Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta _	4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta (i gld., za četrt leta 8 gltt., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspodieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/36. uri popoludne.
Stev. 14.
V Ljubljani, v sredo 18. januarija 1888.
Letnils: XVI.
!'• n. naročnike opozarjamo, da so vse naznanila radi imen pošt, ki so pravočasno sem Javljena bila, se vestno v poštev vzela. Zdaj ko Je vse vredjeno in natisneno, prosimo, da bi se blagovoljno malo potrpelo, ako bi, se bila kje kaka ■nebistvena pomota vrinila, ali bi kdo svojih že/j pravočasno naznanil ne bil. Itadi reda pri oprav-ništvu in ekspedieiji moglo se bode na posamezne želje, ne se javljene sem, ozirati s prihodnjim četrtletjem.	O Pit A T NIŠ T VO.
^ladjarske prevare.
Berolinska „National Zeitung" je objavila članek pod naslovom »Magjarische Illusioren", iz katerega posnamemo naslednje:
Avstrijsko-nemška zveza tudi v najnovejši krizi ni omajana. Le jeden del ogerskih politikov ni zadovoljen s pomirljivim postopanjem Bismarckovim nasproti Eusiji. On je zaigral simpatije madjarskih rusofobov, ki se boje, da jih Nemčija ne bo podpirala, kedar bi bilo treba porabiti bolgarske ho-matije, da se ruski vpliv v Bolgariji nadomesti z madjarskim. Tako upajo Madjari, da jim ne bo treba razširiti področja Štefanove krone do Soluna in si pridobiti nekaj milijonov nezadovoljnih Slovanov. Namesto tega nadejajo se imenovani politiki, da bodo kot protektorji svobode balkanskih narodov Eumunijo, Srbijo, Bolgarijo in Turčijo izrabili gospodarstveno in politično. V ta namen naj bi jim služila avstrijsko-nemška zveza. Mnogi Madjari zahtevajo, naj Nemčija stopi v popolno nasprotje proti Eusiji. Vprašanje pa, a 1 i se v Bolgariji vlada iz Peste ali Moskve, za Nemčijo ni vredno vojske z Eusijo in Francijo. Nemčija brani mir, ker bi se v vsakem slučaji shujšal njen položaj. Ko bi podlegla Francija ter bila izločena iz števila velesil, škodovalo bi to mnogo nemškim koristim. Nemčija potrebuje francoske moči na morji kot ravnotežje proti Angliji, ki pod prihodnjo vlado more zopet biti protinemška in že danes srpo gleda rast Nemčije v Afriki.
Ko bi bila Ogerska v Sofiji še tako močna, vendar madjarska mornarica ne more nadomestiti francoske pomorske moči. Dokler Francija čuva
frankobrodski mir, Nemčija nima vzroka, da se ji protivi. Vendar bi se Nemčija ne bala razpora z Eusijo, ko bi bilo na korist položaju Avstrije kot velesile, da se iztrebi ruski vpliv v Bolgariji. Toda za podonavsko državo bila bi hegemonija na Balkanu ravno tako nevarna, kakor koristna. Ko bi Madjari prevzeli protektorat nad južnoslovanskim svetom, ne bi se mogla vzdržati celokupnost Turčije. Osvoboditi bi morali še ostale Bolgare ter združiti z Bolgarijo vse ozemlje okoli Carjigrada in Soluna. V prvem slučaji ustvarili bi južnoslovansko velevlast ter si sami navezali kamen okoli vratu, drugič bi Bolgarijo in Srbijo vrgli Eusiji v naročje zaradi Makedonije in Bosne. Da se vzdrži ravnotežje med Eusijo in Avstrijo, ni Nemčiji nobena žrtva prevelika, tudi ne hekatombe rusko-nemške vojske.
Madjari storili bi bolje, da krog svojih interesov ločijo od ruskega, kakor da silijo svojo vlado, da se vtiče v rusko območje (sfero). Avstrijsko-nemška zveza ni proračunjena za madjarsko ofenzivno politiko.
Deželni zbor kranjski.
(Štirinajsta seja dne 17. januarija.)
(Konec.)
Poslanec Hren poroča o načrtu zakona glede povračila škod storjenih po lovu in divjačini.
Pri splošni razpravi se oglasi poslanec M urni k in priporoča deželnemu odboru, naj premeni zakon glede varstva divjačine, ker ni umevno, zakaj bi se u. pr. varoval divji golob in prepovedoval streljati, ker veliko škodo dela. Predlaga torej resolucijo :
»Deželnemu odboru sa naroča, deželni zakon z dne 20. decembra 1874, r katerem času naj se divjačina ne pokončuje, pretresati in potrebne pre-membe zakona v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru predložiti."
Pri splošni razpravi nasvetuje poslanec Janko Kersnik v § 1. namesto „tiste divjačinske vrste"
LISTEK.
Zmes.
Gosp. vrednik! Pišete mi, zakaj sem umolknil. Ali se več ne spominjate mojega zadnjega lista pred kakimi osmimi meseci? Takrat je listkar „S" lopnil z gorjačo po meni, da mi je brž sapo zaprl. A zdaj je izginil „S"; Krutorogu so sapo zaprli, in jaz se drznem zopet na dan. Pa skoraj se bojim, ker ne vem, kako bi se oblekel. Orno suknjo, kakoršna pristuje puščavniku, je »Ljubljanski Zvon" ožigosal; visoke škornje je čenčasta »Schulzeituuga" na za-sineh postavila, kamelne dlake, kakoršno mi je svetoval „S", ne dobim za drag denar; — povejte vendar, kako naj se oblačim, da smem med lahkožive listkarje? Od zadnjega mojega lista nabralo se mi je veliko, pa tudi že zastaralo. Samo nečesa ne morem zamolčati, kar je zapisal pred časom slovenski Ahasver. Naj bo v dokaz, da naši literati in časnikarji ne pišejo opolzlo. Piše namreč o neki sliki: »Afrodita, neomadeževana, božanstvo na golota, pristen posnetek najposlednejšega umotvora stvarnikovega .... Nam je zagrnen pogled '
v cvetoči raj življenja v črno zaveso in pred uhodom v svetišče lepih umetnostij straži odurna zmija nestrpnosti." — O Spiegelberg!
