoje nove brizgalne in obenem tudi svojo 251etnico. Ta dan poliiiimo Slovenci v prijazni Št. Jakob, da se v družbi koroških bratov navdušimo za na-rodnoobrambno delo ob meji. Spored nedeljsko slavnosti v Št. Jakobu jc sie. deči: Ob 3. uri popoldne sc vrši cerkveno blagoslovljenje, za tem pa pozdravni in drugi govori. Nato odidejo društva in gostje v »Narodni dom«, kjer bo veselica s koncertom, govori, tombolo itd. Prav je, da se te slavnosti, ki obeta biti zelo lepa, udeleže Slovenci od blizu in daleč! Treba jc pokazati Slovencem na Koroškem, da niso osamljeni, cla bijejo še zanje bratska srca. Zato pa v nedeljo v Št. Jakob v Rožu! —< Ognjegasci na Gorenjskem, pohitite v nedeljo med svoje brate na Koroško!
—	Prošnje za sprejem v vojaške učne zavode na Dunaju je mogoče vsled podaljšanega termina vlagati do 10. julija t. l.( opremljene z zahtevanimi dokumenti.
—	Šolski bratje v Hrušici. Dne 21. junija jc s svojim visokim obiskom počastil juvenat »Sacre Coeur« bratov krščanskih šol v Hrušici pri Jesenicah knezoškof dr. Ant. Bonaventura Jeglič v družbi preč. g. kanonika-dekana Novaka iz Radovljice.
—	Strela ubila osem konj. Dne 20. t. m. jc udarila strela v lipo na Stružnici pri Banjaloki in ubila osem konj, ki so ondi vedrih. Bili so last Bošnjakov, ki ondi prenašajo oglje na »Drathseilbahn«, ki je last Žida Griinwalda.
—	Visoki gostje v Toplicah. V četrtek, dne 20. t. m. so obiskali Dolenjske Toplice visoki izletniki: knez Karol Auer-sperg s kneginjo in tremi hčerami, knez Franc Jožef Auersperg, ekscelenca grof Clam Callas s štirimi hčerami, knez Hugo Windischgratz s kneginjo, sinom in dvema hčerama. Odlični, visoki gostje so se zelo pohvalno izrekli o kopališki opravi ter niso mogli prehvaliti romantične okolice s prijaznimi griči, posajenimi z divnimi, senčnimi gozdi.
—	Otrok utonil. Iz Kožarjev pri Ljubljani nam poročajo: Osemnajstletna dekle A. B. se je šla preteklo sredo popoldne kopat v Gradašico, ki teče ob vrtu gostilničarja vulgo Kocjana. S seboj je vzela dva otroka: triletno deklico in dveletnega dečka. Vsi trije so bili na hrani in stanovanju pri neki I. G., katere mož živi v Ameriki. Dekle A. B. se je kopala nad jezom v glo-bokejši vodi, otroka sta pa bredla po vodi tam, kjer je bolj plitva in mirna. Ko so se bili skopali, je nesla dekle A. B. najprvo dečka iz vode in ga posadila v travo na obrežju. Nato se je vrnila po triletno deklico v vodo. Ko je bila tudi to prinesla na obrežje, jc zapazila, da dečka ni več tam, kamor ga je bila položila. Ker je menila, da je dete steklo naprej domov, se je odpravila tudi sama z deklico v stanovanje. A tu jo je obšla groza, zakaj takoj je slutila nesrečo. Šli so iskat dečka. Ko je Kocjanova hči Francka prišla preko brvi na. jez, je vsa preplašena zaklicala: »Tukaj je — mrtev.« A. B, ga je vzdignila iz vode, nakar so ga skušali spraviti k življenju. Tudi neki tja s svojo soprogo prišedši žen-darmerijski stražmojster je pomagal zbujati k življenju nedolžno dete, ali vse je bilo zastonj. Še isti dan so ga na ročnem vozičku odpeljali v mrtvašnico na Dobrovo. — Ob bregu rastejo drevesa; dete je bržkone stopilo čisto h kraju brega, izgubilo ravnotežje, pa padlo na tistem kraju v par metrov globoko vodo. Lahko je res, da se ni nič slišalo, kdaj je dete padlo v vodo, ker ob jezu voda dokaj šumi; ali pa je dete padlo na glavo v vodo in se tako v tistem trenotku v vodi zadušilo. — Zopet en opomin več, da se mora otroke vedno imeti pred očmi.
—	Požar na Vrhniki. V noči od zadnje sobote na nedeljo je pričela goreti stara Lenarčičeva tovarna za harmonije in stole. Požar je napravil precej škode. Kako je ogenj nastal, sc danes še ne ve. Le čudno se nam zdi, kako morejo meninič tebinič aretirati kot požigalca človeka, na katerega nc leti noben sum.
—	Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Cecilija Vilman, Jesenice; Frančiška Laber-nik, Trn; A. Polokar, Dragatuš; Ana Šest, Knežak; Henrik pl. Turzanskv, Livold;
Teodora Trii'ger, Stara cerkev; Franc Zupan, Vrhnika; Oto Cincker, Poljanice; Ivana Munda, Prečna; Henrika Kos, Črni vrh; Dominik Bric, nadučitelj, Vodice; službeni mesti menjata Justinia Kozamernik v Postojni in Marija Palme v Dol. Logatcu; Metod Požar, Slap; Frančiška Vilhar, Na-danje selo. Stalno se vpokojita učiteljici Ana Dragatin in Emilija Ažman.
—	V Dubrovniku zaprti dijaki — iz-puščeni na prosto. V Dubrovniku so v soboto popoldne zaslišali šestorico aretova-nih dijakov, kakor poroča »Crvena Hrvatska«. Zaslišavanje se je vršilo od strani politične oblasti. Rezultat tega zaslišava-nja je bil brzojavno sporočen na namest-ništvo v Zader, ki naj bi glede aretovanih dijakov določilo nadaljne korake. Ker pa preiskava proti dijakom ni ničesar obtežil-nega dognala, so jih izpustili na prosto v soboto ob 10. uri zvečer, da bi se jim ne priredile eventuelne ovacije.
—	Hišne preiskave pri dijakih v Splitu. Splitska »Sloboda« poroča preteklo sredo, da so se prejšnji dan nadaljevale hišne preiskave pri nekaterih srednješolskih dijakih, in siccr pri gg. Jelaviču, Roji, Kačiču, Podhraskiju in Kaliniču.
—	Modrušanov izstop iz političnega življenja. »Pester Lloyd« je pred dnevi prinesel izjavo novoizvoljenega mestnega načelnika v Karlovcu Gustava Modrušana, v kateri izjavlja, da je v onem času, ko je sprejel izvolitev za načelnika v Karlovcu, vpošteval politične razmere v Hrvatski ter se umaknil iz političnega življenja.
—	Umrl jc na Dunaju podmaršal v pok. Artur baron 11 i p s i c h, star 70 let.
—	Občinsko klavnico jc sklenil napraviti občinski odbor v Gorjah pri Bledu.
—	V Ameriki umrli Slovenci. V
'Jolietu je umrl Matija Nemanich, star 43 let, nanagloma za srčno kapjo dne 3. maja. Pokojnik je bil rojen leta 1869. v Lokvici pri Metliki na Belokranjskem, odkoder je
Erišel pred 24 leti v Ameriko. — V She-oyganu, Wis.( je Slovenec John Skok, 38 let star, dne 19. maja odšel neznanokam, Čez teden dni so našli njegovo mrtvo truplo v reki. V stari domovini zapušča ženo in otroke, — V East Palestine, O., je povozil rojaka Josipa Hafnerja dne 25. maja vlak in ga usmrtil vpričo njegove žene in Sinčka. — V St. Paulu, Minn., je umrl dne 1. junija v tamošnjem semenišču slovenski bogoslovec g. Anton Logar.
Primorske vesii.
— Porotna razprava proti »Soči«,
ki bi se imela vršiti 24. t. m. pred goriško poroto, sc ne vrši, ker je obtoženec prosil za delegacijo drugega porotnega sodišča. Menda mu najbolj diši ljubljanska porota.
p Proti bogokletnemu pisanju bSoče«. V Gorici, 24. jun. 1912. Danes se je po Goriškem vršilo več protestnih Shodov proti bogokletnemu pisanju s>Soče«, ki je objavila imunizirano Ma-charjevo čitanko. Taki shodi so bili v Velikem dolu na Krasu, v Kamnjali, čc?ničah, Batujah in v Št. Ferjanu. Največji in najburnejši shod je bil pa brezdvomno v Rihembergu, o katerem sledi tole poročilo: Udeležba jc bila ogromna, nad 400 ljudi, ki so z zanimanjem poslušali govornika ter s tekrajno ogorčenostjo protestirali proti !brezverskim napadom propadle »Soče«. Tupatam so skušali nekateri libe-fa.c.i motiti govornika, a ko jim je isti ponudil govorniški prostor, so se kar bsramočeni odstranili. Uspeh shoda je gotovo velik in upamo, da bo ta lepo Uspeli shod blagodejno vplival na da-hašnjo našo organizacijo.
p Veleizdajstva obtoženi dijaki. Kadar 21. jun. Državno pravdništvo je Švignilo proti trem dijakom obtožbo tearadi veleizdajo. Obtoženi so gimnazijec Antc Filipić, učiteljiščnik Ante Cu-Hn in vseučiliščnik Stevo Klaič. Vse 3 feo vtaknili v zapor, češ da so bili udeleženi pri revolucionarni organizaciji, ki jc razširjena po Dalmaciji in drugih jugoslovanskih deželah. Mnogo odličnih odvetnikov je ponudilo zastopstvo Obtoženim dijakom.
p »Edinost« in »evharistični shod«. Ves katoliški svet, brez razlike narodnosti, se pripravlja na veliko slavlje, ko se na cesarskem Dunaju pokloni svojemu Bogu, skritemu v Evharisti-ji. Iz dosedanjih priprav se da sklepati, da bomo tudi Slovenci častno za-pani pri tej manifestaciji, pri kateri ne bo manjkalo tudi zastopnikov tržaških katoliško mislečih Slovenccv. Evhari-etičen kongres ni nikakršna politični a. manifestacija in zato nc razumem, иакај se liberalci radi njega, vznemirjajo. Da bo pa ta kongres zbodel tudi »pobožno« »Edinost«, nismo pričakovali. Z veliko slastjo je ponatisnila iz liberalne praške »Union«, ki se je zlasti letos vsiljevala tudi v hiše katoliških Slovencev, članek, naperjen proti evha-Hstičnemu kongresu, ker so dunajski krščanski socialci nasprotni češkim šolam! Ta-le argument je pa res vreden
pipe tobaka. Ali prirejajo evharistični shod dunajski krščanski socialci? In če gremo na Dunaj, ali se gremo klanjat, magistratu?! Ne bodite tako neslani! Za temi argumenti sc skriva le Vaš strah, bojite se, da bo po tem kongresu katoliška, verska zavest zopet vzplamtcla z novim žarom med avstrijskimi narodi, in ne v zadnji vrsti med Slovenci in Čehi!
p Kako skrbi zavod sv. Nikolaja za dekleta? V Trstu obstoji nek zavod sv. Nikolaja, pod vodstvom liberalnih dam, z namenom, skrbeti za službujoča dekleta, proti mali odškodnini, kadar so brez službe. Nekaj časa jc imel zavod svojega duhovnika kot nadzornika. Toda razmere so pod vodstvom liberalnih dam prišle tako daleč, da katoliški duhovnik ne more več prestopili praga tega zavoda. Saj jc predsednica tega zavoda ma občnem zboru rekla, da stoji Ferrer tako visoko, da mu ona ni vredna jermen črevljev odvezati. Sedanje vodstvo tudi nagovarja dekleta, da pristopajo k nar. delavski organizaciji, ki deluje za dekleta na ta način, da jim prireja vse nedelje in praznike plese, kjer zapravljajo elenar in zdravje. Prihodnjo nedeljo priredi Nikolajev zavod v Rojanu veselico in po veselici ples! Dekleta nimajo večkrat niti toliko, da bi si kupila košček kruha in plačala prenočišče, liberalne dame jim dajejo pa s plesom prilike, da zapravljajo denar! Njih matere doma molijo in skrbe, da se jim hčerke, ki si morajo vsled revščine iskati na pošten način zaslužka, ohranijo poštene, Vi jim pa s plesi dajete priložnost do zapravljanja. Med tem pa, ko mi vodstvo Nikolajevega zavoda obdolžujemo, ima isto še toliko žalostnega poguma, da toži: »Slovenski duhovniki rujejo proti zavodu in ga ne podpirajo!« — Dolgo časa so podpirali slov. duhovniki ta zavod, toda vest nam ne dovoljuje, da puščamo še dalje slov. katoliško javnost v nejasnem glede razmer, ki vladajo v tem zavodu in da ta javnost tudi ve, kaj je v bodoče nje dolžnost.
p Otrok utonil. V Zg. Kjarboli št. 53 stanujoča Marija Maver, mati 31etne lvaroline, je prala. Pustila je otroka samega v hiši, ko je šla obešat perilo. Vr-nivši se, je pogrešila otroka in ga iskala povsod, dokler ga ni našla v čebru z glavo nizdol mrtvega. V čebru je bilo le 10 cm vode.
p Med izseljenci, lblctni Henrik Černe in 171etni Leopold Primož, oba iz Kočevja, sta prišla v družbi vojaka 17. pešpolka iz Celovca, Schneiderja v Trst z namenom odpeljati se v Ameriko. Schneider, tudi Kočevar, jima je prigovarjal, naj mu izročita že kupljene vožnje listke in denar, češ, da se boji žepnih tatov. Mladeniča sta mu verjela in mu izročila vse. Eno uro pred odhodom parnika »Carpathia« pa se je Schneider od svojih tovarišev odstranil z neko pretvezo in se ni več vrnil. Začela sta sumiti in misleč, da ju Schneider čaka na krovu, sta sc podala tja, kjer sta ga res našla, toda ne več kot vojaka, temveč v lepi civilni obleki. Schneiderja sta izročila redarju, kateri ga je odpeljal v vojaške zapore.
p Radi žaljenja veličanstva jc bil v Trstu aretiran Ljubljančan Martin Zimcrman.
p Podelitev naslova šolskega svetnika. Cesar jc podelil profesorju na državni realki v Trstu Antonu Stephani-desu in profesorju veronauka na goriški realki dr. Hilariju Zornu naslov šolskega svetnika.
p Radi poskušenega umora je stala pred tržaško poroto 23 letna Antonija Sežina, ki je dne 17. aprila t. 1. na 53-letnega Silvestra Sežina trikrat streljala in ga smrtno nevarno ranila. Ob-toženka jc že par let poročena z Ivanom Sežina iz Kolonkovca, pa jc brezvestno svojega moža varala in živela s Silvestrom Sežina. Ko je njen mož to zvedel, jo je začel pretepavati, česar pa obtoženka ni mogla prenašati in se jc zastrupila. Po desetdnevni postelji je bila iz bolnice odpuščena. Prišedši domov, se jc zmaščevala nad Silvestrom Scžino, ker jo jc razglasil in jc zato pri prvi priložnosti nanj streljala. Porotniki so obtoženko enoglasno oprostili.
p Umor v Trebčab. Dodatno k zadnjim vestem se nam poroča, da je pokojna Katarina Kristan, katero jc Karel Ilrovatin zaklal, imel poleg že omenjene hranilne knjižice z 10.000 K, ?e eno hranilno knjižico, ki je pa — izginila. Preiskovalni sodnik je odredil informacije pri vseh tržaških bankah in posojilnicah.
p Nagla smrt. 241etni Alojzij Čer-nivc v Trstu je bil že nekaj časa bolan. Šel je zopet na zdravniško posta jo bolniške blagajne. S potoma pa mu jc prišlo slabo tako, da je padel in izdihnil.
p Strela v Gorici. O tem sc nam še poroča: Strela, ki je gospodarila v Gorici v noči od nedelje na ponedeljek, jo povzročila mm?go strahu med prebi-
valstvom. Nevihta je pričela že okrog 11. ure. Okrog pol 2. ure ponoči pa naenkrat udari strela v strelovod samostana v ul. Orzoni. Med gojenkami jc bil silen strah. V samostanu ni strela napravila posebne škode. Pač pa je od-skočila v stran, vrgla na vrtu iz ograje eno desko, razkrila na strehi nekega posestnika del strehe in nato po vrsti šinila v tri hleve zaporedoma v ulici Brolli. Posestniku Jožefu Brešanu jc ubila kravo vredno 600 K, v hlevu pa napravila škode 1000 K; Ivanu Bruma-tu jo. ubila vola, vrednega 700 K in kravo, vredno 600 K; v hlevu Alojzija Ber-lota je ubila dva krasna vola, vredna nad 1400 K. Bila sta last mesarja No-votnija. Škoda jo vsa krita z zavarovalnino, izvzemši za oba Novotnijeva vola. — Strela je omamila tudi eno deklico. Zanimivo je, da se je v Brumato-vem hlevu nahajal še en konj in šc dvoje govedi, ki pa so vsi ostali nepoškodovani. Enako je ostal popolnoma nepoškodovan junček, ki se je še nahajal v Brešanovem hlevu. Nevarnost je bila velika, ker ljudje prebivajo v stanovanjih poleg hleva, ločeni le po slabi steni in še šibkejših vratih. In vendar — hvala Bogu — v nobeni hiši ni človeških žrtev. V samostanu sester »della Providenza« je pobitih nekaj posod in pohištva.
Šiajerske novice.
š Evharistični koncert v Mariboru. V
četrtek 27. junija priredi mariborsko cecilijansko pevsko društvo s pomočjo filharmoničnega društva in srednjih šol v proslavo evharističnega leta ob pol 8. uri zvečer v stolnici velik koncert s sledečim sporedom: 1. Alex. Guilmant: Religiozni marš. 2. G. F. Handel: Halleluja, zbor iz oratorija Mesija. 3. Anton Dvorak: Tri biblične pesmi, poje župnik GroBauer iz Gradca. 4. F. Mendelsohn Bartholdy: Op. 73. Lauda Sion; soli, zbor, orkester. 5. G. F, Handel: Largo, quintet za lok in orgije. 6. Max. Filke: Te Deum, op. 101. — Začetek ob pol 8. uri zvečer.
š Odlikovanje. Za 40 letno službovanje je podelila štajerska namestnija kolajno gospej Baumgartncr v Mariboru. Odlikovana žc 40 let upravlja mesto šolskega sluge na kolonijalni šoli v Mariboru.
š Pri volitvi župana za mesto Celje, katera se je vršila v soboto, dne 22. t. m., jc bil županom izvoljen dosedanji župan dr. Henrik Jabornegg pl. Alten-fels, podžupanom pa lekarnar Maks Rauscher.
š Slabo gospodarstvo so zasledili v občini Vareja pri Ptuju, katero imajo v rokah štajercijanci. Vsled revizije občinskih računov od strani deželnega odbora, je začelo zadevo preiskovati državno pravdništvo.
š Novo katoliško izobraževalno društvo ustanovijo v nedeljo, dne 30. t. m. po rani maši na Dolu pri Hrastniku. Govorit pride profesor dr. Hohnjec iz Maribora.