Zadnji čas všeč mi je najbolj zadnja stran naših dnevnikov, ki prinaša dolgo vrsto številk, katere pričajo, kako bodo žganjarji pomagali naši deželi na noge s tisočaki. V mislih imam razpis deželnega odbora zaradi žganiarskega zakupa. Prav so si mislili naši očetje v deželni sobani. Žganjepitja ustaviti ne moremo, torej se še mi ž njim okoristimo. Ko je bilo treba učiteljem plačo malo zboljšati s funkcijskimi dokladami, dejali so: Žganjarji naj plačajo! — Da sem jaz poslanec, storil bi še več, vzdignil bi se v zboru in blizo tako-le govoril: Gospoda moja! Dolenjske železnice krvavo potrebujemo, veste kje pa denarja zanjo dobimo? Žganjarji jo lahko v par letih zgradijo. Kader treba novih izdaj, žga-njarje pritisnite, ti imajo denar in radi plačajo. Toda ne pozabite, da se bodo morale še o pravem času zidati sirotišnice po vsi deželi za tiste otroke, katere bode žganje pognalo iz rodne zemljo. Zdaj jih žganjarji še lahko plačajo. Tako nekako dela krčmar na deželi. Zganjarju daje pijače, kolikor hoče, tudi na vero, dokler se toliko ne nabere, da mu posled-njič lahko vrat zavije. Misli si, če prej vse zapravi,
reči: »tiste vrste divjačin". Paragraf 1. se sprejme s to od poslanca Kersnika nasvetovano stilistično premembo. §§ 2. in 3. obveljata brez premembe.
Pri § 4. pa se oglasi poslanec dr. Poki u kar ter omenja, zakaj je odbor dotične določbe sprejel v ta paragraf. Zbor potem pritrdi tudi § 4. brez spremembe. Eavno tako obveljata §§ 5. in 6. brez ugovora.
Pri § 7. nasvetuje dr. Papež, naj se v 5. vrsti prvega odstavka po besedah »vrhu tega tudi" vtakne besedica »pravočasno", v drugem odstavku pa se v 2. in 3. vrsti izpuste besede »do začetka žetve". § 7. obvelja potem s temi premetn-barni. § 8. obvelja brez ugovora; pri § 9. nasvetuje poslanec Kersnik, naj se v drugem odstavku sprejme neki dodatek, ki naj se glasi: Oblastvo sme sicer te troške porazmerno deliti, »in sicer v razmeri zahteve povračila, stavljene pri po-ravnavnem poskusu (§ 7.) s pripoznano škodo, ako ta ne doseže polovice ali vsaj polovico zahteve" . . .
Poslanec Detela ugovarja temu dostavku, in povdarja, da je ravno to določilo § 9. najbolj važno za kmetijstvo. Skušinja na Štajerskem, kjer obstoji blizo taka postavna določba, kakor jo nasvetuje g. poslanec Kersnik, je učila, da so morali oškodovani posestniki čestokrat več troškov za uradno poizvedovanje in cenitev plačevati, kakor jim je bilo odškodnine prisojene. Ta nedostatek je sprevidel tudi deželni odbor štajerski, ter je predložil tamošnjemu deželnemu zboru v letošnjem zasedanji načrt postave, s katero se spreminjajo nekatere določbe postave o povračilu škod, storjenih po lovu in divjačini, in je sprejel v ta načrt ravno ono določbo iz načrta deželnega odbora kranjskega, kateri gosp. Kersnik nasprotuje. Ker je pa to določilo za oškodovance tako važno, prosim si. deželni zbor, naj § 9. brez premembe sprejme, ako bi pa nameraval nasvet gosp. poslanca Kersnika sprejeti, naj raje celo postavo zavrže, ker bi potem nobene koristi za kmetovalca ne imela. (Dobro, dobro!)
Poslanec Hren tudi zavrača nasvetovani do-stavek in se čudi, kako ga je mogel staviti poslanec
boljše je , imam vsaj jaz dobiček. Le več in več davka na žganje; bodo vsaj žganjarji prej zapili svoje hiše in zemljišča. Kaj pa potem, kedar po-mrjo sedanji žganjarji? O potem treba postave, ki vpeljuje obligatno žganjepitje, da ne izgine deželi tako lep dohodek. — To vse pride od tod, ker se noče poginu našega ljudstva z ostro postavo zoper žganjepitje in pijančevanje ustavljati.
Ker sem ravno pri deželnem zboru, odkritosrčno povem, da občudujem našega starega prijatelja, gospoda Dežmana. Čudovita je njegova okret-nost in nevtrudljivost. Kar se obravnava, Dežman se oglasi; nobena debata ne mine brez Dežmana. Dežman tu — Dežman tam! Ees škoda, da mož najboljše svoje moči porabi za Sisifovo delo, potuj-čevanje naše dežele. Dežman — narodnjak! — to bi bilo vse kaj druzega. Naj povem iz svojih dijaških let izvrsten projekt. Ne dolgo potem, ko jo je Dežman izpregel od narodne stranke, bilo nas je več dijakov skupaj, ter smo o njem govorili ter živo obžalovali, da nam je izgubljena taka moč. Kar se nekdo oglasi, ter prav resno predlaga, da izvolimo izmed sebe deputacijo, katera naj gre k Dežmanu ter ga v imenu slovenske mladine prosi, naj se po-vrue k svojim prvim idealom, k »Slavi Slovencev",
kmečkih občin, ker tako silno nasprotuje kmečkim koristim. On se je menda pač bolj oiiral n* svoj« lastne koristi tbf loveč, lčafcor pa' rtV koristi svojih kmečkih volilčeV.
Poslanec Kersnik odvrne, da mora1 odločno odbijati ta napad na svojo poslanico sVbbOdo. Ota je poslanec kmečkih občin, živi tfed ktiMi, in je sam več ali manj kmet, ter je sčttfvil svoj predlog v živem prepričanji, da se ž njim v okom pride marsikateremu prepiru in preveč zahtevanju. Sicer pa si je v svesti, da izpolnuje svoje poslaniške dolžnosti isto tako, ali vsaj manj ne in ne slabeje, kakor marsikateri poslanec, ki je pred svojo izvolitvijo delal interesantne obljube, a jih do današnjega dne še ni — izpolnil. (Splošen smeh in veselost.)
Pri glasovanji se dostavek Kersnikov odkloni in § 9. sprejme brez premembe, ravno tako §§ 10. in 11.
Poročilo o prošnji okrajno-cestnega odbora logaškega zaradi deželnih cest in okrajno-cestnega odbora novomeškega za odpravo cestne tlake se z dnevnega reda odstavita, in poslanec Hren takoj poroča o prošnji županstva v Radečah in drugih za zgradbo mostu čez Savo pri Radečah, ter v imenu upravnega odseka predlaga:
„Navzoča prošnja za napravo stalnega mostu čez Savo med Radečem in Štajersko izroči se deželnemu odboru z nalogom:
1.	da priložene stavbene načrte in proračune v tehniškem in troškovnem oziru po tehniku pregledati da — ter da ukrene in dožene potrebne poizvedbe o zgradbenih in tekočih za vzdrževanje mostu potrebnih troškov in ravno tako o prometu in dohodku, ki bi ga bilo po dosedanjih skušnjah pričakovati;
2.	da poizve, na koliko bi bilo pričakovati gmotne podpore podjetju od sosednih občin ali drugih interesentov, posebno tudi od strani stavbenega odbora;
3.	da se obrne do deželnega odbora štajerskega s primernim pozivom, naj bi gledč na mnogotero zvezo štajerskih sosedov s Kranjsko tudi štajerska dežela primerno podporo v svrho mostovne zgradbe dovolila;
4.	da se obrne na visoko vlado, naj bi tudi ona blagovolila z izdatno podporo k zgradbi mostu pripomoči;
5.	da do prihodnjega zasedanja deželnemu zboru o dognanih poizvedbah poroča in primerne predloge stavi."
Poslanec Gutmannsthal podpira te predloge v daljšem govoru, omenja, kako Sava dostikrat zadržuje ves promet, kako se domača obrt razširja in zasluži, da seji napravijo za promet potrebna sredstva. Prej omenjeni predlogi upravnega odseka potem obveljajo brez premembe.
Poslanec Kavčič poroča o prošnji županstva vipavskega za pobiranje naklade po 1 gld. 50 kr. od hektolitra piva in predlaga:
„1. Vipavski občini se dovoljuje, da 1. 1888, 1889 in 1890 pobira naklado po 1 gld. 50 kr. od vsakega v trgu vipavskem in v davčni občini Vrh-polje povžitega hektolitra piva, s to omejitvijo, da se naklada ne sme pobirati ne pri kuhanji in ne pri uvažanji piva.
2. Deželnemu odboru se naroča, temu sklepu pridobiti Najvifre potijenje."
Posltaieb Lučkm®H'i' pobija ta predlog, češ, da 9e S' tem pbdražuje najpotrebnejša pijača, ki r6V«$eft dadomestaje živež in naglašw, da bo nasproti gfateoval; poslanefc L ai v r e>n č i č pa podpira nasvete otfsekovff in prtpbroča1 deželnemu ateoru, naj jim pritrdi, fikši, da- se je ptfedgovornilr f. Lackmann prav btez potrebe proti ti prošnji spenjal, ker kakor je gospod poročevalec povedal, je bil občinski sklep razglašen, in nobeden se ni proti temu pritožil. Vipavec se ne čuti s tem nič obloženega; kajti Vipavec pije rajši domači pridelek, t. j. vino, pivo pa pijejo večidel tujci. Ivrčmarjem se pa tudi ne bo posebna krivica godila, saj imajo, kakor sedaj točijo, preveč dobička, ker točijo vrček po 12 kr., misli torej, da se vsled te naklade ne bo pivo prav nič podražilo. Torej toplo priporoča, da se nasvet upravnega odseka sprejme. Pri glasovanji obveljata prej omenjena predloga.
Konečno poroča poslanec dr. P o Kiuk ar o prošnji glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani za prenaredbo § 6. zakona 1. 1879, ki vreja število plemenskih bikov ter v imenu upravnega odseka predlaga:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
Deželnemu odboru se naroča :
1.	da v prihodnjem zasedanji dogovorno s c. kr. vlado predloži načrt postave v povzdigo živinoreje, v kateri se je po moči ozirati na ono, kar namerava prošnja c. kr. kmetijske družbe;
2.	da dogovorno in s podporo c. kr. poljedelskega ministerstva potrebno ukrene, da se v deželi prirejena goved čistih plemen tudi živinoreji dežele ohrani."
Ta predlog obvelja brez ugovora in gospod deželni glavar potem ob 2. uri popoludne sklene sejo in prihodnjo sejo napove za četrtek 19. t. m.
pozna, malih
zdravnik velik, težaven in z odgovornostjo združen posel, in da bo le-ta še večji, čim bolj si bode bii g i j e.p,a naredila pot med ljudstvo in če bode začelo prevladati to važno načelo, da zdravniki niso le za to, da ozdravijo zbolele, ampak da pripomorejo, s svojo vedo in svetom, da ostane 1 j. n; d s t v o zdravo. Glavni posel seveda bode imel z ozdravljevanjem ubozih in druzih občanov. Tudi v tem oziru bode imel težaven posel, boriti se bode moral z indolenco, z mazači, konjederci in mojstri-skazami, katerih žalibog nahajamo dosti v raznih stanovih. Njegova skrb bode tudi nadzorovanje za najdence, gluhoneme, blazne, idiote, in zapisovanje teh ljudi.
Kako velik je torej delokrog občin v zdravstvenem oziru, izročen jim po državni postavi. Ako vlada in tudi deželni zastopniki žele, da bi vsaj eden del teh za zdravstvo deželanov velevažnih poslov izpolnile občine, potem moramo pač reči, da ne smemo prepustiti našim sedanjim v obče majhnim občinam izpeljavo tega velevažnega posla, ampak moramo z veseljem pozdravit;, da združuje postava po več občin v eno večo zdravstveno občino, katera bode po tem mogla ne samo skladati za plačo d o t i fine g a zdravnika, ampak tudi izvršiti' važen posel zdravstvenega delokroga.	(Konec prih.)
in se zopet postavi narodni stranki na čelo. Milemu glasu navdušene, nadobudne mladine se Dežman ne bode mogel ustavljati. — Predlog je navdušeno sprejet. Ali ko hočemo izvoliti deputacijo, zbali smo se vsi, Dežmanu pred obraz se ni upal nihče. — Se dandanes mi je žal, da se ta originalna, krasna ideja ni vresničila. Kaj je nemškutarska stranka brez Dežmana!
Toda kaj je še Dežman? Zadnji čas iznašel je v „Narodu" nov uvodni člankar panacejo za vso našo bedo. Kaj lahko nam je pomagano. Ne bode med nami nobene pravde več, no pobijanja. Zemljišča se ne bodo več prodajala in razkosovala, žganjepitje bode mahoma prejenjalo , živeli bodemo kakor v deveti deželi, katero je nekdaj puščavnik Negoda v „Zvonu" tako lepo mikavno popisoval; sprejme naj se nova občinska postava, postavijo naj se po velikih občinah »izprašani tajniki!" Lepo Vas prosim, gospod vrednik! Ce ima „S!ovencc" kaj vpliva na deželne poslance, brž jim prigovarjajte, naj naglo, kur „eu bloc" sprejmo novo občinsko postavo, dokler nam sape ne zmanjka. Če ne bode prepozno. — Še eno vprašanje:
Ali »Boštjana" še ne bodo ubili? Po-
zdravite mi
anca
Puščavnik pod B.