š Hudo nevihto so imeli te dni v ptujskem okraju. Toča je hudo poškodovala polja in vrtove po Cirkovcih in v drugi bližnji okolici.
š Samoumor. V Dravčah pri Vuze-nici se je zastrupila posestnica Marija Gril. Zavžila je precejšnjo množino ar-zenika. Motiv dejanja je neznan.
š Samoumor vojaškega begunca. Od 87. pešpolka jc pobegnil pešec Franc Brcmikar. Podal se je k svoji sestri na Dunaj. Vojaške oblasti so pa reveža izsledile; prišla ga je iskat v sestrino stanovanje patrulja. Ko je videl, da nc more uteči, je skočil iz 3. nadstropja, v katerem se je pri sestri nahajal, na ulico in mrtev obležal na tlaku.
š Premog je našel blizo Tilmiča na Srednjem Štajerskem vpokojeni revi-dent južne želcznice, Flotsch. Po dosedanjem raziskavanju je žila nacl tri metre debela.
š Na šulferajnsko šolo mislijo nekateri zaslepljcnci v Loki pri Žusmu. V popolnoma slovenskem kraju! Najbrže se čuti par (nemških uslužbencev v tamošnji tovarni za kopita za ogroženo nemško manjšino v toni kraju.
š Pobegnil je iz prisilne delavnice v Judcnburgu v Št. Jurju ob Taboru v celjskem okraju leta 1876. rojeni Janez Brežnik. Zasleduje ga orožništvo.
š Nesreča na cesti. Iz Sevnice: Te dni se je z enovprežnim vozom peljal proti domu na Brezje posestnik Dominik Bibič. Na vozu je sedela tudi gostil-ničarka Antonija Zemlak. Blizu Sevnice je pridirjal naproti nek avtomobil. Konj se je splašil, se jc postavil na zadnje noge in prevrnil voz. Oba na vozu sedeča sta bila z močjo vržena na cesto, kjer sta hudo poškodovana nezavestno obležala. Konj pa jo z popolnoma razdrtim vozom oddirjal dalje.
š Konje je ukradel nekemu posestniku v Radgoni hlapec Franc Vrečar. V Mariboru pa so ga orožniki aretirali in ga izročili deželni sodniji v Graclcu,
š Tatovi so vlomili pri Kmetu Ar-zenjaku v Dramljah pri Celju. Ukradli so okrog 60 kg slanine, 50 kg masti tei veliko drugih reči. Škode je okrog 30C kron.
š Pazite na deco! V Konjicah jc prišel šolar Jakob Strašek v kolesje mlina. Eno roko mu je popolnoma zmečkalo. Težko ranjenega so morali spraviti v bolnišnico.
š S hleva je padel v Št. Vidu pri Ptuju oženj en pos. Vid. Gabrovec. Za-dobil jc hude poškodbe, na katerih je kmalu umrl.
š Planšarica in 15 svinj zgorelo. 12 Judenburga na Zg. Štajerskem poročajo: V št. Wolfgangu na neki gori ima posestnik Tschartsch pašnike in tudi kočo za planšarico ter hleve. 20. t. m. ponoči pa jc v koči nastal ogenj. V koči jo zgorela speča planšarica, 15 svinj tei pos. Hlevi so ostali nepoškodovani. Pravijo, da je ogenj zatrosil nek člo^ vek, ki je v uti prenočeval.
š Ponesrečen rudar. Iz Velenja v Šaleški dolini nam poročajo: V tukajšnjem rudniku je pri razstreljevanju premoga ponesrečil rudar Jurij Germ. Padel je na njega velik odstreljen kos premoga in ga pokopal pod seboj. Težko ranjenega so morali spravili v bolnišnico.
š Maščevanje zaradi zavrnjenega milodara. V okolici Sv. Lenarta se je vnelo pred par dnevi gospodarsko poslopje Petra Krausa. Doma je bila samo starejša hči. Poklicala, je takoj očeta in sosede, ki so ogenj pravočasno pogasili. Povedala je hčerka, da je prišel k njej nek neznan moški, ki je zahteval razna jedila. Ker je dekle njegovi zahtevi odreklo, ji je neznanec zagrozil in se odstranil. Pri preiskavi so našli v svinjaku sveženj slame in vžigalice. Brez dvoma je neznanec iz maščevanja ogenj podtaknil.
ljubljanske novice.
lj Disciplinarna komisija na ljubljanskem magistratu. Liberalna večina v ljubljanskem mestnem občinskem svetu je odklonila svoj čas predlog občinskega svetnika Štefeta, naj se volijo v disciplinarno komisijo člani občinskega sveta po razmerju strank. Na Štefe-tovo pritožbo je deželni odbor v soboto razsodil, da se imajo v to komisijo voliti člani po § 55. mestnega štatuta, torej po proporcu. Pri tej priliki je našel deželni odbor, da je službena pragmatika za magistratno uradništvo z ozirom na spremenjeni štatut pomanjkljiva in v mnogih ozirih nasprotna z občinskim redom. Zato je deželni odbor župana opozoril, naj skrbi, cla se vse ne-dostatnosti v službeni pragmatiki odstranijo.
lj Liberalni klub ljubljanskih ob« činskih svetnikov jc sklonil, da se zoper vsako odredbo in zoper vsak ukaz deželnega odbora, s katerim se kak sklep mestnega občinska sveta spremeni ali razveljavi, pritoži na upravno sodišče. To. pravice seveda liberalni gospodi, ki ima preveč denarja za stroške pritožb, nihče kratiti noče, toda prav odločno morajo naši pristaši protestirati proti temu, da bi liberalna večina prisvajala svojim pritožbam odložilno moč. Odredbe deželnega odbora se imajo izvršiti brezpogojno, dokler drugače ne razsodi upravno sodišče. Odložilno moč more dati svojim odločbam edino-lo deželni odbor sam. Zato bodo naši občinski svetniki govorili še prav resno besedo z liberalno večino in gospodom županom, ki v zadevi Marenkotove ni hotel dati predloga občinskega svetnika dr. Zajca na glasovanje. Če se pa bodo liberalci preveč oblastno upirali ukazom deželnega odbora, bo menda dobro, ako bo deželni o'dbor i z t e g a izvajal vse mogoče, k o n s e -k v e n c e.
lj Razširjen delokrog magistratnega gremija? V sobotni seji magistratnega gremija jc izrazil župan dr. Tavčar željo, naj bi nekatere zadeve, ki jih je doslej reševal občinski svet, reševal kar magistratni gremij, ter je naročil dr. Zamiku, naj sestavi dotični predlog.
lj Proti kartelom, za hišne posestnike« V sobotni seji magistratnega gremija je stavil član gremija, obč. svetnik ravnatelj gosp. P a m m e r , jako umesten predlog. Tvrdke, ki dobavljajo porfir, so se zadnji čas karteliralc in tako se stavbe v Ljubljani vsled določbe, da morajo hišni posestniki napravljati tlak iz porfirja, jako po-draže. Gosp. ravnatelj Pammer je predlagal, naj se dolična točka v stavbenih določbah izpremeni. Naročilo se je mestnemu stavbnemu nadkomisarju gosp. Pre-lovšku, naj v prihodnji seji o tem poroča.
lj Ljubljanski Orel opozarja na današnjo telovadbo starejših bratov ob osmih zvečer. Na zdar!
lj Zveza Orlov ima jutri, 25. junija, točno ob sedmi uri zvečer važno sejo. Pričakuje sc uolnoštcvilnc udeležbe.
lj Ulični napisi ljubljanski pridejo :lnc 27. junija zopet pred upravno so-lišče. Lina Kreuter-Galle in Ferdinand Staudachcr sta se namreč pritožila proti sklepu občinskega sveta ljubljanskega, oziroma proti potrdilni sodbi deželnega odbora, da namreč niso dopustne nemške hišne tablice poleg uradnih slovenskih.
lj Kresna veselica v hotelu »Bele-true«, last g. Alojzija Zajca, se je vršila v soboto in je bila zelo dobro obiskala. Vojaška godba je igrala neumorno in, kar jc posebno omeniti, večinoma slovanske skladbe. Umetalni ogenj je bil krasen; dolgo sc že ni videlo v Ljubljani enakega. Restavratcr Friedl pa je postregel z vobče priznano dobro kuhinjo. Veselica je pokazala, da se jc Zaj-čev »Bellevue« s krasnim razgledom občinstvu zelo priljubil.
lj Spomin na sedanjo Ljubljanico. Fotograf Berlhold je pred deli za poglobljenje Ljubljanice na naročilo magistrata izvršil 25 slik sedanje Ljubljanice in njenega obrežja.
lj Dela ob Gruberjevem prekopu. Izvršitev železne ograje ob Gruberjevem kanalu se je oddala tvrdki Wagner, izvršitev mrežnih ograj ključavničarju Jožefu Rebolju, fundamentiranje Orlovega vrtnega zidu tvrdki Iv. Ogrin.
lj Stavbinske zadeve. Mestni magistrat je dal Andreju Šarabonu dovoljenje za zgradbo nove odprte šupe. — Adolfu Hauptmannu se dovoli preureditev neke delavnice v hlev. — Ivanki Čamernik se dovoli dvonastropni dvoriščni prizidek v Komenskega ulici. — Anionu Deghengiju se odkloni prošnja za zgradbo šupe ob Ko-lizeju. — Dr. Fr. Dergancu se da vporabno dovoljenje hiše v Komenskega ulici, islo-tako Lichtenthurnovemu zavodu za perutninsko hišico. — Prošnja Jos. Puha, da bi mu magistrat dal v najem zemljišče ob Emonski cesti za skladišče lesa, je bila odklonjena; pač pa bi mu dal ta prostor v najem za vrt. — V poslopju meščanske imovine se izvrši poprav za 2179 K 95 vin.