Govor dr. viteza Bleiweisa
o zdravstvenem zakonu v deželnem zboru dne 13. januarija.
Oglasil sem se k besedi, da izpregovorim o tej za našo deželo velevažni postavi tudi svoje mnenje. Rečem, velevažna postava, ker upam, da ne bode ta postava imela samo tega vspeha, da dobimo v vseh strokah zdravilstva izvežbane zdravnike, ampak da bodo po vplivu teh mož zboljšale se tudi zdravstvene razmere v naši deželi. Da je pa tudi skrajni čas, da bi se v tem oziru obrnilo na bolje v naši deželi, kedo more to tajiti ? Ako se le nekoliko ozremo po deželi, vidimo, da se skoro vse, kar ima občina opraviti v lastnem kakor izročenem področji, po državni postavi od 30. aprila 1870 popolnoma prezira, in s tem neizmerno škoduje napredku in zdravju deželanov. Na drugi strani pa tudi lahko rečem, da naših zdravstvenih postav, katere so jako obširne, še celo večina zdravnikov ne da jih čisto nič ne poznajo župani, razun izjem , da jih pa vsi puščajo v n e m a r.
Kak obširen posel pa bode imel okrožni zdravnik, bodemo takoj razvideli, ako si ogledamo delokrog, pri katerem bode imel sodelovati okrožni zdravnik v smislu državne postave od leta 1870.
Odprava nesnage pri stanovanjih, preiskovanje pitne vode, izbira stavbenih prostorov, kanalov, jam, podzemeljske vode, osušenje stavbenega sveta, dalje nadzorstvo jedil in pijač, oddaja mnenja pri stavbah mrtvašnic, pokopališč, nadzorovanje sejmov, tudi veterinarski posli, kjer ni živinozdravnika.
Razvidno je, da bode imel zdravnik pri občinah v samostalnem področji jako važen in obširen posel. Še bolj važen pa bode njegov posel v izročenem področji, lahko se reče, da bode o u ta del zdravstveno-polieijskega delokroga dotičnih občin moral sam oskrbeti. Le-sem spadajo infekcijozne bolezni, nadzorovanje in skrb, da se ne razširijo epidemije, desinlisciranje, kontrola in izpeljava vseh od okrajnega zdravnika storjenih nakazil, dalje poročila v tem oziru, šolska higijena, pouk ljudstva pri epidemijskili boleznih, nadzorstvo pri pogrebih, pogrebni transporti, ogledovanje mrtvecev, sodelovanje pri obdukcijah, epi-zootijah, cepljenje koz, nadzorstvo pri bolnišnicah, potem poročila o zdravstvenih in sodnijskih zadevah.
Razvideli bodete torej, da bode imel okrožni
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. januarija. Notranje dežele.
Vlada namerava preložiti delegacije na mesec maj, kakor je to že poskusila pred dvanajstimi leti.
Severna železnica dovolila je Itothschil-dovim premogokopom toli ugodne tarife, da so lahko prevzeli tudi zalaganje južne železnice. Vsled tega trpeli so veliko škodo premogokopi v južni Avstriji, posebno na spodnjem Stajarji. Trgovinsko ministerstvo zaukazalo je strogo preiskavo v tej zadevi, koja je postala javen škandal vsled odstopa predsednika severne železnice, viteza pl. Herza. Čuje se, da bo ta kočljiva zadeva tudi predmet interpelaciji v državnem zboru.
Delniška družba za ustanovljenje ogerske orožne tovarne imela je predvčerajšnjim v Budimpešti svoj prvi glavni zbor. Družba ima na razpolaganje 3 milijone. Predsednikom je bil izvoljen F.ML. Gbyczy. Vodstvo je izročeno ravnateljstvu dvanajstih članov. Koj ko bo vpisana tvrdka pri trgovinskem sodišči, sklenila se bo pogodba z vlado za napravo 180.000 pušk.
Vnanje države.
Z odstopom srbskega Rističevega ministerstva nastopila je zopet boljša doba za družbo tabačne samoprodaje — žalostnega spomina Garašaninovega. Liberalno ministerstvo jej po vsej pravici ni bilo posebno naklonjeno. Sedanji kabinet pa jej baje daje nado, da bodo prišli zanjo časi — obilega zaslužka. Kakor se namreč poroča iz Belgrada, poravnale se bodo povodom pogodbenega sklepa o posojilu 20 milijonov, v koji namen je sedaj na Dunaji minister Vuic, tudi razprtije med ministerstvom in napominauo družbo.
Dne 15.-1, m. vršilo so se v Bolgariji dopolnilne volitve v sobranje. Izid še ni znan. — Knezu došlo je z dežele veliko čestitk povodom katoliškega novega leta. „Svoboda" piše v svoji božični številki o odnošajih med knezom in narodom: „Bolgarov ni nikakor omajala vest, razširjena po ruskem časopisji, da se hoče odpovedati knez Ferdinand ; kajti oseba, kojo so si izvolili Bolgari svojim, kuezom, je blaga duša, vladar, ki se ne zna šaliti s zadevami in polažaji naroda, značaj, ki vso izvrši premišljeno in kojega ne morejo spraviti spletke z ravne poti. Bolgari ga ljubijo in čislajo, in to Ferdinand tudi čuti. Zaradi tega pa bo raje prelil svojo kri na bojnem polji, predno bi izvršil nad seboj in svojo novo domovino politišk samoumoi'." — Pravosodni minister dr. Stojlov praznoval je med božičnimi prazniki svojo zaročitev z neko Bolgarko imenom Tapšileštova iz Carjigrada, in tudi mini-sterski predsednik je šel snubit v Plovdiv.
Nemški poskusi, da bi omajali ruskega carja v njegovem prepričanji, izpodleteli so popolnoma. Car je obdržal dosedanjo politiko, pa tudi dosedanje svetovalce. Jedro ruske politike obseženo je v kratkih besedah: Rusija ne priznava evropskega vodstva, kojo si prisvaja Nemčija. — Tekom meseca januarija st. st. prirejenih bo v petrogradski zimski palači šest dvorinh plesnih veselic. — Pri novoletnem sprejemu nagovoril je generalni poglavar Gurko generale, koji so se mu prišli poklonit: »Zahvaljujem se Vam za voščila; izrekam nado, da bomo v novem letu tako dopolnili vojaško oboroženje, kakor to zahteva želja carjeva in čast domovinska."