lj Za boljšo razsvetljavo železniških prečnic. Z ozirom na predlog obč. svetnika Štefeta je v sobotni seji magistratnega gremija poročal g. župan, da se je obrnil na železniške uprave, da izvrše določila za boljšo razsvetljavo železniških prečnic.
lj Za prehod čez železniški tir pri Hra-deckega vasi. V sobotni seji magistratnega premija ie član gremija Iv. Štefe predlagal, naj magistrat sedaj pospeši ugotovitev ugodnosti, katere jc za prehod čez železniški tir pri Hradeckega vasi izposlo-val g. drž. poslanec Povše. Magistratu se je naročilo, naj takoj prične pogajanja z železniško upravo.
lj Voz v ognju. Včerajšnji dan je bil za otroke na Opekarski cesti res pravi praznik. Od jutra pa pozno v noč so streljali z možnarji in vojaškimi pa-troni. Okoli gostilne Steiner je bil res pravi sodni dan. Zvečer pa so otroci metali v zrak bengalične užigalice. To metanje bengaličnih užigalie v zrak je povzročilo tudi nesrečo. Ko je ob deveti uri zvečer močno naložen voz sena, last g. Maksa Ilrovatina obstal pred gostilno na Opekarski cesti, so otroci metali na cesti v zrak bengalične užigalice. Ena takih vžigalic je padla na voz in v hipu je švignil velik plamen v zrak. Gostje gostilne g. Pocka so hitro skočili na cesto, izpregli konja in prevrnili voz, katerega so izvlekli izpod gorečega sena. Ena oseba se jc pri tem precej občutno opekla na licu. Pohvaliti moramo stražnika g. Plevela, odločno pa moramo grajati, da je stražnik š. 1 brez luči na kolesu 820 (črna tablica, bele številke), drvil po Opekarski cesti proti mestu, kw je bilo vendar v tistem času vsled lepega večera in požara na cesti zelo veliko ljudi, posebno še otrok. Opekarska cesta je že itak slabo razsvetljena, zato je bila nevarnost res velika, da se zgodi vsled stražnikovega početja lahko velika nesreča. Ko je nekdo stražnika opozoril, da nima luči, mu jc ta odgovoril: »Bom že dau luč ke pu ksiht.!«. Tucli njegovo početje pri ognju ni bilo umestno. Vsakega je na-hrulil, da je zažgal, zato je bilo popolnoma upravičeno, da je nastalo proti njemu veliko ogorčenje. Ob tej priliki je treba tudi povdarjati, cla se prodajanje bengaličnih užigalie odločno prepove.
lj Glasbene Matice redni občni zbor
za tekoče leto se vrši v ponedeljek, dne 8. julija ob 8. tiri zvečer v društveni dvorani Vegova ulica 5.
lj Gostilničarji se zelo pritožujejo, da stranke, ki jemljejo pijače čez ulico, prav neredno ali pa še nič ne vračajo posojenih steklenic. Slavno občinstvo se od strani gostilničarske zadruge zategadelj uljudno prosi, da posojene steklenice, bodisi za pivo ali vino, redno in točno vrača, ker bi se sicer moralo skleniti, da se bode zahtevala položnina za posojene steklenice.
lj Nesreča pri plesu. Včeraj je natakarica Elizabeta Pohajač v neki gostilni na Resljevi cesti pri plesu padla in si vsled
padca zlomila nogo. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico.
lj Umrl je v Litomericah nadknjigo-vodja in prokurist Kranjske industrijske družbe 54 letni gosp. Edvard Huber, zadet od kapi. Vračal sc je iz Draždan, kjer se je udeležil neke konference po naročilu Kranjske industrijske družbe.
lj Nov hotel v Ljubljani. G. Zidarju je dal magistratni gremij dovoljenje za h o -t e 1 poleg Bavarskega dvora. Novi hotel bo imel 22 sob.
lj Prva ljubljanska higijenična mlekarna, ki je edino podjetje te vrste v Ljubljani, je pričela sedaj izdelovati tucli yoghurt, bolgarsko kislo mleko. Ker jc ustanovitev tega podjetja — kakršno imajo le večja mesta — iz higijen-skega stališča našega stolnega mesta le pozdravljati ter zasluži kot tako vsestranskih simpatij, opozarjamo na današnji inserat to tvrdke ter priporočamo njene mlečne pivnice kar najtopleje našim someščanom. Več inserat.
lj Most se je udri. Ko je šel v soboto popoldne posestnik Ignacij Magister po cesti, ki vodi od Rdečega križa na barje, se konju udere na železniški progi most in je konj vsled tega padel s sprednjima nogama v jarek in se nekoliko poškodoval, lj Zaradi prepovedanega povratka je bil v soboto aretovan 1886. leta v Ihanu, okraj Kamnik rojeni slaboglasni Franc Rak, katerega so izročili sodišču.
lj Trpinčenje živali. Včeraj je nek posestnik iz Babne gore gnal v klavnico bika. Ker se mu je na Sv. Petra cesti začel upirati, ga je začel silno pretepavati, naposled pa lomiti rep. Ko ga prižene do Ambroževega trga, mu je živinče padlo na tla, nakar ga je oblil z vodo, potem pa zopet začel lomiti rep tako, da se jc nad tem početjem občinstvo silno zgražalo. Preskrbljeno je, da neusmiljenež dobi zasluženo kazen.
lj Zaradi prepovedanega povratka je bil aretovan leta 1853. v Štefanji vasi rojeni in v Dobrunjc pristojni postopač in žganjar Jakob Dimnik.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Lavrič, šivilja, 21 let. — Anton Mihevc, posestnik, 49 let. — Marijan Marčelja, rejenec, 8 mesecev. — Marija Jeraj, kurjačeva hči, 15 mesecev. — Helena Skalja, služkinja, 24 let,
lj Zblaznel je v soboto popoldne na kolodvoru 70 letni vpokojeni orožnik Ivan B r k i č iz Hrušovima, okraj Ben-kovač v Dalmaciji, Navedenec je spremljal prejšnji dan tri osebe v Pasteurjev zavod na Dunaj in ko se je vrnil nazaj, se je še njemu omračil um. Nesrečneža so na odredbo mestnega fizika, svetnika g. dr. Krajca prepeljali v deželno blaznico.
lj Kresovi. Sinoči se je videlo po raznih bližnjih in daljnih vaseh, gričih in hribih mnogo kresov; trdijo pa, da manj kakor običajno- Ljubljana je bila vsa živa. Po ulicah, travnikih in nasadih je mladina prižigala razne umetalne vžigalice, raketi so švigali proti nebu z raznih vrtov in pokalo je na Golovcu in v Tivoliju, na Gradu in sploh po vseh delih mesta. Ker so nekateri neprevidneži streljali tudi z ostrimi patroni, jih jim je policija v par slučajih zaplenila.
Nameravan «el m nadvojvodo na Ferdinanda?
Poročali smo v četrtek na kratko, da so v Ročiriju zaprli nekega domačina, ki bi bil hotel izvršiti atentat na avtomobil nadvojvode Josipa Ferdinanda, ki se je peljal v sredo popoldne v planinski tekmi skozi Ročinj. Tisti človek je posestnik ter sc piše Ipavec. Baje so celo bombe našli pri njem. Ipavec se nahaja sedaj v zaporu v Gorici. Ko so ga aretirali, je baje klical, kaj da njega aretirajo, primejo naj duhovnika s Srednjega, on cla ga je nagovarjal k atentatu. Ta duhovnik je Kadenaro v Srednjem ob meji. Kadenaro so že nekaj dni stražili vojaki, nahajajoči se na Srednjem. Bil je na sumu, cla je v zvezi z Italijani. Vojak z nasajenim bajonetom je hodil okoli farovža in ko je šel Kadenaro mašo brat, je šel vojak za njim. Na tega Kade,narota se jc skliceval Ipavec; pravijo, da bi bil podkupljen od njega za 500 kron. Vojaška in sodna oblast je preiskala Kadenarovo stanovanje. Bil je baje v zvezi s častniki onstran meje, ki so se shajali pri njem. Kadenarota so aretirali in pripeljali v goriške zapore. Kadenaro jc služboval poprej v Trcbuši ter jc znan kot kmetovalec. Kadenaro jc doma iz Brc-ginja na Kobariškem.
O Ivadenaru se poroča, da je bil velik čudak in enkrat baje že v blaznici. Živel je popolnoma zase, bil je popoln samotar, ki si jc sam kuhal in pospravljal.
Lovski ial umoril gostilničarja.
Včeraj zjutraj so našli na Kalvariji pri Podgori umorjenega 351ctnega posestnika in gostilničarja v Ločniku Fur-
lana B r e Š a n a. V nedeljo zjutraj ob pol 4. uri je Brešan šel delat v svoj vinograd. V bližini vinograda je imel lov. Najbrže je zaslišal v lovu strel, šel je za strelom in dobil divjega lovca. Mecl divjim lovcem in Brešanom se je razvil strahovit boj. Kraj, kjer so truplo našli, je ves pohojen in pomandran. Brešan je ustreljen s šibrami v trebuh, s puškinim kopitom ima razbito glavo, kos ušesa ima odrezanega. Na mestu umora so našli kos »Edinosti«, ki jc bila skoro gotovo nabasana v puško. Morilca še nimajo.
Razne stvori.
Registriranje letalnih strojev v Rusiji.
Rusko notranje ministrstvo namerava izdati naredbo, da se morajo vsi letalni stroji, kakor doslej avtomobili, registrirati. Vsi letalni stroji dobe svoje številke, in trgovci, ki prodajo kak aeroplan, morajo to naznaniti oblastem.
Kobilice napadle aviatika. Iz Madrida poročajo, da pustošijo velikanski roji kobilic madridsko okolico. Neizmerna množina kobilic je bržkone posledica izredno mile zime in nenavadno vročega poletja. Temperatura znaša sedaj v Madridu 36° Celzija. Ko je hotel dne 19. t. m. poleteti aviatik Mauves okoli Madrida, je nenadoma napadel letalni stroj oblak kobilic in aparat jc padel iz višine 30 metrov na zemljo. Aviatik se ni poškodoval.
Skladišče izdelanih hiš. V Argen-tiniji so daleč pred nami. Neki tamošnji list je prinesel nedavno inserat sledeče vsebine: »Johannsen & Cia. — Paseo-Colon, 1586, Buenos Aires. — Razložljiva lesena poslopja vsake velikosti. — Skladišče izdelanih hiš za razpošiljanje!!!« Pač originalno!
O nenavadnem poizkusu poročajo iz Amerike. Soproga amerikanskega poslanika v Bruslju, mrs. Lars Andcr-son, se je namreč odločila, cla bo svoje krasno poslopje v Brooklynu (Massa-chusetts) oddajala na razpolago za stanovanja skupinam po 20 delavk za 10 dni. Mlada dekleta bodo imela za časa svojega bivanja v palači vse na razpolago, kar si bodo poželele. Vsaka dobi lastno komornico. Na razpolago so jim avtomobili in konji, na malem jezeru pa čolni in jadrnice. Obedujejo skupno v jedilnici ter se jim servira najboljše jedi in pijače. Znamenit kuhar iz Pariza je nalašč zanje naročen. Jedo z najdražjega porcelana, srebrne in zlate posode, namizno perilo pa je najfinejše kakovosti. Vsi prostori krasno opremljene palače so dekletom na razpolago. Mrs. Anderson meni da bo s tem poizkusom vzpodbudila k neumorni pridnosti, s katero naj bi si za poznejša leta preskrbela udobno življenje. Temu mnenju pa se mnogi ne pridružujejo, kajti po desetdnevnem razkošnem življenju, bodo delavke spoznale šele veliko razliko med bogastvom in revščino, kar jih more napraviti še bolj nezadovoljne s svojim položajem in jih speljati na kriva pota.
Tudi med Slovaki »zora puca«. V Novi vasi, kjer so dosihmal vladali sociali-stiško-liberalni učitelji, je zmagala pri občinskih volitvah katoliška stranka v vseh treh razredih. Moč socialistiško-liberalnih učiteljev med Slovaki se nagiblje k zatonu.
Silna toča v Srbiji. Prve dni tega meseca je padala ponekod na Srbskem silna toča, ki je vse uničila. Tri zrna toče so tehtala kilogram. Tudi zadnje dni je toča pobila v mnogih krajih.
Sreča Hrvatov v Ameriki. V republiki Peru sta Hrvata Ilič in Kalafatović odkrila
BOJ MED TAFTOM IN ROOSEVEL-TOM.
Roosevelt.
Taft.
ogromne zaloge smaragda, ki leže v okolici mesta Cuzco. — V argentinski loteriji Beneficencia je Hrvat Andrija Juričić zadel dobitek 20.000 argentinskih pečov.
Neurje na Kavkazu. Utonilo 40 oseb, Ob vladikavkaški železniški progi se je utrgal oblak. Dež je tako lil, da je odnešen 46 vrst dolgi železniški nasip med Besla-nom in Sljepzovskim.
Zavratni morilec Thoman obsojen na smrt. Porotno sodišče v Ogrskem Hradišču je v soboto zvečer obsodilo na smrt Tho-mana, ker je umoril zavratno Ernsta Schiil-ler, da bi dobil izplačano zavarovalnino. Njegov sokrivec Zelesny je bil radi sokrivde obsojen v 12 letno težko ječo. Tretjega soobtoženca Jožefa Blaha so porotniki oprostili. Porotniki so prosili predsednika, naj Thomana priporoči cesarski milosti.
Grof Zeppelin — tvorničar. Znani iz-najditelj zrakoplova, ki sc da voditi, je postal tvorničar. V Friedrichshafnu se jc namreč ustanovila družba za izdelovanje zrakoplovov, ki razpolaga z ustanovno glavnico 370.000 mark. Zeppelin je njen podpredsednik. ~
V blaznosti poizkušala usmrtiti moža in izvršila nato samoumor. Na Dunaju je zblaznela 34letna Frančiška Gala, ki je ob 5. zjutraj polila moža, 511etnega mlinarja Alojzija Gala, z žvepleno kislino, sama pa skočila skozi okno v drugem nadstropju in sc ubila.
Salomonska razsodba. Časmpisjo iz Rige opisuje sledeči dogodek, ki se jc nedavno izvršil v bližini Dorpata: Nek premožen kmet je obolel in čutil je, da se mu približuje smrt. Sklical jo svoje sorodnike skupaj in ti so mu morali priseči, da mu bodo po smrti dali v krsto 300 rubljev, menda za popotnico. Mož j c umrl in sorodniki so so pričeli meniti, kako bi se rešili prisege. Svoje obveznosti niso bili prav nič veseli, vendar prisega je prisega, K ogrebu dospeli zet umrlega je kmalu zvedel, kaj se godi in rešil je zadevo v splošno zadovoljnost. Pojasnil jo namreč žalujočim, da so se sicer s prisego obvezali, položiti 300 rubljev v krsto, da jih pa nobena prisega ne veže preprečiti, da bi kaka tretja oseba no vzela denarja iz krste. Ta zadnji posel je svetovalec tudi srečno izvršil.
Židovske pijavke v Galiciji. Do leta 1877. je bilo Židom v Galiciji zabranjeno imeli zemljo. Tega leta jc bila ta prepoved odpravljena in takoj nato so našteli 38 židovskih zemljiških posestnikov. Tri leta kasneje jih je bilo že 68 in leta 1883. sa spravili Judje že 289 veleposestev v svoje roke. Leta 1890. je bila že petina vseh ga-liških veleposestev v rokah judov, ostale štiri petine pa so bile obtežene s hipote-karnimi dolgovi v korist Židov. Brez ozira na veleposest so pa judje od leta 1874. do 1892. spravili v svojo last še 4300 kmečkih posestev. V enajstih letih je bilo na dražbi prodanih 21.889 kmečkih posesti v vrednosti 46 milijonov kron — in 74 odstotkov teh dražb so povzročili judje. Od leta 1895, do 1897. so judje zopet pognali na boben 2856 kmečkih posestnikov; 1547 posestev je padlo na rovaš židovskih bank. Tako pustoši jud, kamorkoli pride.
Najbogatejše dekle na svetu je mis Arbuckle, sestra umrlega amerikanskega kralja kave in sladkorja. Po smrti svojega 74letnega brata je podedovala 180,000.000 kron. Staro je najbogatejše dekle na svetu 72 let in je živela vedno skupaj z bratom. Kljub svoji visoki starosti hoče sama svojo premoženje upravljati. Živi čisto zase, v gledališče in v družbe ne hodi in se zelo priprosto oblači. Dve ženski ste še bogatejši na svetu kot mis Arbuckle. Najbogatejša ženska na svetu je vdova Harriman, katere premoženje cenijo na 550,000.000 kron, vdova Russel Sage je pa po svojem skopem soprogu podedovala okroglo 330 milijonov kron.
Ponesrečen romarski vlak v Meko. 18 mrtvih, 22 ranjenih. Na Bataviji se je podrl železniški most, ko se je peljal vlak, s katerim so se peljali mohamedanski romarji, namenjeni v Meko. Ubilo se je 18, nevarno ranjenih je pa 22 romarjev.
Marija, kraljica src. Nauk blaženega Ludovika Grinjona Montfort-skega o pravi pobožnosti do Matere božje. Ta krasna, splošno zaželjena knjiga je izšla ravnokar tudi v gladki slovenski prestavi v obliki molitvenika in obsega ob koncu tudi mašne in druge vsakdanje molitve. Oblika je zelo priročna in majhna, da spraviš knjižico, kljub njeni obsežnosti — okoli 300 strani — v vsak žep, ne da bi te količkaj ovirala. Papir in tisek je fin in za oči prijeten, cena nizka. O tej zlati knjigi, ki je prepotrebna za vsakega človeka, komur jc na tem ležeče, da so njegove molitve in delo Bogu in Mariji posebno dopadljive in za onostransko življenje zelo zaslužne, bomo še obširno izpregovorili. Knjižica je izšla v zalogi »K a t o 1 i š k e B u k v a r n e« in velja z rdečo obrezo 1 K 60 vin., fin šagrin z zlato obrezo 2 K 40 vin. Isto-I dobuo jc izšla tudi knjižica, ki izpopol-
nuje zgoraj označeni molitvenik in ima naslov:
Kratko navodilo 2a pravo pobožnost do Matere božje, kraljice srce, po
nauku bi. Ludovika Grinjona Mont-fortskega. Priredil dr. Anton Zdešar. Tudi ta knjižica se dobi v »Katoliški Bukvami« ter stane broširana 30 vinarjev, deset izvodov in več po 25 vinarjev; v platnu 50 vin., deset izvodov in več po 40 vinarjev.
UPOR KITAJSKE GARDE.
Gardski kitajski polki so se zarotili proti republiki, a so zaroto izsledili in voditelje zaprli. Pet voditeljev so že usmrtili.
Telefonska in brzojavna poročila.
MINISTRSKI SVET.
Dunaj, 24. junija. Včeraj jc bil minister notranjih zadev sprejet od cesarja v avdienci. Nato se je vršil daljši ministrski svet.