Nemškemu državnemu zboru, ki je pričel svoje zasedanje, došel je novi zakon zoper socija-ligte. Glavni njegov obseg je nastopni: Pravomočnost dosedanjega zakona se podaljša do dne 30. sept. 1898. Članka 1$. in 22. sta predrugačena in sicer: •čl. 19.: Kdor razširja prepovedano ali začasno zaplenjeno tiskovino, kaznuje se v denarji do 1000 mark &li z ježo do enega leta; čl. 22.: Osebe, ki izvršujejo v tem zakonu zaznamovano agitacijo in si s tem celo denar služijo, obsoditi se morajo z ječo na ne manj kot dve leti. Poleg te kazni se tudi lahko spozna, da sme obtoženec po prestanem zaporu bivati le v nekem določenem kraji.
V seji francoske kamore dne 16. t. m. utemeljeval je poslanec Lamarzelle svojo interpelacijo zoper pariški občiuski svet. Govornik se je spomi-. njal vstajnega postopanja, koje je kazal svet med predsedniško krizo, ter je zahteval od vlade, naj ohrani zakonu veljavo tako nasproti pariškemu kakor vsakemu drugemu občinskemu svetu. Pri tem se sme zanašati na podporo kamore, kajti tukaj se grd za neodvisnost parlamentovo, kojo bi lahko spravila v nevarnost revolucijonarna sila. (Protestovanje med levičarji). — Minister Sarrieu je priznaval, da je svet večkrat prestopil svoje področje, vendar je pa bil preverjen, da večina mestnih odbornikov ni ni-kedar mislila na zopetno oživotvorjenje komune. Vlada ne bo pripuščala, da bi se z ene ali druge strani žalila postava, zato bo zahtevala od kamore, da se članek o nameščenji Seine-prefekta v hotelu de Ville izloči iz Gobletovega postavnega načrta o organizovanji pariškega občinskega sveta; predložila 'bo to točko kot samostojen načrt ter bo nasvetovala njegovo nujnost. Minister se je konečno izjavil, da vlada ne bo tirjala razpustitve pariškega občinskega sveta. — Tej razpravi nasproti je trdil poslanec Waldeck-Rousseau, da vlada lahko nastani Seine-prefekta, ne da bi prašala poprej kamoro; zakoni se ne postarajo, marveč le oslabe pod šibkimi rokami. (Dobro 1 v centrumu.) — Goblet se je protivil razkosavanju postavnega načrta. V interpelaciji je skrit političen namen. Nevarno je dražiti duhove. Boj zoper občinski svet pariški namerava njegovo razpustitev, ker upa republikanska manjšina in ž njo desnica, da bodete prodrli pri novih volitvah. — Ministerski predsednik Tirard zavračal je trditev o vladni zvezi z desnico; vlada hoče živeti le z republikansko večino. Nasvetoval je, naj kamora pritrdi nastanjenju Seine-prefekta. To je prava rešitev tega kočljivega vprašanja. Ako se bo temu upiral občinski svet, potem še-le ga bo razpustila vlada. — Kamora je konečno sprejela nastopni predlog svojega predsedništva: Kamora pričakuje specijalno debato o vladnem načrtu, in ker ima zaupanje do vlade, preide k dnevnemu redu.
Francoski in italijanski krogi so se prepričali v svojo veliko zadovoljnost, da dogodek v Florenciji ni nikakor vplival na pogajanja obeh držav glede trgovinske pogodbe. Dotične obravnave vrše se nujno ter je pričakovati od njih v kratkem ugodnega vspeha.
Italijani so prepričani, da jih bodo Abesinci napadli še tekom tega tedna. — V Assabu pričakujejo španjsko komisijo, ki bo določila prostor, kje naj se zgradi poslopje za španjsko shrambo premoga.
Rumunski vladi nasprotna stranka poslala je h kralju Karolu bivšega ministra Gradisteanu-ja, naj od njega zahteva popolno volilno prostost. — Kralj je pomilostil znanega Bolscha, ki je proizval cestne izgrede mej slavnostnim vhodom kralja Karola v mesto Jassy.
Izvirni dopisi.
Iz Rima, 10. januarija. Lepa, jasna noč nas je zazibala v zadnji sen starega leta, noč, ki jo zn;i roditi samo južno nebo, iu polahkoma je pokrila prvo novico tistega večera, da je minister Crispi odstavil mestnega župana, ... ko je ta izročil po kardinalu . . . poklon in čestitko sv. Očetu k njegovi slavnosti. Vesel sem pozdravil mlado jutro, prvo prvega dne, ki je bil za nas v dvojem obziru dau veselja, saj takrat smo končali svoje duhovne vaje in praznovali slavnost, da malo tacih.
Ko smo bili zjutraj prejeli sv. obhajilo od kardinala Marceli-ja iu opravili svoje molitve, podali smo se proti sv. Petru, eno uro daleč od našega zavoda, vsak s svojim biljetom, bilo jih je čez 30.000 razdanih. Jutro je bilo jako mrzlo; noč je bila na šipe narisala najlepših cvetlic in na trgu sv. Petra bi se bili lahko drsali po tenki ledeni odeji kamnitega tlaka, kateri sta bila čez noč na-rosila dva vodometa s tisoči kapljic, ki vro kakor megla iž njihovega žrela.
Voz za vozom je drdral na zuameniten kraj, na levo ceste tja, na desno nazaj. Na angeljskem mostu se je ustavilo to premikanje in nastal je celi zid samih voz kardinalov, škofov, tujcev itd., kakor od Vašega semenišča do Viranta. Kaj čudo torej,
če so vozniki, dobro vedoč, kak dan da imajo, za 20 minut (od avstrijskega hospica do sv. Petra) zahtevali 50 gld. za navaden kurnik z dvema konjema. Na trgu sv. Petra je vse mrgolelo samih kočij in zbrana množica se je zlivala v črno valovje, ki je vrelo proti cerkvi. Na trgu sv. Petra stoji lahko 300.000 ljudi, več kot polovica je bila polna. Vhod v cerkev so zastavili kraljevi vojaki v velikanskem kolobaru, pa dolgo časa niso mogli braniti pota tolikemu navalu in pustili so množici 5 metrov prostora za vhod k »porta di Carlo Magno", kamor bi morali od druge strani iti, ne pa pri kraljevih vojakih. Prišli smo do papeževe straže. Opiraje se na svoje mogočne „sabljenke brušene", zrli so ti velikani srpo po hrumečem ljudstvu. V ozkih belih hlačah s škornji čez kolena, s črno, fraku podobno suknjo in s klobukom na tri vogle ali pa z mogočno 1/i vatla visoko, valarju podobno črno kosmato čelado, katere kocine so jim sezale do oči, zraven strašanske mustače, in hud pogled izpod tistih dlak — horribile visu. — Nekoliko bojazljivo sem ga vendar prvič po strani pogledal tega velikana, ki je s svojo črno kosmato glavo za 7a vatla presezal vse ljudi.	(Konec prili.)