DRŽAVNI ZROR.
Dunaj, 24. junija. Zbornica nadaljuje debato o brambni predlogi. Govorili so minister Georgi, soc. demokrat Schumeier in tirolski soc. demokrat Abram,
SOCIALNODEMOKRATIČNE DEMONSTRACIJE PROTI ČEŠKIM MEŠČAN-SKIM STRANKAM.
Praga, 24. junija. Socialni demokrati so priredili včeraj po Češkem shode proti mladočehom in češkim agrar-cem glede na brambno preosnovo. Po shodu v Pragi so priredili socialni demokrati hrupno demonstracijo. Demonstranti so klicali »Hanba!« mladočehom in češkim agrarcem. Pred uredništvom »Narodnih Listov« so še posebej demonstrirali in klicali dr. Kramaru in »Narodnim Listom »Hanba!«. Policija je razgnala socialnodemokraške razgrajače.
MEDNARODNI LETALNI DAN V DU-NAJSKEM NOVEM MESTU.
Dunaj, 24. junija. Včerajšnji mednarodni letalni dan na letališču aero-planov v Dunajskem Novem mestu sc je v športnem oziru sijajno obnesel. Avstrijski nadporočnik Blaschke je dosegel evropski rekord za višino. Blaschke je poletel 3200 m visoko. Žalibog so sc zgodile tri nesreče. Inženir Stanger sc je prekucnil s svojim aeroplanom. Aeroplan je popolnoma razbit. Stanger in nadporočnik Bahr, ki ga je spremljal kot pasažir, sta nepoškodovana. Kmalu nato se je zgodila druga, hujša nesreča. Ko se je dvignil Francoz Fr. Ehr-mann s svojim »Borel« strojem, jc padel nakrat iz doslej nepojašnjenega /vzroka z visočine 40 m. Aparat sc je popolnoma, razbil, aviatika, kateremu je bilo levo stegno skoro popolnoma odtrgano, so prepeljali v Rudolfovo bolnišnico, kjer so mu nogo amputirali. Ko-fcnaj so Elirmanna odpeljali, jc že padel Belgijec Roy, ki pa je lahko ranjen. Poleti so se nadaljevali clo 8. ure zvečer.
MEDNARODNA AVTOMOBILSKA VOŽNJA.
Dunaj, 24. junija. Včeraj se je tu končala mednarodna avtomobilska vožnja. Prvi je privozil na Dunaj E. Guttmann. [Sledilo je 70 drugih avtomobilov. Brez pik je privozil Opel. Danes se vrši razdelitev daril.
IZ ZAGREBA.
Zagreb, 24. junija. Nobenega upanja ni več, da bi bilo mogoče rešiti svetnika Ilervoića. Bolnik je popolnoma apatičen.
PONESREČENI AVSTRIJSKI ČASTNIKI.
Gorica, 24. junija. Pri Sv. Luciji na iGoriškem se je prekucnil voz, v katerem se je vozilo šest častnikov, ki so nadzorovali vojake. Voz je padel v jarek. Vseh šest častnikov jc nevarno ranjenih.
PROGLASITEV ТАГТА KANDIDATOM
REPUBLIKANSKE STRANKE ZA PREDSEDNIKA Z EDIN JENIH DRŽAV.
Chicago, 24. junija. Republikanski narodni konvent je proglasil Tafta kandidatom republikanske stranke za predsednika Zedinjenih držav. Za Tafta je glasovalo 561, za Rooscvelta 1@7, La-follete je dobil 41, Cummius 17, Hughes 2 glasova. Glasovalo ni 344 delegatov. Roosevelt ustanavlja novo republikansko stranko in je prekinil zveze z oli-cielno republikansko stranko.
NA SMRT OBSOJENI TURŠKI ČASTNIKI IN VOJAKI.
Carigrad, 24. junija. Potrjuje sc govorica, da so bili obsojeni na smrt tisti turški častniki in mornarji, ki so se bprli in hoteli brez ukaza napasti laško vojno brodovje. Razsodbe pa. sultan še ni podpisal, ker sc boji posledic usmr-čenja.
ARETACIJA RUSKEGA STOTNIKA.
Berolin, 24. junija. Aretirali so 40-letnega ruskega stotnika Mihajla Ko-steviča iz Pcterburga in njegovo ženo, ker sta osumljena vohunstva. Kostevi-čevo so po večurnem zaslišanju izpustili, stotnik ip. ostane v preiskovalnem zaporu, ker ga sumijo sokrivde ob tatvini v artiljerijskem skladišču v Span-davu.
NAPAD NA STOLIPINA.
Peterburg, 24. junija.Sodišče v Kijevu je obsodilo anarhista Takatry v desetletno prisilno delo, ker so našli v njegovem stanovanju izdelovalnico bomb. Sumijo tudi, da je bil Takatry zapleten v zaroto na Stolipina.
POROKA BOLGARSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Bukarešt, 24. junija. Listi poročajo, da je pri svojem obisku na Dunaju bulgarski car prosil avstrijskega cesar-ja, naj posreduje, da se poroči bulgarski prestolonaslednik Boris z najstarejšo hčerko rumunskega prestolonaslednika princezinjo Elizabeto.
POSPEŠEVANJE ŠPORTA V SRBIJI.
Belgrad, 24. junija. Srbska vlada je predlagala srbski skupščini, da naj se dovoli vsako" leto za povzdigo telo-vadskih društev 100.000 dinarjev, 200 tisoč dinarjev pa strelskim društvom.
AVTOMOBILNA NESREČA.
Praga, 24. junija. Lastnik avtomobila Fr. Ružička, je povozil ravnatelja meščanske šole A. Rotha in ga nevarno poškodoval. Ružičko so aretirali.
PONESREČENI ZRAKOPLOV.
Dancing, 24. junija. Zrakoplov Danzing je vrglo v neko hišo. Voditelj zrakoplova dr. Scliucke je mrtev. Druge osebe, ki so bile v zrakoplovu, so re-Šcno.
DRUŽINSKA DRAMA.
Dunaj, 24. junija. Soproga slikarja Frica Pontinija se je ustrelila, ker sc je sprla z možem. Ko je mož prišel domov in videl mrtvo ženo, se je tudi ustrelil.
OPROŠČENA DETOMORILKA.
Olomuc, 24. junija. Marija Dobro-\volny, stara 27 let, je vrgla v stranišče 18. aprila svoje novorojeno dete. Do-browolny je pri razpravi pred olomuško poroto priznala svoje dejanje, češ, da je zato dete usmrtila, da bi se mogla omo-žiti in zakriti razmerje z očetom nezakonskega deteta. Porotniki so pa deto-morilko oprostili.
PONESREČEN PARNIK VELIKAN.
London, 24. junija. Transatlantski parnik velikan »Mauretania« se je odtrgal v pristanišču Liverpool, kjer je bil zasidran. Ladja je poškodovana. Veliko prtljage potnikov je padlo v morje. Ranjen ni bil nihče.
SLUŽKINJA USMRTILA IN OROPALA SVOJO GOSPODINJO.
Draždane, 24. junija. V Tschierenu pri Draždanih je umorila služkinja svojo zelo premožno gospodinjo Hautsch. V sobi, kjer so dobili umorjeno Hautschevo, je vse razmetano, kar dokazuje, da se je gospodinja močno branila. Vse omare so vlomljene. Manjka veliko denarja, ki ga je umorjenka šele pred nekaj dnevi dvignila v banki.
STRAŠEN POTRES NA COSTARICI.
Kolin, 24. junija. »Kolnische Zeitung« poroča: Strašen potres je na otoku Costa-rici porušil več krajev. Prebivalci so grozno prestrašeni. Ubitih je bilo med podira-jočimi se poslopji 85, ranjenih pa nad 400 oseb.
ZVEZA OTOKOV V EGEJSKEM MORJU.
Pariz, 22. junija. Grški ministrski predsednik Vcniselos, ki se sedaj mudi v Parizu, jc pri velevlastih zaupno povprašal, kako bi sprejele predlog, da bi se otoki Kreta in Samos ter oni, ki jih je zasedla Italija, združili v posebno otoško zvezo. Kdo bi načeloval tej zvezi, jc odvisno ocl stališča velevlasti.
AVTOMOBIL S TIHOTAPCI.
Praga, 22. junija. O avtomobilu, ki je izkušal vtihotapiti na Češko 600 kg saharina, poročajo iz Norimberka: Avtomobil s tihotapci, ki so pri Ulmu smrtno ranili nekega policista, so končno izsledili in tihotapce aretovali. Tihotapci so odposlali v Norimberk brzojavko z naslovom: ; Muller, poštno ležeče, Norimberk«. Brzojavko pa so dobile oblasti v roke. Ko je neki policist izkušal avtomobil ustaviti, bi ga kmalu povozili, in avtomobil je zopet ušel. Medtem pa se je posrečilo aretovati razupite-ga tihotapca Futikarja v trenutku, ko jc hotel dvigniti omenjeno brzojavko. Avtomobil, ki so ga zasledovali, jc zavozil v neki gozd in je nato prišel na močvirnato zemljo, kjer je obtičal. Tihotapci so avtomobil zapustili in se vrnili v Norimberk nazaj, kjer so si preskrbeli drug avtomobil. Oba avtomobila sta prišla v roke oblastem, ki so najdenih 600 kg saharina za-
plenile. Arelovana tihotapca Scharrerja in Geigerja iz Curiha ter Futikarja so izročili sodišču.
Najbolj ujodno zavarovanje 1998
za doživetje Iu za slučaj smrti nudi največja zavarovalnica na evropskem kontinentu „Vlktorl|n", glavni zastop za kranjsko In sosednje slovensko ozeml|e v Ljubljani. Vsota zavarovane glavnice koncem i. 1911 2 497,164.3j<i k, društveno premoženje koncem 1. 1011 l.<ni,im>.60;i K, prebitek za I. mil »i,wM.;it4 K. Posebno priporočljiv način zavnrovnn|n s prenehanjem plačila premij iu s pravico do rente v slučaju
trajnega obolenja. Visoke In popolnoma gotove divldende. Ljudsko zavarovanje brez zdravniškega prelskanja. Zavarovanje zoper nezgodo na železnicah ln parnikih. Del čistega dobička od vseh kupčij dobi .Slovenska Straža" ln zalo vsakdo tudi .Slovensko Stražo" podpira, kdor se tu zavaruje.
Zanesljivi zastopniki dobrodošli! Naslov za pisma: „Viktorija". Ljubljana.
2005

Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša pre-ljubljena soproga, oziroma hči, mati in sestra, gospa
danes dne 22. junija ob pol 6. uri popoldne po dolgi mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v 35. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage ranjce bo v ponedeljek dne 24. t. m. oii 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Kladeznaulica št- 3, na pokopališče k Sv. Križu.
Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
V Ljubjani, 22. junija 1912.
Ivan Kočar, soprog, Valerija, Micl, hčeri, Frar.c, Ivan, sinova, Margareta Koželj, mati. Anton Koželj, brat.
I . ■ " ,"„ »i '		mmm
		
Podpisani izdelovatelj
stolpnih in w ur
se priporoča častitim župnim uradom in cerkvenim ključarjem. Dosedaj je napravil žo 36 ur pri raznih cerkvah na Kranjskem, Hrvaškem, Primorskem in v Ameriki. Od vseh naročnikov ima najboljša izpričevala in priporočila.
Janez Brunskule, urar,
na Vrčicah štev. 18, pošta 2002	Semič na Dolenjskem.
P F
išče za 1. avgust ali takoj
z 2 ali 3 sobami
v pritličju ali najvišje v I. nadstropju kolikor mogoče v sredini mesta. 1994
Cela in delna umetna
1996
kupi specialist po najvišjih cenah. Le v sredo, 26. junija v Ljubljani, Hotel pri Maliču, Šelenburgova ulica, soba št. 4, I. nadstr.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 24, junija
Pšenica za oktober 1912 . , .	ll'Tfr
Rž za oktober 1912.....9-TC
Oves za oktober 1912 .... 9-3fc
Koruza za julij 1912.....8'9L:
Koruza za avgust 1912 .... 8'99 Koruza za maj 1913.....7 5C
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 730-0 mri■
a rt	C as opazovanja	Stnnjo barometra v mi m	Temperatura j»o Celziju	Vetrovi , , ■	Xebo	s os ■— — г i " > »< >
22 9. zveč.		737-8	18-0	brezvetr.	del. obl.	00
23	7. zjutr. 2. pop.	7375 734-8	148 25-8	brezvetr. sl. jjzah.	soparno del. obl.	
23Ј 9. zveč.		735-0 j 20-2		brezvetr.	jasno	9-0
24	7. zjutr. 2. pop.	735-2 733'0	16-2 28-1	sl. vzh. sr. j vzh.	jasno del. obl.	
Srednja predvčerajšna temp. 18-6°, norm. 185^ Srednja včerajšnja temp. 20-3", norm. 1861.
Izšel ie prvi In edini slovenski
1995
za Seto 1913.
Neobhodno potreben bankam, hranilnicam, posojilnicam, odvetnikom, notarjem, trgov cem in vsaki pisarni. — Obsega 372 stran* v S° in je trpežno vezan. Cena K 1'90, s pošto 20 v več. — Dobiva se pri založniku
Hinko Sax-u v Idriji inf°™dc
z večletno prakso, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, spreten v konceptu, želi premeniti mesto. Nastop in plača po dogovoru. Cenjene ponudbe pod šifro „Odvetnik 1992" 113, upravo Slovenca"
;®®®®®@®®@®: V sredo 26. junija 1912 i
ob 9. uri dopoldne se prične na
Franc Jožefa cesti št. 7
prostovoljna
a
umrle gospe Amalije Kreipner.
Natančnejša pojasnila daje špedicijska tvrdka
1991
R. Ranzinger.
H	M	HB®®®	H	l-l	M
1Ж1
Dunajska živlienska in rentna zavarovalnica
Dunaj IX., Maria Theresienstrafle št. 5. Varnostni zaklad K 45,000.000-—,	Zavarovana glavnica K 150,000.000'—.
Vsi načini življenjskega zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji:
z garantirano 40% dlvldendo, zavarovanje za doživetje in smrt z garantirano padajočimi premijami; rentno zavarovanje. — Zavarovanje za dote ln vojaško službo brez zdravniške preiskave! Čc starši umro, odpade vsako nadaljnje plačevanje premije.
Nadzornik za Kranjsko:	2001 10
■ ■ Ciril Globočnik v Ljubljani, Elizabetna cesta št. 4.	■■
■■нннипививдовинанннвнни!
Prva ljubljanska Menična mlekarna
priporoča
Toihurt-bulgarsho
mleko
kakor tudi pasteurizirano polno mleko, posneto mleko, kislo mleko, sladko smetano (Obers), kavlno smetano, kislo smetano, sir.
Prima čajno maslo
v centrali: Slomškova ulica št. 3 kakor tudi v prodajalnah in
mlečnih pivnicah: Lingarjeva ulica št. 1,	Poljanska ccsta št. 13,
Florjanska ulica št. 3, kjer se vedno tudi	gorko in mrzlo mleko 1992 10 dobiva.
. Dostavlja se tudi na dom.	-

v nedeljo, dne 30. junija na Vrhniko.
Prireditev kranjske podzveze Orlov inc 30. junija na Vrhniki obeta v resnici nekaj posebnega in nc bo mnogo ili pa nič zaostajala za ono v Kamniku lota 1909. Priglašenih je že mnogo kranjskih odsekov in se še vedno novi priglašajo. Manjka jih pa še nekaj iz ljubljanske okolice, od katerih trdno pričakujemo, da se udeleže polnoštevil-no. Čas za priglašanje je še do četrtka, dne 27. t. m. — Da bi prireditev tem »ijajneje uspela, sc zlasti trudi poseben damski odsek, ki žrtvuje zato mnogo Časa in moči. No dvomimo, da bodo naše dame za ta dan vsem milim gostom priredile s tem svojim delom mnogo blažilnega užitka in veselja. Dekleta neutrudne »Bogomile« jim stoje na strani in pozno v noč pleto vence ne samo na Vrhniki, ampak tudi po vaseh; fantje Orli dvigajo mlaje in se vadijo za javni nastop. Tako vsi sloji vzajemno delujejo za ta slavnostni dan, kakor-šnega Vrhnika in okolica še ni videla. — Dopoldne bode posvečeno pouku in izobrazbi: Ljudski tabor na prijaznem gričku sv. Trojice. Kakor nalašč je ta kraj za velika ljudska zborovanja; krog lepe cerkve zelena planota z drevjem, klopmi in mizami. Kroginkrog pa senčen gozd. Tu bode ob pol 10. uri sv. maša, nato pa se prične ljudski tabor, na katerem poročajo gg. drž. in dež. poslanci, zastopniki S. K. S. Z. in Zveze Orlov. To bo prava politična in izobraževalna šola. — Popoldne je odmenjeno nabavi in poštenemu razvedrilu v znamenitem Grogarjevem dolu. Grogarjev dol, ki je oddaljen le par streljajev od vrhniške farne cerkve, je obširna dolina, podobna velikanskemu kotlu in jo omenja vsled njene razsežnosti že zgodovinar Valvazor. Ta dan bo sicer sapuščeni Grogarjev dol spremenjen v pravi raj; krasno prirejeno telovadišče, okusno napravljeni paviljoni za vino, pivo, jestvine, slaščice, abstinenčne pijače, srečolov itd., kroginkrog pa smrekov in bukov gozdič! Lepšega prostora ta. velike ljudske vcsclicc si ne moremo misliti, kakar je to in samoposebi je umevno, da veselja v tem lepem raju ne bo manjkalo. — Zato pozdravljen vsak naš somišljenik od blizu, in daleč 30. junija na Vrhniki!
Vsem kranjskim telovadnim odsekom Orla.
Ker pogrešamo mnogo kranjskih odsekov, ki še niso priglasili svoje udeležbe za podzvezin zlet na Vrhniko, jih prosimo, da se radi reda v zadnjih dneh in veličastnejšega nastopa n e m u d o -m a priglasijo. Vrhniška prireditev naj bo znak našega napredka in naše moči. Zato vsi kranjski Orli dne 30. junija aa Vrhniko!
Za zvezo Orlov: Leop. Turšič. t. č. podpredsednik.
iz SrMje.