Iz Tridenta, meseca januarija. (Praznovanje papeževe zlate maše.) [Dalje.] V torek dn£
3.	januarija popoludne ob 4. uri pa je bil akade-mičen večer v slavo Leonu XIII. v tukajšnjem semenišči. Program nam je naznanil 18 točk. Točno ob
4.	uri popoludne začel se je v navzočnosti mil. g. knezoškofa in obile duhovščine viti venec v spomin zlate maše sv. Očetu.
V	lepo ozaljšani dvorani, katero ste krasili podoba sv. Očeta in podoba Njih Veličanstva presvetlega cesarja ter štiri veliki latinski napisi, bilo je vse pripravljeno. Gospod vodja (reetor) Pavel M a-n i n i, ljubeznjiv starček, stopi pred bogato ozaljšano in razsvetljeno podobo sv. Očeta in v prelepem govoru napove namen današnjega večera. Ko je gosp. vodja končal, zapel je kor italijansko pesem: „No di Christo". Iz več kot štirideset grl doneli so prijetni glasovi po dvorani na splošno zadovoljnost. Po končani pesmi nastopi jeden izmed g. bogoslovcev ter v več kot pol ure trajajočem gladko tekočem latinskem govoru naslika papeža Leona XIII. kot velikega politika, ter delovanje njegovo na polji svetovne politike. Bil je govor dovršen, le zdel se mi je preveč obširen v posameznih podrobnostih.
Pesem: „Tu es Petrus", ki so jo pevci zapeli za latinskim govorom, bila je čarobna. Vsem je bila tako všeč, da ni bilo ploskanja in klicev „bis" prej konec, da so jo pevci ponovili.
V	italijanskem govoru pa nam je pokazal bogo-slovec Leona XIII kot poglavarja Kristusove cerkve, njegovo skrb za njemu izročene, njegovo neumorno delovanje na polji cerkvenem, njegovo zasebno po-božnost itd. — sploh njegovo duhovno delovanje.
Nato nastopil je gospod, ki nam je v nemščini naslikal Leona XIII. kot moža vsestransko izurjenega v vedi in pospeševatelja vede in umetnije, tako prijatelja vede in umetnije svete kakor posvetne. Govor je bil vsem všeč, ker bil je jako spretno sestavljen in prav lepo govorjen.
Precej za nemškim govorom so nemški bogo-slovci zapeli nemško pesem: Kristusova cerkev (die Ivircho Christi). Pesem je bila dokaj lepa, vendar se je precej poznalo, da je odstopilo več glasov, zlasti prejšnjega izvrstnega tenorista smo pogrešali.
Na to nam je g. bogoslovec, ki se je v vseh točkah odlikoval kot izvrsten pevovodja, v kratkem francoskem govoru naslikal sv. Očeta kot modrega državnika, čvrstega krmarja sv. cerkve ter prijatelja vede in umetnije.
Kor je imel izvršiti zopet novo nalogo. Pel je namreč v latinskem jeziku : molitev za papeža — „Oremus pro Pontifiee". I ta pesem bila je z burnim ploskanjem sprejeta.	P1''1'-)
Izpod sv. Jošta, 7. jan. (O pouku v ljudskih šolah.) Kmetijska družba štajerska daje posebno podporo učiteljem, kateri po predpisanem načrtu mladež poučujejo o kmetovanji. Na to zadevo merijo besede, ki jih društveno glasilo — „Glasnik" v št. 22 — objavlja, kjer odbor imenovane družbe iz obravnav pri svoji seji med ostalim naznanja:
„C. kr, deželno-šolskemu sovetu pošlje se zahtevano izvestje zastian obligatnih naprednih poučevanj gospodarskih na ljudskih šolah. Izvestje povdarja, katerega načela se je centralni odbor zmiraj držal v tem vprašanji ter to dokazuje. Centralni odbor je za obligatuo poučevanje le, ako se izpremeni sedanji šolski črtež za napredne gospo-
darske kurze na ljudskih šolah; kajti oni kurzi so že prav strokovne gospodarske šole. Ko so črteži onih kurzov razveljavljeni, naj se ukaže učiteljem poučevanje v ljudskih šolah tako raztegniti, da se bode pri čitanji, računstvu in pismenih sestavkih oziralo na kmetijstvo. Po tem takem bi centralni odbor bil za poučevanje gospodarsko na ljudskih šolah."
Kmetijska družba si torej na podlagi sedanjega poučevanja ne obeta posebnih vspehov, in sicer iz vzroka, ker se gospodarstvo razlaga samo ob sebi, kakor poseben predmet, brez obzira na ostalo učno tvarino.
Krščanski državljani se neprenehoma potegujejo za to, naj bi se po šolah učna tvarina osnovala tako, da bi bila v zvezi s katekizmom. O tem govorijo glasno po zborih in postavodajavnih zbornicah, a njihov glas še se je dozdaj več ali manje povsod razgubil. Odjekovalo je: saj se krščanski nauk uči po vseh šolah. Resnica je sicer, toda je li mogoče samo v kateketičnih urah doseči zdatnih vspehov za krščansko življenje? Pač nekako tako, kakor se za kmetijsko stroko kaže sad, ki vzraste na steblu poučevanja o gospodarstvu po ljudskih šolah.
Dnevne novice.
(K Einspielerjeveran pogrebu) poslal je »Slovenec" danes v Celovec svojega posebnega z a-s t o p n i k a.
(Slovesne črne sv. maše za f msgr. Andreja Einspielerja), ki jo je danes ob VslO. uri dopo-ludne daroval v cerkvi sv. Jakopa poslanec kanonik K1 u n in pri kateri sta mu iz lastnega nagiba asistirala gg. kaplana Zlogar in Nemanič, so se vdeležili gospod deželni predsednik baron W i n k 1 e r in narodni deželni poslanci. Poslanec dekan dr. Sterbenec daroval je ob enem tiho sv. mašo za pokojnega buditelja in voditelja koroških Slovencev.
(Klub narodnih poslancev) odposlal je danes družbi sv. Mohorja v Celovec nastopni telegram: »Klub narodnih poslancev izreka živo sočutje o britki izgubi, ki je vsled Einspielerjeve smrti zadela Koroško in ves rod slovenski. Dr. Poklukar, načelnik". Včeraj odposlal je klub tje krasen venec s troboj-nimi trakovi in napisom: »Andreju Einšpielerju narodni poslanci vojvodine Kranjske."
(O cestnem zakonu), ki je bil včeraj upravnemu odseku izročen, bode zbornici poročal poslanec Detel a, ki je v tej zadevi kot poročevalec deželnega odseka najbolje poučen in je le v tem slučaji upati, da bode zakon rešen še v tem zasedanji, ako bi tudi morala zadnja seja morda biti še-le v ponedeljek 23. t. m. V upravnem odseku vršila se je danes splošna razprava o tem zakonu. Po razpravi spustil se je odsek že danes v posebno obravnavo in sprejel 10 paragrafov soglasno, kar najbolje priča, da je deželni odbornik g. Detel a načrt so-stavil s premislikom in z oziroin na potrebe in okoliščine naše dežele.
(Občni zbor slovenskega dramatičnega društva) vrši se bode danes zvečer točno ob 8. uri v prostorih čitalnične restavracije.
(Nadnčitelj Josip Raktelj) v Ribnici je pred-včeranjim med sprehodom tako nesrečno padel, da si je nad dlanijo zlomil levo roko.
(Stritarjevih zbranih spisov) izšla sta 28. in 29. snopič.
(Umrl) je v Metliki 15. t. m. bivši ža-kanjski župnik, čast. gosp. Mihael Š o p č i č. R. I. P. 1
(Iz Polhovega Gradca) se nam poroča, da se je pretečeno nedeljo 15. t. m. po poludanski službi božji ustanovilo »Bralno društvo". Zbralo se je že pri prvem občnem zboru lepo število udov. Kot temelj temu društvu služi 250 knjig, katere so se darovale omenjeni dan iz zapuščine pokojnega župnika gosp. Jakoba Kad a. — Cveti, rasli in vspevaj mlado drevesce!
(Taki so!) V tržaški odvetniški zbornici se silno jeze nad nekim odvetnikom, ki je te dni v Trstu pred deželno sodnijo zagovarjal svojega klijenta v slovenščini, iu so z vsemi proti enemu glasu sklenili dotičnemu kolegi, (čegar imena nisem mogel zvoditi) izreči svojo grajo. Ob enem se jo kamori naročilo, naj se zaradi tega pritoži pri pravosodnem ministru. Edini dr. V i teži č potegnil se je za dotičuika in ga je nasproti razljutenim nasprotnikom zagovarjal.
(Bologua — Gradec — Ljubljana.) V Bologni na Laškem je bil v soboto ponoči bujši mraz nego v — Gradci. Toplomer po Celziju kazal je namreč v Bologni —11°, v Gradci —6° in v Ljubljani, ako se ne motimo, tudi —11°. Kdo bi si mislil, da ima Gradec milejšo zimo, kakor Bologna in Ljubljana.
(Za brambovskega kapelaua 2. vrste) pri celjskem brambovskem batalijonu št. 20 imenovau je čast. gosp. Franc Kolarič, dosedaj [duhovnik krške škotije.
(Kazenska pravda) zoper Mosetigeva morilca Maffeja in Ribos-a v Trstu pričela se bo dne 23. t. m. in bo trajala štiri dui. Poklicanih bo v zaslišanje 24 prič in pa štirje zvedenci.
(24 fugiranih pred- ali poiger v vseh touov-skih načinih (lur- in moll-a.) Za orgije ali harmonij zložil in slovenskim organistom za vporabo pri službi božji namenil Danilo Fajgelj. Op. 29. Izdalo in založilo cecilijansko društvo za goriško nadškofijo, 1887. Tisk Blaznikovih naslednikov. Skladatelj piše v opomnji: Sledeče igre so postavljene v ekspoziji fuge. Zato so zaznamovani glavni motivi, odgovori, medmetki, protistavki, povratki teme in odgovorov s črtami ravnicami. Taka mesta naj se izrazneje igrajo. — Ocena o priliki.
Telegrami.
Dunaj, 18. januarija. Nasproti večkratnim poročilom časopisov o naredbah pravosodno uprave, ki naj bi predrugačile dosedaj običajno poslovanje pri sodiščih raznih stopinj na polji jezikovnega vprašanja, kakor ustanovitev češkega senata pri nadsodišči v Brnu, slovenskega senata pri okrožnem sodišči v Oelji, in da je dal minister Pražak ukaz, da mora tukaj prijavljene štajarske uradnike izprašati sekcijski svetnik Levičnik iz slovenščine, — poizvedel je „Fremdenblatt", da ni o teh naredbah ničesa znanega v pravosodnem ministerstvu.
Praga, 17. januarija. Pri današnji državno-zborski volitvi za skupino Caslav-Krudim-Kutno prodrl je Mladočeh Herold z 968 izmed 1796 oddanih glasov. Staročeh Hu-.baček dobil je 351 glasov.
Rim, 17. januarija. Italijanske predstraže ustavile so se 13 kilometrov zapadno od Monkulla, da tam počakajo Abesince. Prva bitka vršila se bo brž ko ne na tako zvani ,,ravnini opic". Eas Allula poklican je neki v •sredo k posvetovanju z negušem v njegov glavni tabor.
Listnica opravništva.
G. F. G. v Š: Ne samo 4 gold., ampak 8 gold. vpisalo se Vam je za 1. 88; dolga je bilo le 4 gold.
G. J. M. v K: Mi vedno pod tem napisom pošiljamo. Kje je pomota?
Umrli so:
12.	januarija. lika Maricki, desetnikova vdova, 91 let, Kravja dolina št. 11, Marasmus. — Danica Dralisler, knjigo-vodjeva hči, 4 leta, Špitalsko ulice št. 10, Variola. — Marija Velkaverh, delavčeva hči, 13 let, sv. Florijana ulice št. 16, Variola.
13.	januarija. Matevž Škerjane, delavec, 77 let, Mestni trg št. 10, Marasmus. — Feliks Haas, monterjev sin, 3 mes., Ulice na Grad št. 13, Variola. — Luka Podobnik, delavec, 27 let, Kravja dolina št. 11, tuberkuloza.
14.	januarija. Marija Smolič, uradniškega sluge žena, 46 let, Rožne ulice št. 9, jetika. — Marija Podboršek, gostija, 74 let, Poljanska cesta št. 34, Marasmus. — Janez Kramar, delavčev sin, 4 leta, Poljanski nasip št. 48, Variola.
15.	junuarija. Martin Winkler, prisiljenec, 63 let, Poljanski nasip št. nO, pljučni emphysem. — Karol Okorn, delavec, 44 let, Kravja dolina št. 24, Apoplexia copill.
V bolnišnici:
12.	januarija. Liza Germek, čevljarjeva žena 40 let, pljučnica.
13.	januarija. Jernej Jelene, delavec, 47 let, vsled spri-denja ledic.
14.	januarija. Marjana Jamnik, delavka, 43 let, vsled raka v želodci. — Martin Jurca, delavec, 24 let, vsled telesne poškodbe.
V bolnišnični podružnici.
11.	januarija. Jožefa Morel, kondukterjova hči, 10 ines., oslabljenjo.
12.	januarija. Jera Golob, delavka, 18 let in Franca Erjavec, sirota, 8 let, obe za osepnicami.
O x	>
g Cas Stanje § g ---Veter Vreme |
ODa/nvania "-»komora toplomera	^ in »
opazovanja T mm po Colliju	g *
7. u. zjut. 748 Sli —14 0 gl. zap. megla 17.2. u. pop. 749-05 — 6-4 „ oblačno 0 00 9. u. zvec. 749-05 — 6 4
Vremen« k o sporočilo.
Zjutraj megla, potem oblačno. Srednja temperatura 8 7° C„ za 6 6° pod normalom.
Dunajska borza.
(Tolegrafično poročilo.) IS. januarija.
davka) 78 gl. 30 kr.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% Sreberna „	„ 100 ,, „ 16%
4 % avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . . Akcije avstr.-ogersko banke . . .
London .... Srebro .... Francoski napoleond. Cesarski cekini Nemške marke
80	„ 50 109 „ 75
93	„ 10
869	„ --
269	„ 20
126	„ 75
10	,',' 03
5	„ 97
62	., 25
Tržne cene
dne 18. januarija.
gl. kr.	gT	kr.j
Pšenica, hktl.	. . . ~5 85 Špeh povojen, kgr. .
Rež, „	...	4 06 Surovo maslo, „ .	1	—I
Ječmen, „	... 3 74 Jajce, jedno „ .	—	3
Oves, „	... 2 44 Mleko, liter. ...	—	8
Ajda, „	... 4 90 Goveje meso, kgr. .	—	56
Proso, „	...	3 74 Telečje „ ., .	—	54!
Koruza, „	... 5 36 Svinjsko „ „ .	—	52;
Krompir, „	... 2 67 Koštrunovo „ „ .	—	32;
Leča, „	... 12 — Pišanec.....—	40
Grah, „	...	13 — Golob . . . . .	—	20
Fižol, „	... 11 — Seno, 100 kgr. . .	2 67
Maslo,	kgr. .	1 — Slama, „ „ . .	2 14
Mast,	„ .	— 66 Drva trda, 4 □ mtr.	7 20|
Speli svež,	„ •	— 56 „ mehka, „ „	4 25]
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja v naši britki žalosti pri zgubi naše prisrčno ljubljene matere, oziroma tašče in stare matere, gospe
ROJ.
vsem onim, kateri so prišli od blizu in daleč, da so spremili blago ranjko do hladnega groba k večnemu počitku, posebno pa še prečastitim gospodom duhovnom, vsem darovateljem krasnih vencev in gospodom pevcem za ginljivo potjo pri njenem pogrebu, izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo.
V Cerknici, dnu 16. januarija 1888.
W	Žalujoči ostali.
muHnnnununmtHun* lira t a Ebeii9
izdelovalca oljnatih barv, firnežcv, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
tt^.l ultlj ana,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reolno fino delo in najnižje ceno. y Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve TI v ploščevinastih pušicah (Blechbuchsen) v domačem ^ lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljšo ^ nego vse to vrste v prodajalnah.	(15)
M 2C Cenilic na zalitevanjo. Haj
xxx*m*mxxxxxxxxxxx Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Ključarsko tilioc štev. 3,
priporoča prečast. duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu za iz-vanredno znižano ceno, veljavno lo januarija in febru-arija t. 1.: Divane (glej podobo) po 26 in 27 gld. Stole po 8 in 9 gojd. Mo-droce na peresih (Federraadratzen) po lO gld. Žimnice po 22 gld. in višjo. Molilni klečalniki in cerkveni stoli.
Za dobro in pošteno delo se jamči. Naročila z deželo in poprave, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela so točno in najceneje izvršujejo.
Cenilci s podobami zastonj in f ranico na zahteval) je.	(14)
Ustanovljena leta 1847.
Tirari za H®yo
J. J. NAGLAS-A
M^J ■■ H» 1 j ■■ ,
Turjaški trg št. 7,
priporoča so za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa
cerkvene, hišne in gostilni-čarske oprave
l>o liHjiiižjili coiiali.	( )
Cmilnilci gratia iti f ranico.
Št. 1263.
(3)
Razpis dražbe.
Zaradi oddaje zgradbe šolskega poslopja v Sturiji pri Vipavi zvršila se bodo zmanjševalna dražba
clne 27. januarija 1888
ob 10. uri dopoludne v Sturiji.
Vse delo cenjeno je na 9.515 gold. 15 kr. in okliealo se bode z tem zneskom.
Dražbeni uveti, vsled katerih ima zlasti vložiti-vsak draživec vadij od 5 odstotkov ponujene svote, prevzemnik pak zavarščino od 951 gold., potem proračun in stavbeni načrti leže do dne dražbe pri ovem uradu vsakteremu na ogled.
C. kr. okrajni šolski svet v Postojini
dne 12. januarija 1888.
Prave garantirane
voščene sveče
in
voščene zavitke
priporoča prečast. duhovščini in gospodom trgovcem po najnižji ceni	(6)
Oroslav X>olenec9
svečar v Ljubljani.
Naznanilo.
Podpisana si usoja naznanjati slavnemu občinstvu, da je otvorila z dnem 1. januarija
ir gostilno **
v novi hiši društva katoliških rokodclsk h pomočnikov, v Poljskih ulicah.
Potruditi so hočem, da bodem častitim gostom postregla z dobro pijačo in okusnimi jedili po najnižjih cenah.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
(3)	Marija X*eiigar.
Poštne zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora jo za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 1/a7 zjutraj. Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob '/„7 zjutraj.
Kamnik vsak dan ob 1,5 popoludne poleti, ob 3-Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek,
V
V
pozimi.
V
sredo, petek in soboto ob 1/a5 popoludne poleti, ob 2 pozimi Na Ig ob l/a5 popoludno poleti, ob 3 pozimi.
Prihod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne. Iz Lukovce vsak dan ob 4. uri 15 min. popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne. Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.
CEBELNO-VOŠČENE SVEČE
priporoča
SEEIAII
v (H) ^Ljubljani.