Srbija v znamenju militarizma. Pod
tem naslovom priobčuje »Agramer Tagblatt« izviren dopis iz Belgrada, v katerem dopisnik izraža prepričanje, da bo skupščina vladi gotovo dovolila zahtevani izredni kredit v vojne svrhe. Istotako bo skupščina vojnemu ministru Putniku dovolila, da po lastni previdnosti porazdeli na meji 5000 brzostrelnih pušk iz vojnih skladišč, kar se pravi, da se na meji organizira in na državne stroške oboroži izredne prostovoljne stražne čete. Da ob tem tudi čete v Stari Srbiji ne odidejo praznih rok, je naravno. Potem se dopisnik bavi z dosedanjim vojnim ministrom Putnikom in ga označuje kot resnega starejšega moža, ki je s popolnoma jasnimi cilji prevzel vojne posle in si po dolgih dogovorih že preje izposloval od kralja popolnoma prosto roko. Putnik si je stavil dvojno nalogo: ureditev častniškega vprašanja, t. j. razmerja med zarotniki in drugimi častniki, in organiziranje splošne narodne brambe poleg redne vojske. Prvo danes ne bo pretežko, ker se je število za-rotniških častnikov že jako izredčilo in napetost ublažila. Sploh je v srbski vojski vedno več častnikov, ki ne marajo političnega strankarslva in hočejo biti samo vojaki. Krepak in vzoren je zlasti naraščaj, ki prihaja z vojne akademije. Kar se tiče drugega vprašanja, t. j. organizacije splošne narodne brambe, je stvar že v polnem tiru in ima najboljšega pospeševatelja v ljudstvu samem. Temelj tvorijo sokolska in strelska društva, zlasti pa »Narodna Obrana«, v kateri delujejo složno vsi stanovi in vse stranke. V izredno močni »Strelski zvezi« se nahajajo šolski otroci
ln sivolasi starčki, kmetje in vladni člani. Vsa ta društva bo odslej gmotno in moralno podpirala država. Zadnii čas so se pritegnile tucli vse šole, da sodelujejo pri iz-vežbanju moške mladine % orožju, ženske pa v vojni pomožni službi, bolniški strežbi, selskih in transportnih opravilih. Vrše se javne skupne vaje rednega vojaštva in raznih vitežkih društev, kar idejo še bolj popularizira. Nek častnik, profesor na vojni akademiji, se jc nedavno izrazil nasproti dopisniku: »Za nas je brambna sila življenjsko vprašanje; a ne le moč redne vojske, to jc premalo. (Srbija kot majhna država, ne more vzdržavati mogočne armade.) Cel naš narod mora biti ena sama armada, Redna vojska mora svoje moči čuvati za odprte bitke; vse drugo delo, ki ga zahteva vojna, mora prevzeti ljudstvo samo. Tu morajo pomagati tudi ženske, otroci in starčki. Zračno brodovje je res tudi za nas potrebno, a naše težišče ni v tem. Najvažnejše za nas so dobro organizirane in izurjene prostovoljne čete, ki vrednost redne vojske potroje. V tem edinem moremo nadkriliti vsakega nasprotnika.«
IZ PARLAMENTARNIH GOVOROV.
Pomanjkanje in draginja mesa izhaja predvsem iz tega, ker se ljudje ne množe sorazmerno z živino. Jako važna panoga poljedeljstva je torej reja živine, kateri sc imam tudi jaz čast prištevati. Da, gospoda moja, če varujemo (mi) živino,
varujemo tudi sebe.
* * *
Po mnogih blodnjah sem prišel slednjič na gnojnico, ki mc jc dosedaj popolnoma zadovoljila; tudi masten smrdljiv gnoj mora vsakega človeka napolniti z veseljem. Gnoj in gnojnica sta za umnega kmetovalca to, kar nektar in ambrozija za stare Grke. — Najboljši pa jc in ostane masten kravjek, katerega vam ne morem
dosti toplo polagali na srce.
* * *
Nas poljedclce grize vsak dan druga
uš, in k temu moramo še reči da in amen. * * *
Kjer so živinozdravniki, tam so vendar tudi živinske kužne bolezni in kjer so
advokati, tam so procesi.
* * *
Divji zajec napravi marsikaj, kar sc
mu ne more prepovedati; zato se to zgodi. « * *
Kdor noče jesti, naj tudi nc dela! * * *
Že marsikdo se je vprašal po smrti: »Ali je bilo vredno, da sem sploh živel?«
GLASBA.
Orglarska šola v Ljubljani dovrši šolsko leto 1911'12 v nedeljo, dne 30. junija. Pri veliki sv. maši v stolnici bodo na ta dan peli učenci II a 11 e r j c v o Missa Tertia. (Op. 7 a). Po sv. maši se bodo razdelila spričevala in nagrade. — Red produkcij se je v toliko izpre-menil, da bo p r v a p r o d u k c i j a, oz. javno izpraševanje učencev že v četrtek, dne 27. junija ob 8. uri dopoldne v šolskih prostorih (Alojzijevišče, II. nadstr.) Izpraševalo se bo iz liturgike, cerkvenoglasbene zgodovine, harmonije in kontrapunkta. Igranje na orglah. — Druga (zadnja) produkcija bo v petek, dne 28. junija ob štirih popoldne. Igranje na klavir in produkcija iz petja. Prijatelji cerkvene glasbe se tem potom k produkcijam najvljudneje vabijo__
Prodajalka
dobro izurjena v trgovini mešanega blaga, želi premeniti službo.
Zofija Zoreč, Jesenice-
Fnžine, Gorenjsko.	1974
•	v velikih in manjSih množinah
kupuje po najvišjih cenah 1976
Ed. Augerer-ja lekarna
St. Johann, Tirolsko.
Sodčki za poSiljanje so na razpolago. ------—
Dobro idoča
1941
pekarija
v Kozjem, Štajersko, se da takoj v najem. Vse drugo se izve pismeno ali ustmeno pri gospodu
Josipu Druškovič
veleposestn. in trgovcu v Kozjem
ki meri približno 2 orala, na novo zasajen in že popolnoma rodi, blizu Štor pri Celju, lepa solnčna lega in prijazen razgled, sc z gospodarskim poslopjem in vso opravo radi prevelikih drugih opravkov vredno in pod ugodnimi pogoji proda. Več so izve pri posestniku Florjanu Grajšek. Loka pri žusmu. 1989
Vpokoleot orožniški postalevodja išče
stalne službe
Nastop lahko takoj. — Naslov pove
uprava „Slovenca" pod „Stalna služba 1891", oziroma sprejema ponudbe.
22 letni uradnik-posestnik
lepe postave se želi seznaniti z gospodično ali vdovo brez otrok s 15—20.000 kronami v svrho takojšnjega zakona (vojaščine prost). Prosi se cenjene ponudbe s sliko, katera pride vrnjena pod „Ljubezen 1933" na upravništvo „Slovenca"; tajnost zajamčena. Anonimne ponudbe sc zavržejo. 1933
eieicic
©0®©©0G00C90
Sp. Šiška pri Itf.Mjani
priporoča sl. občinstvu, društvom in g. gostilničarjem priznano dobra in pristna
kakor rudeč cviček, bizeljsko rudeče in belo, fino ljutomersko vino v sodih in buteljkah.
Cene zmerne. - V mestu dostavlja na dom.
1938
IL
11
aznonilo in priporočilo.
pfci
Ko se p. t. občinstvu najtopleje zahvaljujem za dosedaj izkazano zaupanje, vljudno naznanjam, da bom tudi vnaprej
vodila trgovino z delikatesami in izdelovalnico salam
in se potrudila p. t. občinstvu kar najboljše in najcenejše postreči.
Priporočam posebno gg. trgovcem, restavraterjem in gostilničarjem izvrstne domače in ogrske salame, praško, graško in domačo šunko, različne vrste sira, najboljše kranjske klobase in drugo. Z odličnim spoštovanjem
F. Buzzolini
Imov. tvrdke F, Buzzolini, Ljublana
d
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Franca Jožefa cesta štev. 3.
E fl П
Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
1183
B ■ B
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Solidna postrežba.
Najnižje cene.
DUNAJ I.ONDON PARIŠ RIM
3380
MAST1N
ki se dobiva pri vsakem trgovcu. Svetovnoznani doktorja pl. Trnk6czyja kranjski redilni in varstveni prašek za živino. Na razstavah je dobil prve medajle, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošti, najmanj pet zavojev za 2 K 70 v.
niimniio llTPTMia brez maSčobc> lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspešnejše Uiililjlljd СШиЛ sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege,
izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1-20, veliki lonček K 2-—. niimrhiira rmrfoT* rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno UilUiplJd pJlUCJL polt, in je popolnoma neškodljiv, fekafulja 1 K 50 v.
Pomada za rast las кгеР* lasišče in zabranjuje izpadanje las. Lonček 1 K 20 v. OSipalO Prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 vin.
Mazilo zoper ozebline. KlVJs* ~ LonCek znavodom 0»"
Otroško mazilo t° 71 Z ožu'jeuimi m°sti. — Lonček z navodilom 40 vinarjev,
Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža* v Ljubljani.
Razpošiljanje po pošU. — Prva največja ekspertna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago Drogerijske cene. — Mastira za živinorejce. — Telefon 190	3481
isce
veščega trgovine s špecerijskim blagom in poljskimi pridelki. Pismene prošnje je vlagati na načelstvo.
1965
IZPELJHVH
vseh poslovnih transakcij. Izdajanje čekov, nakaznic -a
1П KREDITNIH PISEm t
za vsa olavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
IV
♦ ♦
KR. PRIVIL ВНПСПИ Ш ГПЕПЈНИНСШ! DELIHŠHH DRUŽBH	*
cljskl kapital: 50,000.000 kron.	Rezervni zakladi: 22,000.000 kron.	£
m/1 JC D IV IV BI	OSBEDNJA MENJHLNICH:	7
111 L K KLIK DIII1HJ I., 1MOIIZE1LE Sten. f.	v
■ nn« Baden- Č«*ka Kemnlca, Čeika Lipa, Brno, Gablonz, N. Crnslltz, Krakov.	^
lil K Mtomerlce. Moravski Zumperk, Modllng. Meran. Novi Jlfla, Pisen 1'ruuu	<»•
"«"• l.lbrrcp, Teplice, Seuuv, Duua|«ko Novomealo, Cvlluvu	ф
ev,
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirj akcij, prioritet, zastavnic, srečk itd., itd.
Zavarovanje proti ШШ pri žrebanjih srečh in vredii. papirjev
Prospekte in cenike premij zastonj in franko
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
•Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškem.