Solkan, sobota 8. novembra I$47. PeStniaa platana v gsferfaf. Leto I., štev. 1. — Posamezna številka 2 din. »Zgradili bomo Novo Gorico, toda stari se kljub temu ne bomo nikdar odrekli.« France Bevk. mm -A y\OAAAAA/\A/\AAAA/\AAAA A A A A A AAAAAAAAAAAA A A—A A /X- A_A_A A„A —A _A. ;_A——A 1 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ \0 ' %S W m%Pr •V©ca ffcrica V zvezi s ponovno izvojevano zmago narodov Jugoslavije in primorskega ljudstva, skupno z ostalimi demokratičnimi državami in demokratičnimi ljudstvi sploh, s Sovjetsko zvezo na čelu, s priključitvi io našega okraja in o-gromne večine Slov. Primorja k Titovi Jugoslaviji,, ter v zvezi z dejstvom, da je Gorica ostala za enkrat — na ljubo miru — še izven meja FLRJ, se postavlja pred naš okraj kot osnovna naloga v zvezi s petletnim planom Jugoslavije, zgraditev nove Gorice. Anglo-ameriški imperialisti so računali, da bodo s tem, da se Gorica kot gospodarsko, kulturno, upravno in politično središče odreže od svojega zaledja, omrtvičili tukajšnje gospodarsko življenje in tako ustvarili pogoje za njihove imperialistične namene na tem obmejnem pasu naše države. Mi smo jim odgovorili: »Zgradili bomo Novo Gorico!« V zvezi s tem smo osnovali v gor iškem okraju novo glasilo Osvobodilne fronte »Nova Gorica«, ki bo vzpodbujalo pri tem velikem delu, beležilo uspehe na vseh popriščih dela, predstavljalo za vzgled najboljše delovne kolektive, udarnike in druge delavce ter prikazovalo njihove uspehe v tovarnah, podjetjih, gradiliščih in ustanovah. To glasilo bo ocenjevalo tudi uspehe množičnega prostovoljnega dela posameznih vasi in organizacij. Učilo nas bo bolje gospodariti v kmetijstvu, da bomo tako zboljšali in zvišali produkcijo vina, sadja, zelenjave, krompirja, živine itd. Poleg tega nas bo opozarjalo na napake, ki jih delamo, odkrivalo vzroke nezadostnih uspehpv, žigosalo vsak poizkus sabotaže ter neusmiljeno razkrinkavalo saboterje. »Nova Gorica« nam bo zanesljiv kažipot v gospodarskem in^ političnem po giedu. Sproti nam bo nakazovani takoišnie in najvažnejše, posredne in neposredne naloge v zvezi z gradnjo Nove Gorice in petletnega plana sploh. Kot glavna in osnovna naloga, predpogoj za izvršitev vseh drugih nalog je dobra izvedba volitev v naše organe oblasti. Dobro se zavedamo, da so uspehi pri gospodarsko-političnih vprašanjih odvisni od tega. kakšni so naši ljudski odbori, ter da moramo zato izvoliti v odbore takšne to- variše, ki so s svojim požrtvovalnim delom, z odločnostjo v borbi za ljudske koristi že dokazali predanost svojemu ljudstvu in ki bodo zato največje jamstvo, da bomo izpolnili naše naloge. S stoodstotno udeležbo na volitvah bomo ponovno manifestirali našo enotnost in skupnost z vsem ljudstvom naše domovine, zavedajoč se, da pomeni to za nas novo fazo borbe za izvedbo petletnega plana. Zato sprejemamo na predvo-livnih zborovanjih svoje krajevne plane, ki bodo temelj izgradnje Nove Gorice in ki jih bodo KLO-ji na zborih volivcev uzakonili Takojšnja naloga v zvezi z gradnjo Nove Gorice je nedvomno zgraditev Lijaka, kar zahteva veliko delovne sile. in bi povzročilo veliko škodo, če ne bi že letos prodrli s strugo do Vipave. Zato je naša predvolivna obveznost, da bomo v tem mesecu izvršili še 3,7 km i z -kopa, tako, da bo 30. novembra na dan volitev v Zvezno in Republiško skupščino, Lijak v dolžini 9 km i n 300 m dokončan. Tuk sproščena delovna sila se bo pridružila delavcem, ki so že začeli z gradnjo nove ceste Solkan—Šempeter. Enako sprejemamo na predvolivnih zborovanjih obveznosti pri obnavljanju našega podeželja, da bomo na tem sektorju izvedli zadane si naloge, izčrpali vse kredite in štirikrat povečali vrednost. S takšnim delom bomo ustvarili pogoje za nadaljnji razvoj našega gospodarstva, pogoje za boljše in srečnejše življenje svobodnega ljudstva v svobodni državi. S tem, da bomo izvršili vse naloge na gospodarskem polju in končno zgradili Novo Gorico v okviru petletnega plana, bomo zadali nov udarec imperialističnemu vojnohujskaškemu taboru na za-*padu. Onetnogočili Jim bomo njihove imperialistične namene na tem sektorju naše države in s tem pripomogli k ohranitvi miru Hkrati bomo dali našim bratom in demokratičnim siUm onstran državne meje moralno pomoč, da bodo še odločneje vztrajali v borbi proti tujemu Imperializmu in notranjim reakcionarjem ter tako dosegli priključitev ostalega na šega ozemlja k Jugosla\fiji in združitev stare Gorice z novo. A. Duje. Liuutvo soriškega okraja se $ tekmovanjem n sestavo krajevnih gospodarskih planov pripravka na prve svobodne volitve Votivni okraji na ozemljili priključenem po mirovni pogodbi z Italijo Na osnovi 9. in 10. Sena zakona o volftvab ljudskih poslancev v ustavo, dajno skupšfiino FLRJ in v zvezi z ukazom Prezidaja Ljudske skupščine FLRJ o razpisu volitev v Zvezni svet Ljudske skupščine na ozemlju, ki je p« mirovni pogodbi i Italijo priključeno v FLRJ U. šfl 1880 z dne 7. oktobra 1947, v zvezi s točko II. odločbe zvezne volivne komisije o določitvi števila poslancev v Zvezni svet Ljudske skupščine FLRJ z dne 16. oktobra 1947. št. 13, je republiška volivna komisija LRS na svoji seji dne 24. oktobra 1947 sklenila : I. Ozemlje, ki je po mirovni pogodbi priključeno k LR Sloveniji, se razdeli na 5 volivnih okrajev: 1. Gorica—Solkan, kj obsega ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov: Kambreško. Lig, Zapotok, Kožbana, Neblo, Višnjevik. Dobrovo, Medana, Cerovo, Vipolže. Kozana, Šmartno. Kojsko. Ročinj. Kanal. Auhovo, Deskle, Plave, Avče. Levpa, Kal nad^ Kanalom, Banjšice. Gor. Lokovee, Sred. Lokovec. čepovan. Lokve, Trnovo, Grgar, Ravnica. Ravne, Solkan, Krom- Komaj nekaj tednov potem, ko so bili kraji Slovenskega Primorja dokončno priključeni k svojj pravi domovini Jugoslaviji, je Prezidij Ljudske skupščine LRS razpisal volitve v osnovne organe naše oblasti — v krajevne ljudske odbore. Tako bo resnično demokratična ljudska oblast, ki jo imamo v Titovi Jugoslaviji, razširjena tudi na Slovensko Primorje. Dosedanji odbori, ki so zrasli v težki narodno osvobodilni borbi in so se v času anglo-ameriške vojaške uprave še bolj prekalili, so častno izvršili svojo težko in odgovorno nalogo. Kljub šikanam in neprestanemu prizadevanju angloameriške vojaške uprave, da bi odvzela težko preizkušenemu primorskemu ljudstvu sleherno pravico odločanja v svojih zadevah, je ljudstvo stalo svojini odborom zvesto ob strani. Saj je imelo v njih svoje vodnike in svetovalce. Kljub vsem oviram so ti odbori organizirali na prostovoljni osnovi socialno skrbstvo in dvigali kulturno-prosvetno raven našega kmeta in delavca. Te svoje odbore je ljudstvo skrbno čuvalo in branilo ter se skupno z njimi pripravljalo na naloge, ki j|h čakajo po priključitvi. Te naloge so nekateri krajevni ljudski odbori tudi dobro izvedli, čeprav ni bila lahka stvar znajti se že v prvih dneh v obilici dela. ki jih je čakala. 8 pomočjo množičnih organizacij je bilo treba takoj urediti vprašanje pre. hrane, poskrbeti za zaposlitev brezposelnih. jim zagotoviti delo in kruh ter zagotoviti delovno silo gradiliščem v lastnem okraju in izven njega. Ob teh konkretnih nalogah, ki so jih krajevni ljudski odbori bivše cone B že prej reševali, so se pojavile ponekod vidne pomanjkljivosti, ker se nekateri odborniki niso zanimali za to. kako bi uredili ali izboljšali to in ono. da bi čim bolje služilo splošnim ljudskim koristim. Prav zaardi tega pa se moramo zavedati. kolikega pomena so volitve v krajevne ljudske odbore, kajti novo izvoljeni ljudski odbori bodo morali odpraviti dosedanje pomanjkljivosti in stremeti za tem, da bodo resnični predstavniki ljudske oblasti, ki . ne pozna nasprotstev med državo in ljudstvom. Številni sestanki in zborovanja p« iueh »o naiorno pahuzaln, Ijo odborniki zavedajo zaupanih jim nalog }n ki jim ljudstvo prav zaradi tega zatipa ter jih ponovno predlaga za kandidate. Poštenost, pravičnost, neprietranost in dosledno delo v dobrobit skupnosti, to je merilo pri postavljanju kandidatov za ljudske odbore. Imamo pa tudi priniere, kjer so «e odborniki odvrnili od ljudstva, krenili na pot špekulacije in zanemarjali svoje dolžnosti. S takimi je sedaj ljudstvo obračunalo, jih razkrinkalo na množičnih sestankih in je budno na straži, da so ne bodo po navodilih agentov in zagovornikov zapadnega imperializma zopet vrinili med kandidate. * Take primere smo imeli konkretno v Kozani, kjer je ljudstvo na mno- rovanjih in razpravljamo o petletnih gospodarskih planih naših vasi. Mnogo dobrih in utemeljenih predlogov stav-ljajo volivci in tako izpopolnjujejo gospodarske plane. Posamezne vasi si napovedujejo tekmovanje. Večina krajevnih ljudskih odborov in množičnih organizacij je s pravilnim tolmačenjem znala zbuditi zanimanje vsega prebivalstva v svojem območju. S tem, da so ljudstvu pravilno tolmčili pomen in naloge plana, so hkrati zbudili vsesplošno zanimanje in odločno voljo za njegovo izvedbo. Zelo dober je plan, ki ga je ob sodelovanju vsega ljudstva sestavil krajevni ljudski odbor Neblo v Brdih. Tamkajšnji volivci so »i postavili naslednje naloge: 1. regulacija Reke v dolžini 8 km, , 2. zgraditev betonskega mostu čez Reko, dolgega 18 m in širokega 5 m, 3. zgraditev ceste Fojana—Neblo, 4. zgraditev 500 m podpornih cestnih zidov v višini 3 m. - Dobre plane imajo tudi nekateri drugi krajevni ljudski odbori, tako Črniče, Bilje, Medana. Ustje in drugi. Poleg teh splošnih planov pa so pristaši OF sprejeli še svoje posebno obveznosti, ki jih bodo izvedli po večini s prostovoljnim delom. Vsaka naša vas. Tsak naš Človek, kmet. delavec in delovni intellgent se 'bo zavestno vključil v plan, zavedajoč se. da bo * tem pripomogel k ustvaritvi naše gospodarske neodvisnosti in k čim hitrejšemu dviganju splošne blaginje. Z uspehi pa bomo hkrati ■tolkli domače in tuje sovražnike plana, jih razkrinkavali ter jim dan za dnem vedno bolj onemogočali njihovo rovarjenje. Mnogo pa je še stvari, ki jih bo še treba obravnavati na predvolivnih zborovanjih. Vsi krajevni ljudski odbori še niso dovolj storili za uspešno izvedbo jesenskega oranja in za izpolnitev jesesnkega setvenega plana. Premalo se še zanimajo naši kmetovalci za to. da bi pravočasno sklenili pogodbe s traktorskimi postajami ter si pravočasno nabavili potrebna semena. Saj jo prav od dobrega semena ter pravočasne in pravilne obdelave zemlje odvisen naš pridelek t prihodnjem letu. Hkrati so v teku tudi priprave za volitve v Ljudsko skupščino FLRJ in Ljudsko skupščino LRS, ki bodo 30. novembra. Za te volitve je naš upravni okraj razdeljen na dva volivna okraja. V vsakem bomo volili po enega poslanca in enega namestnika za Zvezni svet Ljudske skupščine FLRJ. Ti kandidat; bodo vezani na zvezno listo, katere nosilec je naš voditelj, maršal Josip Broz-Tito. Z zborovanj aktivistov OF, ki so bila preteklo nedeljo. so bile odposlane maršalu Titu prošnje, da jim da za to svoje privoljenje. Tu so predstavniki OF in množičnih organizacij določili za svoja kandidata dosledna borea za pra-rire primorskega ljudstva tov. Borisa Kraigherja in tov. Borisa Ziherla. Goriško ljudstvo jima želi z izvolitvijo izkazati svoje zaupanje in je ponosno, da bo imelo v najrišjem organu naše ljudske oblast tako prekaljene borce za pravice delovnega ljudstva. Na teh zborovanjih so bili tudi navdušeno sprejeti predlogi, kj iih je stavila OF za določitev kandidatov v Ljudsko skupščino LRS. Za Ijudsfaj poslance, ki jih voli naš okraj 10, predlagani stari borci in aktivisti narodno osvobodilne borbe, ki so d®» bro poznani v vsem našem okraju. Predlagani so bili naslednji kaauft* dati in njihovi namestniki: I. volivna enota (Solkan) kandidat France Bevk, namestnik V a 1 eJsi. 11 n č i č V i k t or; II. volivna enota (Kanal) kandidat Humar Štefan, namestnik M er. zet|č Milena; ITI. volivna enota (Grgar) kandidat Jakopič Albert - KajtlmFt* namestnik Šavle Ludvik; IV. volivna enota (Brda) kandidat Ferjančič Edo, namestnik 9iwL čič Albin; V. voljvna enota (Šempeter) kan$* dat Kalin Boris, namestnik G or. jan Jordan; VI. volivna enota (Dornberg) kandidat Mozetič Mirka, namestnik Cotič Jože; VII. volivna enota (Černiče) kancH-dat Duje Albin, namestnik C e A ne Marija; VIII. volivna enota (Ajdovščina) kandidat Brecelj Bogdan, namestnik Bevk Araur; IX. volivna enota (Col) kandidat Ferligoj Davorin, namestnik Trkman Alojz; X. volivna enota (Vipava) kandidat Perovšek France, namestnik Ferjančič Anton. Kakor je bilo goriško ljudstvo enot. no v borbi, tako bo šlo enotno tudi na volišča in oddalo svoje glasove za naše najboljše kandidate. Do 30. novembra bomo Mali dela na Lijaki bere, Ajševica, Šempeter, Vrtojba. Bukovica, Bilje, Miren in. Renče. . 2. Gorica—Ajdovščina, ki občega ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov: Gradišče,’ Vogersko, Prvačina, Dornberg, Preserje, Rifiemberg. Sp. Branica. Brje, Šempas. Ozeljan. Osek. Selo. Črniče. Vrtovi«, Kamnje, Dobravlje, Stomaš. Križ na Vipavskem. Vel. Zabije. Zalošče. Lokavec, Ajdovščina. Ustje. Planina. Slap, Budanje, Lože. Goče, Gor. Branica. Vipava, Vrhpolje, Št. Vid, Podraga, Lozica, Podkraj. Col, Kovk, Otlica. Dol. Predmeja. Gaberje, Opatje selo. Vojščjca. Kostanjevica, Temnica. Brestovica in Šmarje. 3. Idrija—Tolmin. 4. Ilirska Bistrica—Postojna. 5. Sežana. II. V vsakem voJivnem okraju se voli po en poslanec in njegov namestnik. Glavno mesto Ljubljana, 24. oktobra 1947. Republiška volivna komisija Ljudske Republike Slovenije. Razdelitev okraja Gorke na volivne enote za volitve ljudskih poslancev v Ljudsko skupščino LRS I. Okraj Gorica bo pri volitvah dne 30, novembra 1947 volil 10 poslancev v Ljudsko skupščino Ljudske republike Slovenije. II. Ozemlje upravnega okraja Gorica se razdeli na 10 volivnih enot. in sicer: 1. volivna enota ob«ega ozemlje sledečih KLO: Solkan. Kromberg. Ajševica; 2. volivna ©nota obsega ©zemlje sledečih KLO: Kambreško, Lig, Zapotok, Plave, Deskle, Anhovo, Kanal, Ročinj, Avče. 3. volivna enota obsega ©zemlje sledečih KLO: Levpa, Kal nad Kanalom, Gor. Lokovec, Sred. Lokovec, Ranjšče, Ravne, Grgar, Lokve, Trnovo, Čepo-vam. Ravnica. 4. volivna enota obsega ozemlje sledečih KIJ): Kožbana, Neblo, Višnjevik, Dobrovo, Medana. Cerovo. Kozana. Kojsko, Šmartno. Vipolže. 5. volivna enota obsega ozemlje sledečih KLO: št. Peter, Vrtojba, Bukovca, Renče, Bilje, Miren. 6. volivna enota obsega ozemlje sledečih KLO: Gradišče, Dnremberg, Zalošče. Preče rje, Rihemberg,_ S. Branilca, Opatijecelo. Kostanjevica. Temnica, Vojščica. Brestovica. 7. volivna enota obsega ozemlje sledečih KLO: Vogersko. Prvačina, Ozeljan, Šempas. Črniče, Selo, V rtov in, Kamnje, Dobravlje, Štomaž, Osek. 8. volivna enota obsega ozemlje sledečih KLO: Lokavec, Ajdovščina, Viip. Križ, Ustje, Planina. Šmarje, Roje žičnem zborovanju do kraja razkrinkalo razdiralno delo onih. ki so bili pristaši Sfiligoja in njegovih prikritih sodelavcev. Briško ljudstvo jih dobro pozna in zato ne bo nikoli dopustilo, da bi se vrnili v organe ljudske oblasti, kakor so že poskušali. Podobno je bilo v Medani, prijazni briški vasi na naši zapadmi meji, kjer so volivci prav v teh dneh spregledali in tildi razkrinkali bivšega predsednika, ki je zaradi njihove pomanjkljive kontrole zlorabil svoje mesto za osebne koristi. Nedvomno je še vsem v spominu tudi primer bivšega predsednika MLO Ajdovščina. / Delovno ljudstvo našega okraja tudi ni izbiralo kandidatov med tistimi do. sedanjimi mil verniki, kj niso sktivno sodelovali v času obveznih odkupov io kontrahiranja prostih viškov kmetijskih pridelkov, in tistih, bi so zagovarjali špekulante in nezadovoljneže. da so s tem ščitili tudi sami sebe. Takih odbornikov, ki nočejo razumeti dnevnih potreh naših delavcev po tovarnah in gradiliščih. naše ljudstvo noče In jih tudi ne bo volilo. Sam način volitev po volivnih enotah daje volivcem vso možnost.da dobro pretehtajo vsakega,, preiiio ga odobrijo za svojega kandidata. Goriški okraj, ki ima 85 krajevnih odborov, jc razdeljen na 472 volivnih enot. Ud teli voli 154 enot po enega odbdrnika. 198 po dva, 100 volivnih enot pa tri in 20 volivnih enot več kot tri odbornike. Skupno bomo v naše krajevne ljudske odbore izvolili 933 odlxrnikov in prav toliko namestnikov. S trm, da je vsak odbornik izvoljen od vjdivcev svoje volivne enote, jo dana vijliveem možnost, da ga stalno nadzirajo ter po potrebi tudi odpokličejo in izvoli© na njegovo mesto drugega. Zdaj. ko so kandidati žo petrjjcni. ko nas le Se malo dni loči od dneva volitev, se zbiramo na masovnih zhn- t. votivna derih KLO: Dol —Predmeja, Otlica, Kovk, Col, Podkraj. Vrhpolje, Buda- nie. l KI. volivna enota obsega ozenllje sledečih KLO: Vipava, Slap. LoSf, Goče, G. Brannca, Gaberje, Podraga, Št. Vid, I,orače. ITI. razdelitev ostalih ohrjzcev v volivne enote ostane meizpren>eu>iena. Renuldiška voli.vna komisija &ke republiko 8»%*$ Začudeno so se spogledali kmetje v okolici Goriškega Lijaka, ko so te pomladi začeli govoriti, da bodo njihov potok tega leta regulirali- širna šempaska polja se še niso osušila od pomladanskih nalivov. Voda je še vedno napolnjevala polje kot vsako leto. V to veliko mlako vode so se napotili naši inženirji in tehniki ter proučevali lego same struge in na- Pri izviru se je začel Lijak spreminjati. Od izvira proti mostu na cesti je bilo vse živo. Mladina je napolnila prejšnjo strugo in s pesmijo na ustih začela spreminjati naravo, krotiti Lijak. Nezaupanje je počasi izginjalo. Mladina je bila zainteresirana. Zainteresiran je bil vsak pošten človek v bližnji in daljni okolci Lijaka. Da bi se mladini na delu pripomoglo, je OF organizirala ob nedeljah prostovoljno delo. Vas za vasjo se je začela dela udeleževati. Prehodna zastavica je romala od vasi do vasi. Bukovica, Podraga, Solkan, Vogersko, te so bile med najboljšimi. Mladinci iz Podrage so si doma organizirali svojo delovno četo im vsj skupno šli na Lijak. V enajstih delovnih nedeljah so naše vasi opravile delo v vrednosti 489.354 din. Ko je primorsko ljudstvo na Lijaku proslavilo priključitev k materi Jugoslaviji, je marsikdo, ki ni do tedaj videl Lijaka, obstal z odprtimi očmi. Vsa struga do takratne meje je bila zregulirana. splanirana, pol or žena je bila že ruša. Najbolj so se do takrat izkazale na regulaciji brigada »Antona šibe-Ija Stjenka« in brigada bratstva in edinstva NOJ. V prvi brigadi je bilo proglašenih za udarnike 32 mladincev, pohvaljenih pa 41. V brigadi NOJ je bilo proglašenih za udarni' ke 33 mladincev. Ti mladinci bo dali vse od sebe. Brigada si je vzela obveze in prav na teh obvezah, katere so predčasno Izpolnili, so ti mladinci postali udarniki dela. Tudi ostale brigade, brigada Srečka Kosovela, druga in tretja, brigada ljubljanske študentske mladine »Pešelj Hado«, učiteljska četa Jožeta Lacka, im druge so se dobro pokazale. Ne samo te. Iz šamac—Sarajeva se je vrnila dvakrat udarna 1. Goriška brigada »Jožeta Planinca«, ki je ostala, na regulaciji 15 dni in pokazala vsej ostali mladini, kakšne delovne Izkušnje si je pridobila na Mladinski progi. V tem kratkem času je bila tudi pohvaljena. dlncl prenašali tudi n« naše vasi. Imeli so več pevskih koncertov, ki so dobro uspeli. V Ajdovščini, v Batujah, v Vipavi, v Cepovanu in drugje so bili deležni velikih aplavzov, imeli so kulturne prireditve, ustne časopise. Večerni taborni ognji so se prav gotovo vtisnili v spomin marsikateremu brigadirju. Stenčas je bil vedno ogledalo življenja v delovnih brigadah. i u./.!,,,. Jtidhu-vj-iM, predavanja in tečaj za hldro-tehniko, ki ga je obiskovalo 32 mladincev. Vse to nam jasno kaže, da so mladinci, ki so se javili na prostovoljno delo, dobro vedeli kakšna je njihova naloga. Parola »ukrotili bomo Lijak«. je postala geslo in zapoved vsakega brigadirja, katere se je z vsemi silami oklenil. Skupno je do sedaj izvršenega dela v. vrednosti 7,800.000 din. Brigade so dnevno presegale normo za 17 do 35%. Za vzgled vsem služita brigada »Ivo Ribar Lola«, ki kljub vremen- skim neprilikam stelno presega po stavljeno normo za 17%, in brigada Ljudske Mladine Slovenije. Do 30. novembra t. L, ko bodo na priključenem ozemlju Slovenskega Primorja volitve poslancev v Ljudsko skupščino FLRJ in Ljudsko .skupščino LRS, bodo dela na Lijaku končana. V ta namčn se je izvršila reorganizacija mladinskih delovnih brigad Sedaj delata na l/ialfu dve močni brigadi, prva Ljubljanska brigada, ki šteje 195 mladincev in mladink, in druga goriška z 200 mladinci. Formirala se bo še ena brigada z imenom »Nova Gorica«. Ljudstvo okoliških vasi pa si je zadalo nalogo, da bo reguliralo in uredilo določen sektor. Tako bo vas Vogersko regulirala teren dolg 20 m. Prvačina 25 m, Bilje 20 m, Orehov lje 15 m, Vrtojba 30 m, Šempeter 20 m, Renče 20 m, Zalošče in Saksidi 10 m, Dornberg 30, Bukovica 25 in Gradišče 25 m. Ko so tako mladinci delali na regulaciji in se trudili, niso pozabili na vzgojno delo, niso pozabili na množično kulturno prosvetno delo. Akademski pevski zbor »ljubljanske univerze« je s svojimi lepo podanimi pevskimi točkami mladini, ko je hatt. U(tryjena, vračal delovnega polete. Sva#) kulturno raagflsanost so tli mfa- Pri regulaciji Lijaka je letos sodelovalo 11 mladinskih delovnih brigad, med katerimi je bila tudi brigada »Bratst va in enotnosti«. Tako se je primorsko ljudstvo seznanilo z mladino iz vse države List ftNova Gorica" bo veren odraz žtvljenfa in dela le takrat, če boste pri njem vsi sadelova&L Zato naf ne bo vasi, ki bi ne imela dopisnika za naše okrajno glasita. Živahno gospodarsko delavnost, s katero smo «ače!i po priključitvi, bomo v bodoče še stopnjevali «a proovH našega okraja Drugo zasedanje Okrajne ljudske tkupMhie v Onrlftl 'TsiišE-eHM Basiljfe, vl^džjo fi#£ap6§lfe-aoet. izkoriščanj«, in .draginja. V p n kljUčdMh predeliš Slovenskega P T nedeljo. 26. oktobra so se zbral: "v dvorani Prosvetnega doma v Sol kanu odposlanci okrajne ljudske skupščine za Gorico na drugo redno zasedanje. Dvorana je bila bogato okrašena r zastavami; borbena gesla ter razpoloženji delegatov je dajalo zasedanju nenavadno svečano lica Kakor tsu se l judski zastopniki še nedavno skupno borili proti fašizmu za svobodo in demokrat*.jo, tako Set se znašh zdaj drug ob drugem delavec, kmet in intelektualec, da st zastavijo naloge v zvezi s petletnim planom za bolfšo bodočnost naše skupne domovine. Zborovalce :e najprej pozdravil predsednik 010 tov. Duje Albin Predlagal je izvolitev verifikacijske, ga in delovnega odbora. Izvoljeni predsednik je oredlagal dnevni r«d Prva točka je hi!» poročilo o spre jetih sklepih zadnjega zasedanja. Na to je spregovori! tov Duje. ki je po dal gospodarsko politični referatt. V sar ‘ku ,e poudaril važne spremembe, ki so nast v svetu in pri nas, BOR R A I JLDoKIH MVO/tc ZA SVOJE PR W!rE Prvo zasedanje je bilo v znamenju borbe za priklji/ftitev Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. V eom A, ki je bila pod ariglo-ameriškn upravo, so bile razmere preeej dru-gačne, kakor v coni R Anglo-ame ričani niso upoštevali našega deleža v borbi proti nacifarizmu. teme«? so na v«e mogoče načine zav;ral! polet ljudskih množic, ki so se nenehno borile za «voje pravice. \a politi? nem, gospodarskem in kulturnem politi se je ta borba razvijala dan za d tem Nad dva leti se j« oprom aa večina primorskega ljudstva zvesto oklepala načel ljudskih odbo rov in organizacij ter n» 'klonila. ?* prav so hlapci angloameriškth imp* rialistov. kakor civilne r>rtle.f|a in razni domači izdajalci zastavil? vse ff;le. da N razbiti enotnost ljudskih množic. Zaradi tega je bila borba posebno silovita. ' perspektivi na našo zmago e priključitev k Jugoslaviji »o naši od pori in množične organizacije posv« tile posebno pozornost gospodarske mu. sektorju, Vi je temelj naše osa mosvojitve našega bol jšega živ! jen ta Kljub velikim ovfraro * strani angin-ameriških imp“ria!istov in domačih izdajalcev po sp ustanavljale nabav no-prodajne zadruge; delavci tovarn* Anhovo so bili v stalni borbi t nje-n’;ms lastniki in njihovimi zaščitniki CP. da so ohranili vse tovarnice stroje naši državi. Delavci mehanične delavnice Štrukelj so v 2adnj'h dneh prenesli v Solkan celo podjetje * vse. mt stroji, ki jih je lastnik Štrukelj prepustil državi. Enako so se ohranile razne druge manjše delavnice ;n stro- ji. Na Mionzkem w> še pod a n g*0’' -pt*N>i. frv»—M M«w.wib ameriško vojaško upravo obnovil štiri opekarne, peto pa 'takoj ob pri ktjučitvi, ko n? bilo več nevarnosti, da bi stroje odpeljali. Ljudska samo pomoč se je uveljavila pri pomladanski obdelav! zemlje, popravljali 'so ceste, čistili ruševine in gradili kul turno prosvetne ter mladinske domove. Izpolnili so svetovni načrt za leto I947-4S številno delavstvo je dobilo zaposlitev v ostali Sloveti r Goriško ljudstvo se je množično uie ležalo dela na Lijaku. Prebivalstvo cone A ni hotelo stopiti v okvir nov* države praznih rok. Ljudske množice so spoznale velik pomen petletne?« plana in se dobro pripravile, da ga začno izpolnjevati. Povsem drugačna pa je Mia borba ljudstva v coni B. Tu je šlo za utr ditev ljudske oblasti, za obnovo po deželja Zdaj lahko trdimo, da bomo investicijski plan za bivšo cono B ♦ znesku 50.099.000 dinarjev stoodstotne) izpolnili, Oti celotnega investicijskega plana odpade na obnovo znesek 19.200,000 dinarjev. Izmed projektira nih 507 hiš je zgrajenih že 410 poslopij. Z dosedanjo nrakao in množičn:m proetovo!j-nim delom bomo dokonča’* Še ostalih 97 poslopij. Pri tem pa ne smemo pozabiti na našo obveznost « I. rednega zasedanja, da bomo vred nost obnovljenih poslopij štirikrat po večali. Borba za izpolnitev nalog n: bila lahka Boriti smo se morali * sta ro miselnostjo, pa tudi z elementi, k so bili po v e z."th z našimi sovražniki od zunaj in ki so eahofjrali naše delo, Te izdajalce in rušilce našega delovnega poleta je btlo treba poiskati in rarkrinkati. V borbi za naš obstoj in za priključitev k Titov? Jugoslaviji «mn izvoie-vali blestečo zmago Tega ne bi mogli doseči, če ne b imeli zaslombe med ljudstvom, ki se je borilo v okviru svoje organizacije OF in pod vodstvom Uššp šlavdfi KomuttiStičHe partij«. Zmagali smo v boju z drugimi narodi Jugoslavije ob največji pomoti bralske Šmjetikc zveze ul pa drugih demokratičnih sil v svetu. \ tej veliki skupni b>rbi nam je dodeljena važna naloga, da kot pred-stršza na najskrajnejšem zahodu naše domovine zaustavimo vse imperialistične in vojnohnjskaške manevre. Ameriki imperialisti bi radi pod krinko njihove lažidemokracije spravili pod svojo peto celo vrsto dežel, Z dolarji in Strahovanjem hočpjc razširiti «toj politični in -gospodarski vpliv -ta ve« svet. Na runa, rr jih je zadnje posvetovanje devetih Komunističnih Partij na Poljskem zaH«lo tako v živo Medlem ko hočejo imperialisti na za* b>dn predvsem v Ameriki postavili zopet na noge fašizem, -e demokratične sj|e dosledno borijo za srero in blaginjo ljudskih množic. V tej borbi je Komunistična partija avantgardo. saj FLftJ št. l§šrt z dne 7. oktobra 1947 je republiška vajtvna komisija LRS na svoji seji dne 24, oktobra 1947 imenovala okrajne votivne krr mtstje aa izvedbo volitev 30. novembra 1947 v Zvezni svet Ljudske skupščine PLftJ na osamlju. ki Je po mirovni pogodbi z Italijo priključeno FLRJ in je pripadlo LR Sloveniji. 1. za volivnl okraj Gorica-Sclkan; Predsednik: dr. škarabot Kazimir predsednik okrajnega kodieea Gorica: Kakor znano, so ši Italijani savojskega kova in De Gasperi precej podobni. Brvi kakor drugi «o mojstri za •obl jube. kvah, črnem Vrhu nad Idrijo in na Vnjskem. Ti kraji so. že takrat privabili številne ljubitelje zimskega športa iz. Trsta, Gorice in drugih krajev, planinsko društvo iz Trata je zaprosilo fi/knl-turni odbor v Idriji, da bi se tržaški smučarji lahko jjoslužili tudi letos umii&išea v Črnem Vrhu. Med najlepšimi smučišči za alpsko kombinacijo je Livek. Na pobočju Matajurja in Kuka se okrog malih &&selsj razprostirajo zelo ugodni »mu- fi Izpolniti je IfChfi pf*d!«t ftAMirnega odsek". 7. Mo knftta Ičta 6aj š« pos-štifl ustanovijo prosvetni sveti. Pred zakljiiCi-om zborovanja je bij ptečitan odlok o iiatanoVitvj oktajftLH podjetij ter odlok o združitvi podjetij l ino in Pivo. -Sklejji in odloki šo bili soglasno spre jeti. Tot. Litije je pojasnil še fuijltošt reorganizacije okrajnega sodišča ter predlagal imenovanje aji porofttih sodnikov »a Cono 4 Ižvoljetlib. je bilo 7 odjKzslaneev za okrožni sodni plenum. Ši^lasno ter z btiCflim oddbra+a-uium so bile sprejete resoltteije, ki so bile odposlane maršalu Titu tli pred-sedstiu 14 d p LB Slovenije. /GR Atilu ROMG) NOVO GORICO-POM A STARI SE KLJUB I EMtJ NE BOMO OMflEKLl « Ko se je pred poldrugim mesecem ltiudil med nami predsednik vlade I tlS Miha Marinko, je na velikem zborovanju v Ssujpelrii ožigosal fašistični teror nad slovensko nacionalno manšino v Italiji. Dejal je, da pomen’ ta teror pljuvanje na mirovno jtogodbo že tskhi prvi dan njenega Uvol javi jen ja Ar stari Gorici besni Mplptk ri- moria na ie bi! že pr-n dan po priključitvi narejen načrt ža zgraditev 40ve Goriče, novih toturti in fliufih lObtekiov. Na isiPm zborovanju je govoril Uidi stari borec ?a svobodo primorskega ljudstva tovariš I’ rartce Bevk. te izvaja nad gririškimi antifašisti, zlasti pa nad Siri venet, GoriSki Slovenci onsLran meje rrdstavnici Demokratični fronti Slo-♦»ncev so pred mesecem obljubili* da bodo v Goriri odprli slovenske srednje šole. toda do danes še ni bilo nič. 4’ Slovenski Ben prsi; smo še vedno tam. kjer srni bili v času fašizma Teror se nadalju je in De Gasjv.ri jeve oblaeli 7 vsemi mogočimi izgovori ovirajo otvoritev, slovenskih osnovnih Šol. Organizirane bande šp nadalje strahujejo B*>meške Sloven«*, oretepajo jih in razbijajo njihovo imorino. Ir vsega tega vidimo, kakšna je »demokratična« vlada, kateri načeluje De Gasperi. Kako pa jroteka življenje v »tari Gorici? !z poročil, ki smo jih prejeli, smo »vedeli, da *o drva po 15 lir kg te sedaj sp opažp splošno jromanjka-ni* dela nedvomno pa je. da se bo brezposelnost v prihodnjih mesecih še jTorečala. V Gorici ie 400 hiš m ’o-Jcalov na prodaj, toda teh ne prodajajo .Slovenc’, marveč Italijani. Kupcev ni; Gorca brez okolic« j* zapisana propadanju. Vse drugačno življenje jva j» v novi Gorici med Solkanom m Šempetrom Tu grzdijo ceste in poslopja, jvoprav-Ija.jo rbraie in stroje ter ostal« naprave. Tu ne jvoznamn brezposelnosti, naspretno, čuti se rmmantkanje delovne sile. Delovnp množice gor'iške ga okraja se zavedajo, zn koga delajo. Zato jih prevzema tieti duh požrtvovalnost*. kakor vse ostalo jugoslovansko ljudstvo. Glas iz goričkega zapara Vprašanje antifašističnih priporni-' kov v Gonci še dane« ni rešeno. Ve-, čina teh ljudi je z ozemlja, ki danes-pripada Jugoslaviji, in ki Jih je pred priključitvijo aretirala angin ameriška vojaška uprava. Takoj jwi priključitvi Gorice k Italiji je anglo-amerišk* uprava izročila jetnike italijanski ob lasti. Rp pred prikl juč:tvijo so naši aretiranci zaprosili za premestitev v Pulj, to pa zaradi tega. kor je anglo-ameriška vojaška uprava ugodila prošnji jetnikov puljskega zapora, ki <0 prosili za premestitev v Italijo. To. da z na4'mi antifašisti so ravnali pr,ni nasprotno, premestili so jih rele > trota v goriške znjiorp, da hi 'ii|i l>ol j »varni*. Danes se .tem antifašistom ne godi nič bolje kot preje poj fašistično Ilalijo, Mnogi med njimi «0 bolni in so jvijmlmima opešali zaradi slabe hrane, nezdravih celic Id, Goriški zapor je še dane« brez ambulante. Dr IVIpin, ki ima nalogo izvrševati zdravniški pregled ujetnikov, jih največkrat nahruli ali odpravi « kratkim izgovorom, da ni zdravil. Ib ni niči čudnega, saj ie bi! dober pristaš Jfusolinijevih metod za časa fašistični Italije in rerjpmo hoče tako tudi rpdaljevati, Večkrat se zgodi, ds pitate .jetnike celo br*z vode. Ob taki priliki *e je izjfivil neki višji funkcionar japora na pritožbo jetnikov: »7,a ščave ni vode * Iah»o bi navedli še več podoba h primerov. Toda dovolj je razvidno že tz narede-neca. Dejstvo je, da so ti jetnik' dosledni borci ra svobodo vezal a pokojnim narodnim herojem Tonetom Tomšičem in od takrat je ves živel za boljšo bodočnost delovnega človeka. Tedanje protiliud-ske oblasti so kmalu poslale oonorne na odločnega borca delavskega razreda in ga pričele preganjati. 1/eta 1933 je bil Boris Ziherl obsojen na štiriletno robijo, katero je prebil v zloglasnih zaporih v Sremski Mitroviči. Ko se je leta* 1987 vrnil iz. zapo- ra. je prevz.al veliko nalogo vzgojo političnih kMhuv Koilimiislične partije Slovenije. Pml njegovi ni vod sivo m je brl vugrljerl kader prodanih ljudi, ki so v osvobo.lll.nPtn gibanju prevzeli naj-večje organizacijske naloge. Ker so ga oblasti |pta 1940 zasledovale. je moral v ilegalo. Ob pričetku okupacije je hil Boris Ziherl v Ljubljani. kjer je kol ilegalec v najtežjih dneh gradi! Osvobodilno fronto. Lela 1943 je bij pozvan v Glavni štab NOV Slovenije, pozneje pa kot sekretar Agitpropa CK KPS prevzel vodstvo višje partijske šole. Julija 1944 je po stal član Vrhovnega štaba NOV in POJ. Tovariš Bori« Ziherl se je že zelo zgodaj začel publicistično udejstvovali. ?-e, v gimnaziji je sodeloval pri različnih listih, poZifteje pa je sodeloval pri »Sodobnosti« in pri mnogih ilegalnih listih. Napisal pa je tudi več marksističnih brošur. Naše ljudstvo- pozna tovariša Ziherla kol odtočnega borca z.a pravice delovnega ljudstva, zalo *o ga volivci II. okrajne votivne enote Gorica—Ajdovščina izbrali za svojegR kandidata pri volitvah v Zvezni svet Ljudske skupščino« FLRJ. France Bevk Mislimo, da ni med nami človeka, ki bi ne poznal ali vsaj kaj eit.41 0 tov. Francetu Bevku, pisatelju in staremu borcu za Primorsko. Rojen je bil v Zakojci na Cerkljanskem. Po prvi svetovni vojni je preživel dve leti v Ljubljani kot novinar, nato se je vrnil v Gorico, kjer je več let urejeval »Mladiko« in »Goriško Stražo«, pozneje pa sprejel službo ravnatelja »Narodne knjigarne«. Ko so faSIstl j. 1926 zatrli slovenski tisk. se je tov. France Bevk posvetil izključno pisateljevanju. V tistih letih je imel nešteto hišnih preiskav, gori ška kveatura mu je bila vedno za petami. L. 1940., ko je fašistični režim prepovedal sploh vsako »loven- sko tisk« n o besedo, j p Hil tov. Bevk aretiran ter poslan v internacijo. Iz internacije je bil ob smrti Svojega Očeta začastio izpuščen, toda že ). 1942 je bil ponovno interniran in do zloma Italije zaprt v goriških zaporih. Ob kapitulaciji Italije so btle Italijanske oblasti prisiljene izpustiti ga, nakar je skupno s številnimi antifašisti odšel v partizane. Na osvobojenem ozemlju je bil najprej podpredsednik Pokrajinskega narodno osvo hodilnega sveta za Slov. Primorje, nato pa predsednik PNOO. Na tem položaju je vodil delegacijo primorskih Slovencev^ v Pariz, kjer je branil pravice primorskega ljudstva. Govoril je na neštetih zborovanjih in mitingih širom vse Primorske ter bil povsod prisrčno, pozdravljen. Tov. Franceta Bevka je ljudstvo I. volivne enote (Solkan) zaradi njegove dosledne borbe za pravice primorskega ljudstva izbralo za svojega kandidata pri volitvah y Ljudsko skupščino LRS. Albert Jnkof>ič - Kujtimir 1 ško'Primorje, (cona B), odkoder so 1 ga odpoklicali v Ljubljano v sekre-tarijat Izvršnega Odbora Osvobodilne fronte Slovenije. Tovariš Jakopič Albert je zaradi svoje hrabrosti in sposobnosti, ki jih je pokazal v času narodno osvobodilne borbe in pozneje, odlikovan .9 partizansko zvezdo II. stopnje, redom hrabrosti, redom »zasluge za nerod II: stopnje , redom »bralstva in edin-&tva f. stopnje« ter s poljskim pm-tizanškiin križcem. Zaradi njegovih zaslug in delavnosti ga je ljudstvo Soriškega okraja lil. votivne enote (Grg«r) izbralo r.a svojega kandidata pri voilivah v Ljudsko skupščino LRB. France Feruvšek Tovariš Perovšrk France, ki ga (e ljudstvo X. volivne enote (Vipava) izbralo ZA svojega kandidata v Ljudsko Skupščino LRS, »e je rodu 2. decembra 1922 v šmatju pri Grosupljem kot sin malega kmeta, študiral je gimnazijo v Ljubljani in bil v vrstah napredne mladine. V osvobodilnem pokiatu je delal že od začetka. Novembra 1941 je odšel v partizanske vrste. Od' tedaj je v borbah i*n delu, kot borec, pozneje pn kot namestnik politkomisarja Dolenjekeg‘a odreda, Dolomitskega odreda in nsTto kot namestnik politkomisarja fi. brigade »Simona Gregorčiča« piešel Do-' lenjsko. Notranjsko, Dolomite, Primorsko, Benečijo ju Gorenjsko Po p "ittm Tovariš Jakopič Alberi-Kajtimir »e je rodil 24. novembra 1814 v.Ljubljani, kjer je tudi obiskoval gimnazijo in abiturtjentski tečaj. Narodno osvobodilno gibanje ga je zajelo že ob pričetku. Januarja leta 3942 je odšel v partizane. Leto pozneje je bi] poslan na Primorsko, kjer je postal najprej komandant Južnopitmorske-ga odreda, nato pa komandant brigade »Simona Gregorčiča« in ks*n»je tudi XXX. divizije. Zaradi svojih sposobnosti In hrabrosti Je bil postavljen za načelnika štaba IX. korpusa. Prehodil je vse kraje Primorske in bil soudeležen pri všeh slavnih zmagah IX. korpusa. Po osvoboditvi je bd nekaj čas« komandant tržaškega In vipavskega vojnega področja., nato pa je bil postavljen za organizacijskega sekretarja Osvobodilne fronte »a Sloven- 'Skt*b llflSe domovine /,a dobre j.veze Povezava sampetra s Solkanom Krivična in alrmldnn rnamojBev je povzročila zn gorički okraj neštet«! pomembnih vprašani Vprašanje rrei-ttlh zvez je bil ti cim najbolj perečih. Ffpbtvšici Semptdra niso intel.i uti lične črAte. ki hi (»vlila v noro «|e-,i;š<'e — flnijicfi. I’rva skrb naših ljudskih oblasti je bila, »la zgradi primerno coklo. ki bi po eni stfafti vodila dalije v S Lik o doliitn, po drugi fin na miš Kfšs. Nekaj tednov i«0 (Hi ktjiritvi so že zasadili lopate, začeli vozili kamenje in- drogo gradiv« z.a cee.lo. ki bo 5 iti široka. Nova cestna z.vezai ho potekala z.a opekarne na ITaPrith. vrvUla. urimo Kostanjevice, untn pa bo zavita na levo. presekala vrtove v tfnžai itellnj. ifl g'avnn res’n (iotirB--Ajdovščina. V uta ihtlem vipft-fUl iti milem |)ftdRU ho ravilš ob VID :i-:u hriba a\. Marka črt cekini hSd^oz v Šempeter. Bela dobro-napredujejo. Ta prometna zve/,a bo zeli vem« tudi kot pomožna reala z.a graditev nove, š.rcrk« ceste, ki ie v načrtu in ki bo veMla Novo Gorim i*n Šempeter. Te dtil bo začel voziti vlak 12 Gorice proti Ropontafero Nit železniški progi Gorica l!e|ion lftb'T deiSito s polno t«a,ro. Kakor je truifni, Je bil ml Prvafulte dalje l«z dejan železniški tir na ver kihnite!-rov. (Ikupalor je uničil več viaduktov »n mostov i« proga sama ie bila v obu.pnem slaopj. Postaje in slanovilit]-ske hiše en hite porušene, vse železniške naprave uničene, po progi ..je lasti« trava. Bet« t<* prevzelo gvadbep.p po-iieč.ie PR i Vit Hl.tE. iri jih bo kmalu konč.i-1 1. LpAnio, da ho prihodnje tedne že Llrdral vlak h. Gorite proti Šeošn-laho.ru. Ba delo tako nanreduie. je velika zasluga tamkeAnjšga prebral!' šiva. zla,šli ml.acl.iine, ki navdulpjtb grnrli in obnavlja. Proga Ropentabor—Sežana K»ir nxs mi mirovni kmilerenrl inikra a | /a direktno zvezo * Trstom ni Ljn!)l Lano. bmik) v kratkem zgrtt dilj novo progo od P» e pen ta,bora do Sožane. tako dš nam ne bo treba v<>-z.ili se preko Tržaškega ozemlja. Potniki, ki prihajajo ju i dntaih letih na ohiis!elu v leb kra:;h. Pev«od 6« sti««li. Težko obtoženi kioiiecii. polhi 'gradiva, švigajo po cestah. Prebivalstvo teh obmejnih krajev gleda i zaupanjem v ttOdoIvtrst. Trdno ve Or? pričFiPi. da bo utiša ljudska eblanl db-aegta vse cilje, ki ai Jih je oostkvtUL Grarfltev ceste Miren—Opatje selo ■Lila izmied žaloelriih z.apuV-iii. ki nami jih je zapnštil okupator v našem okraju. «p slabe re«te. Ilkz.en tega *o zaradi krivične Iraneroke črte »,s|a|i reli priključeni deli brez (»ravili prometnih zvez. ki hi jih vezale n arrnli-šri. Tak primer je tudi na Krami: vasi Opatje eeilo. VoJV'lra, Krotanjevlea. Ivpkvira, NoVa vas in druga manjša našel ja sp bi e/, petianebie zvez.e z Mirnom im dalje a Šempetrom ter * Solkanom. Takoj mr priključitvi e« j« bilu tre- ba lotiti dela ter (»upagati (arakii-enjermi pirebivalštvu. Odobren te bil kredit S.lNKI.tutO dinarjev ja zgraditev vrote Miren Opatje sr.’,). Načrt ie na-re mn. Ljudstvo je pa zbprovanjtih. ki iilt je organizirala OF sklenilo, da bo 30 odstotkov dela opravilo prostovoljno. Zadalo si e nalogo, da J.gr5.1 i ce-s>o do konca tega leta. Take pr ei vpa i.Tiie, ljudstvo k d M n ;zi irre'Sntče*'i-njii (leHetmeca plana, zavedajoč ee, ds del« za*e jn evojo ter svojih pcdOTa-cev b.djšo biHloAnpel. leapltuladji Italije je odšel na Gorenjsko kot Inštruktor Pokrajinerkega »si-bora Ofivobralllne. fronte, v začetku l^tia 3945 pa je bil po odredbi Izvršnega odbora Osvobodilne fronte poslan na Primorsko 7.n sekretarja Juž-noprimorakega okrožja. Po osvoboditvi je i)it aekiet.ar V/.hoilmiprinior-skega okrožja in tajnik PNOO ja. Ob ukinitvi Vzhodnoprlmorakogu okrožja letošnjo pomlad je odšel v Ljubljano ter bil kooptiian v sekietdrijat Glavnega odlKnn Ljudske mladine Slovenije. Na tretjem kongresu Ljudske mladine Slovenije pa je bil izvoljen z.a predsednika Pokra .tinskega sveta Ljudske mladine Slovenije. Tovariš Perovšek je nosilec spomenice 3941, reda »zasluge za narod II. stopnje«, ter reda »Bratstva in edin-stva II. stopnje«. Tovarna cementa v Anhovem bo veliko pripomogla k Izvedbi petletnega plana Naše prebivalstvo se je poklonilo spominu padlih borrev Preteklo soboto,‘I. 'novembra se je prebivalstvo naše Goriške oddolžilo Spominu padlih borcev za svobodo. V Rihenberkii je dolg sprevod domačega prebivalstva na čelu /, mišma borci krenil pred s|xmienik. na kale-rega je {x>nosiia vsa vas. Ko je uda (Luska godba odigrala žalosti,hko, je imel I ’v. Simčič oli »ponieniku krttjek govor. organizacije so položile vene«, nato ps s» pevci zapeli nekaj zairimk. O pp-menii m vrliomi padlih žrtet je spregovoril ifljnik Oh' tov. Kog loj Adolf, ki je med drugim dejal: »Njihov ‘Juli budi v naših srcih novo živi jen j*, lo novo življenje je boj za izvedbo pelleike, ki nas vodi li gospodnrslti iK.sidvisimisli in srečnejši, boljši bo-do» m>s|;c. Fden največjih industrijskih ob- interese iialijanskih kapitalistov, ni jektov v Slovenskem Primorju, ki je po priključitvi pripadel FLRJ, je reinentarna v Anhovem. To podjet je so začeli gradili že lela 1919, potem ko so se razni strokovnjaki prepričali, da vsebujejo hribi na levem bregu Soče, od Avč ua Ho Sv. Gore, ogromne količine laporja, lakoj «e je zglasil bogat žid, iti za- njim pa raz.ne itak.jan-ke ka|»iali«l:ene družbe, ki so skozi -5 let in še več izkoriščalo ne samo surovine naših hribov, ampak tudi delovno silo. ki je bila vklenjena v Ta-šstičm upravni aparat, Najtežje m.) bile prizadele ženske in mladina, la je opravljala skoro ista dela knt odra«!«, plačo pa je prejemala komaj polovično. Surovo izrabljanje ženske in mlade delovne sile se je pokazalo povišanju pljučnih bolezni, ka <•-rim je prallegalo ttsIiio večje število ljudi. >Y stranko ali iz tovarne« je bilo geslo Mussolinijevih priganjačev, ki «o se vrgli posebno na mladino in jo «ili!i. da se vpiše v fašistične organizacije. Leli 1928 in i<>_’9 sla bili posebno kritični. (lospoda rak a kriza je bila na višku, lo stanje so v prvi vrsti občutili slovenski delavci, ki so jih v trumah odpuščali iz služb. V letu |9"v>, ko je Imperialistična Italija napadla Abesinijo, so se italijanski finančni mogotci ]xmnvno o-zrli p»' slovenskem delavcu. Anhovska tovarna je imela kupe naroči, začel! so delati s polno paro. Ob kapitulaciji Italije je štela 'o varna 1150 delavcev. Od teli jih ie oriš'o v piirtizatie "00. Sabotažne akcije v. tovarni »o bile vedno pogostejše, lo je bilo treba previdno pripraviti, kajti ovaduhi in vojaštvo, ki je nadzorovalo tovarno, je budno pazilo na vsak sumljiv znak. Toda prav v trenutku, ko se je okupator čuti! varnega, so ga težke eksplozije opozorile. da se delavčeva zavest dram'. Sesalke. kompresorji in drugi stroji niso bili več uporabni. Obveščevalna služba partizanov jo postajala vedno ntanenejša. To jim je pomagalo, da so večkrat napadli železmško progo in jo razstrelili. V eni izmed tak'!i noči je zletel v zrak tildi mo«t. preko katerpga so prevažali ves material r toianio in ,> „je . Prišla je svoboda. Na stolpu tovarne je zav Tirala petni-,k raka zvezda. (ipsla. polna ognia in samozavesti, ro se blestela pr) zidovih. Toda kinsln ‘tno imeli v deželi drugega okupa-n.ria. Krn jr. za, katere so partizani prerival kri. so prišri' nnd aiiglo-ame-riško vojaško upravo. Ta je oliva!.« stdaj vključeno v veliki plan graditve socialistične država ; delavci so ori vbodu v tovarno napisali: »S Tilom v borbi, s tilom v svobodi«. lakoj po priključitvi sri začele prihajali v lova lito surovine, v p - v i vrsti najnujnejša surovina — premog. Delavci in njih družine so sprejele od vlade l.ft Slovenije prve |X)-šil.jke hrum', oblatil in obutve. Obrazi so se zjasnili, delavstvo se je čutilo nagrajeno z.a trmi in žrtve, k i jih j e dalo za svojo dokončno omoImhIupv. Iniciativi delavcev niso več na poti nikakc ovire 'sedaj, ko so se delavci cementarne vključili v borijo za izvedbo petletnega plana, je. tekmovanje v obratih dobilo šele pravi razmah. Štirje delavci, ki so zaposleni pri mlinih i:i so |axsebm> marljivi, so se tu. oktobra domenili, da Ir m lo opravili dve uri in pol prostovoljnega dela. Njihov delovodja tovariš liabrijefčič Ivan jim je nudil pri tem delu vso pomoč. . _ „ Mlini so tako obratovali dve uri in stopit ikov IR Slovenije, ki so jim pil več. lina k primer je tudi pri pri ii- pozdrave ljudstva ustalili kra- ! stiskalnici, ki se je |x)kvar}ln in hi jev Jugoslavije. Delavstvo cementarne ( bilo za njeno popravilo treba Iri dni je z zanimali jem poslušalo govor pi ed- | dela. Dobra volja in požrtvovalno«! sodnika vlade I R Slovenije tov. Mihe mehničnih delavcev pa sta dosegla, Marinka in ostal S predstavnikov l jud- j da je bilo lo »telo opravljebo v jhi!-ske obri.sii, ker -e je zavedalo, da jel drugem dnevu. pa se brigala za (»otiebe delovnega ljudstva. Ko so hoteli civilni policisti in drugi plačanci odpeljati iz tovarne stroje, se je delavstvo zbralo in preprečilo nasilno odpeljavo strojev, ki so jim vir dela in zaslužka. V mesecih tekmovanj in na pragu petletke je zavedno delavstvo cementarne doseglo ne samo lepe uspehe v produkcij«, ampak tudi drugod, na drugih sekto) jih, V kratkem času je nabavilo veliko število knjig in kupilo modč-ren kinoaparal, ki je stal nad "»(MMltK) lir. S prostovoljnim delom si jo delavstvo zgradilo igrišče, irakiipdi.« razno opremo itk<.«ičn«) svobodo, ne /.noslaija tudi da,,ca z.a delom in nalogami ki stalijo pred njo. /. isto v«lra|tWNlji) in I) 11, tr m »-ft jo čuv« ipid pridobitvami osv, hodilne borbe in šliopa enaka z. ena kitni v novo dolci, v borim za izvedim neti el.n ega t>lft«i,a i>n z.a boljšo t»,-1« s-nosit svo.c iJoltioviiie. V .S|>sliiji Branim so oku-nli nosi) m c/.i ii k i l'. ki vodi 1 j,miške ilioožžce *a-dovi naše narodno osvrobodilne bwb9u 1’ogletl s reale Gorica Kanal na (livarno (temnila v Anhovem. Delavci m }<> ves Vas branili in preprečili j n o* .strojev v Italijo -sp opsassp. Me ♦ Vasj tforkškega okraja so sprejele obveznost, da bodo do 30. novembra t. 1. ukrotile Lijak. Sloii« grofovska slavim v Kojskem je v začetku novega šolskega leta le-,h, izživela. Poslala je drugi dom sirotam i7. narodno osvobodilne boetve. Takoj ko vstopiš v dom. imaš pri-jelen občulok. «la tu živi in dela čvrsta pioniroka organizacija. To ti na zumii pove step čas. ki je ves napolnjen z lepimi dopisi in risbami. Pionir Marjam, prednik »lon-časa, ugota v1 j« saipozaveatno v svojem dopisu, da ',p v domu zelo lopo, prav kol je bilo v počitniških kol,onijali. Vsi so IHMiooti na s v o j«> piomimko organ i/,c rijo i n vsak iv.iimd njih hoče poslali (*a}hol|ši pieuir, /O leni ra/.iiravljamo na našiti sestankih«, pravi. Marjan je doma iz kieverjan«. v*j njegovi s<> po krivični meji čislali v Italiji. K« gredo pionirji včasih na izlet ua bližnji griček, se ozira Marjan z žalostnim srcem proti svoji vari, tudi roi-diio h Mo vitli v iie,|M*»ied,nii bližini. Vsi nionirji, njegovi tovariši, oIkmilijo enako kot on krivico, ki s«i jo storili s laka mejo našemil ljudstvu. Naši pionirji — naš ponos A' domu je tudi pionirka Ems. Etn* je načelnica pionirskega odreda. Lansko leto je bita odi lorija ldn.Jg v -šoli lhldi letos je nartxif;Aa v rarredu. Pri-h»Hinje leto ho šla v gimnazijo. Vst pioniirji v domu jo jgnajo z.elo radi. V narmino osvolMHlilini borbi je izgubila <*-rta, ki je padel k«»t briški aktirist Ba Im v djuiui .še bolj prijetno, si lxx!o pioniiii-ji organizirali razne krožke po šolskih predmetih in interesne krožke, ki bodo pripravljali vse pionirje na izbiro poklica. Organizirali Iv*a|o krožek' z« ročna Jela za pionir je iu pionirke, modelarski krožek ter •e mnogo drugih Tudi a voj vrt bodo imeli. Spomladi se bodo prortirii vn svojem lastnem vrtu seananjali z ra«t-liiiami. ki sp jih m mi sejali in sadili. S s vo ti m delom, tnartjivoeljo i,n uspeh,! uri učenju dok.izujeio. Ja se zavedalo. da za Titovega pionirja, ki se pri-Pravita za tvtvioče velike naloge, T»i oljenih nepremagljivih zaprek. 1. B. ,\aše gospodarstvo Smernice za razvoj kmetijstva v našem okraju v petletnem planu Z razširjenjem proste prodaje na nove predmete se izboiisiue naša presta Pa S priključitvijo Slovenskega Primerja k Jugoslaviji so postavljene tudi kmetovalcem okraja Gorica nove naloge, ki jih narekuje petletni plan. Dvigniti moramo naše vinogradništvo, sadjarstvo in vrtnarstvo. Za vse te tri panoge ie važna tudi živinoreja, zato bomo morali tudi tej panogi posvetiti posebno pozornost. Za sedaj se hočemo omejiti le na to, da bi podali glavne smernice o obdelavi naše zemlje s posebnim ozirom na zahteve našega petletnega plana. V prejšnjem kapitalističnem gospodarstvu nam ni bilo mogoče izkoristiti naše zemlje, tako da nam bj dajala to. za kar je po naravi prikladna. Medtem, ko v drugih krajih z lahkoto in sorazmerno z malimi stroški dosegajo visoke hektarske donose, dosega prt nas povprečni donos komaj 10 q na ha, t. j. tretji del hektarskega donosa drugje. Tudi pri nas se ti donosi dajo znatno povečati, vendar pa nikdar ne dosežeio take višine, da bi bilo naše delo tako plačano kakor v izrazito žitorodnih krajih, n. pr. v Banatu. Ako primerjamo naše pridelke, predvsem vino in sadje z istimi pridelki drugih severnih krajev, bomo ugotovili, da naš povprečni hektarski donos presega posebno prj vinu donose v severnih deželah. Z vsemi silami se moramo zato lotiti obnove našega vinogradništva, ki je v času italijanske okupacije v našem okraju padlo pod polovico vinskega pridelka v letu 1913. Vzrok padca je bil v tem, da ima Italija mnogo vina, na drugi strani pa nam je bil zaprt trg Slovenije, kamor so prej odhajali naši vinski pridelki. Po sedanjem gospodarskem stanju obstojajo za naše vinogradništvo naj. ugodnejše prilike in temu primerno predvideva naš petletni plan kakovostni in količinski dvig našega vinogradništva. Ne samo to, da bo naš vinogradnik brez strahu prekopaval >n zasajal nove trtne nasade, naš petletni plan predvideva tudi novo tehnično obdelavo zemlje ter terasi-ranje vinskih pobočij. V terasah izdelani vinogradi se bodo lahko pleti in okopavali z malimi motornimi plugi, kar ho znatno znižalo splošno produkcijsko ceno in obenem sprostilo delovno silo. ki bo lahko šla v industrijo. Tudi sadjarstvo bo moralo po našem planu zavzeti novo smer. Ugodno podnebje nam omogoča gojenje zgodnjih vrst sadja, posebno češenj in breskev. Obstoječe nasade moramo vzdrževati po vseh predpisih modernega sadjarstva. Pravilno moramo negovati drevje, čistiti, obrezovati in ga predvsem s škropljenjem braniti pred mrčesom in boleznijo. Nadalje je po planu predviden dvig produkcije krmnih rastlin, in to na račun žitaric, katerih površina bo sicer zmanjšana, ne sme pa trpeti produkcija, kajti z intenzivnim obdelovanjem moramo doseči večje donose žitaric na manjši površini. Tako pridobljene površine bomo uporabili za pridelavo krmnih raslim, predvsem detelje in deteljmih mešanic s plemenitimi travami. Vrtnarstvo je naša stara panoga, ki je že pred prvo svetovno vojno, posebno kmetovalcem gorikega okoliša, donašala dobre zaslužke. Mnogo vagonov zgodnjega krompirja se je izvažalo v severne kraje. Znana pa je tudi druga naša povrtnina, predvsem zimska in zgodnja spomladanska, kot n. pr. rdeči radič, zimska cvetača in svetovno znani goriški beluši (špar. gelji). Zelenjava je važen del prehrane mest in industrijskih centrov. Zato naš petletni plan predvideva načrtno razširjenje in dvig vrtnarstva. V vseh primernih krajih našega okraja bomo podpirali razvoj vrtnarstva. S pravilno konstruiranimi gorkimi gredami za gojenje sadik, s pravočasno preskrbo dobrih semen ter namakalnimi in melioracijskimi napravami (Lijak) se bo pospeševal tudj razyoj te 'poljedelske panoge. Glavne naloge našega okraja v poljedelstvu v petletnem planu so torej: Kvalitetno in kvantitetno izboljšanje vinogradništva, splošen dvig sadjarstva, predvsem gojenje češenj, breskev, grozdja in drugega sadja za izvoz. Z intenzivno obdelavo zemlje bomo dosegli povečanje hektarskega donosa žitaric in vsestransko razširili pridelek krmnih živil. To je. kar hočemo, moramo in bomo doseglii v petletnem planu! Z velikim zanimanjem in interesom v zadnjem času naše ljudstvo spremlja sproščenje čedalje večjega števila industrijskih predmetov v prosto prodajo. Z nedavno odredbo zvezne vlade so bili dani v prosto prodajo cement, steklo, opeka, gorilni špirit, električne žarnice in sladkor. Dočim so nekateri teh pred metov že nekaj časa na trgu, kakor je pač naš trgovinski aparat gibčno in iniciativno organiziral dobavo, pa je bilo v zadnjem času zlasti veliko povpraševanje po sladkorju, ki se kar ni hotel pojaviti, tako da. so razni špekulanti in prekupče valci že govorili, da s sladkorjem ne bo nič. Dejansko so jim nekateri neverni Tomaži verjeli in so seveda v naglici brez potrebe prepričevali sladkor, ki se pri nas prodaja iz kontigentov proizvajalcev. No, tudi sladkorja je danes že dovolj in ni strahu, da Ui ga zmanjkalo. Med tem pa je že izšla nova uredba zvezne vlade, po kateri se dajejo v prosto prodajo nadaljnji predmeti, za katere ima naše delovno ljudstvo nedvomno prav tako velik interes, to so bombažne volnene in svilene tkanine. Tudi s to odredbo je bil prav tako kakor s prejšnjimi storjen nov korak k izboljšanju preskrbe našega delovnega ljudstva. Zasluga za to gre predvsem na šim delavcem po tovarnah, industrijskih podjetjih, rudnikih itd., ki so svojimi velikimi napori dosegli take uspehe pri izpopolnjevanju plana, da je bilo s proizvodnjo možno ne samo pokriti najnujnejše planske potrebe temveč tudi nuditi našemu ljudstvu na prostem trgu blago preko teh potreb. Rekli smo, da so s temi ukrepi zvezne vlade dane nove možnosti za izboljšanje naše preskrbe. Nedvomno, kajti s tem bo olajšana naša trgovinska politika, ker bo sedaj v veliko večji meri prišla pri nas do izraza izmenjava med deželo in mestom, med industrijo in kmetom. Naš kmet dosedaj dostikrat ni imel pravega interesa, da bi dal svoje presežke na trg, ker se mu je na trgu nudilo premalo in dustrijskega briga, ki ga za svoje gospodarstvo nujno potrebuje. Io je bilo doslej razumljivo, ker tega blaga še ni bilo dovolj na razpolago. To stanje so pogosto izrabljali povrh vsega še razni špekulanti in prekupčevalci, ki so tu in tam kmetu nudili razne predmete po visokih črnoborzijanskih cenah ali za zamenjavo in so tako kmete odvračali od trga. Seveda pa je bilo pri tem največkrat prizadeto delovno ljudstvo po mestih in industrijskih središčih, ker se ni moglo v zadostni meri oskrbeti s potrebnimi kmetijskimi pridelki. Sedaj pa je kmetu dana možnost, da bo lahko na prostem trgu ne samo prodajal, temveč se bo tudi oskrboval s predmeti, k) jih zase in svoje gospodarstvo potrebuje. Nedvomno bo kmet sedaj dajal čim več svojih presežkov na trg, ker bo živo In-teresiran, da si bo lahko nakupil potreb no industrijsko blago. Na ta način se bo tudi izboljšala preskrba našega mestnega in industrijskega prebivalca s kmetijskimi pridelki. Obenem pa se bo ojačala povezanost dežele z mestom, delavcev s kmeti. Cene predmetov, ki se dajejo v prosto prodajo, so sicer precej višje od cen predmetov, ki se dajejo na karte in s katerimi je še naprej zagotovljena osnovna preskrbo potrošnikov. Zavedati pa se moramo, da te cene nikakor niso stalne, temveč se bodo nedvomno zniževale obenem z našim nadaljnlm gospodarskim razvojem, se pravi z nadaijnim dvigom naše proizvodnje in postopnim nasičeva-Mjem našega trga i industrijskimi predmeti. Dosedaj je bil pri nas zaradi pomanjkanje najvažnejših življenskih potrebščin v veljavi tako imenovani sistem racioni-rane preskrbe na karte, po katerem so v glavnem vsi potrošniki dobili enako ne glede na njihove uspehe pri delu. Ta sistem se je danes, ko se je pri nas proizvodnja v vseh panogab našega gospodarstva že precej dvignila, nedvomno preživel. Ta sistem danes ne bi bil več pravičen. Prav z uvedbo proste prodaje nekaterih najvažnejših industrijskih predmetov se daje možnost tistim, ki bolje in več delajo in tudi več zaslužijo, možnost, da si nabavijo večjo količino in boljših življenskih potrebščin. Na ta način bomo pri nas uresničili načelo: Vsakemu po njegovem delu. To bo nedvomno nova iz-podbuda za naše delavce in nameščence po tovarnah in podjetjih, da se bomo še z večjo vnemo lotili deri; to bo nedvomno tudi nova izpodbuda za našega kmeta, da bo iskal novih možnosti in načinov za povečanje svojega pridelke. Vsak dan beremo v našem časopisju pozive, naj se potrošniki zlasti na podeželju poslužijo industrijskih predmetov v prosti prodaji In naj naroče preko naše trgovinske mreže potrebne količine. Redna preskrba s temi predmeti je predvsem odvisna od dobrega funkcioniranja našega trgovinskega aparata in od discipliniranosti potrošnikov. Danes ima naš trgovinski aparat največje možnosti, da pokaže vso svojo sposobnost, saj mu je sedaj še v večji meri omogočeno zdravo medsebojno tekmovanje v hitri dobavi blaga in kulturni ter solidni postrežbi. Neka] o prehrani živine Kakor pretekli dve leti, tako je tudi v letošnjem letu občutno pomanjkanje živinske krme. Tako stanje se najbolj kaže na odkupnih sejmih, kamor priženejo kmetovalci v glavnem slabo rejeno živino in tudi mlada, nekaj mesecev po odstavitvi, ali do enega leta 6tara živinčeta. ki so najmanj primerna za zakol i. V minulih dveh letih smo si pomagali tako, da so si živinorejci nabavili primanjkujočo krmo v sosednih okrajih. Letos pa ie suša zajela tudi te in zato je treba premisliti, kako se bomo izvlekli iz te zagate, ne da bi prodajali plemensko in zlasti mlado živino za zakol j. Marsikdo poreče, češ. ako nimam zadosti sena. otave ali detelje, mi ne preostane drugega, kakor da nekaj živine prodam. Kaj na druge možnosti prehrane? Ali 6mo vse temeljito premislili, kai bi še prišlo v poštev kot živinska krma? Goriški okrai prideluje od vseh nizkih kultur največ koruze. V letošnjem letu je bilo posejano toliko koruze, da smo pridelali okrog 2.000 vagonov ko-ruznice, ki ie. če je pravočasne sprav- ljena in primemo pripravl jena, še dokaj dobra živinska krma. In kljub vsemu tarnanju o pomanjkanju krme vidimo še mnogo nepospravljene ko-ruznice po njivah! Marsikje prekrmb jo delovne vole in jalovo živino skozi vso zimo s samo koruznico. Poleg koruznice pridelamo okrog 90 vagonov koruznih Storžev (kooljev), s katerimi naše gospodinje pridno kurijo ogenj. Gotovo bi pa tega ne delale ako bi se zavedale, da je hranilna vrednost storžev višja od detelje, in da se približuje hranilni vrednosti otrobov. Na podlagi vseoa teoa in v interesu prehrane naše živine hi bilo, da takoj pospravimo vso koruznico, ki ie še na njivah in zlasti pazimo,, da ne gre niti en sam koruzen storž v izgubo. Za mletev koruznice. koruznih storžev in tudi trsnih rezin (rožja).Je letos nabavila živinorejska zadruga v St. Vidu 7 mlinov, uprava Ustroja v Ajdovščini ima enega, pa tudi posamezni posestniki iih imajo. Z vsemi temi mlini se da pripraviti toliko živinske krme. da bomo ohranili mnogo dobre živine, ki bi šla drugače v zakolj. Če ljudski odbori nimajo svojega gospodarskega plana, je samouprava le na papirju. Fizkulturno življenje v goriškem okraju Podali vam bomo nekaj podatkov o važnejših dogodkih na fizkulfurnem polju. 7. 9. 1947 je bilo lahkoatletsko tekmovanje v Šempetru pri Gorici, katerega se je udeležilo 62 tekmovalcev. 28. 9. 1947 je bilo prvo kolo ekipnega lahkoatletskega prvenstva za mladince v Ajdovščini. Sodelovali so tudi mladinci iz Idrije. Skupna udeležba vseh nastopajočih mladincev je bila 32. 5. 10. 1947 je bilo lahkoatletsko tekmovanje v Šempetru, vsled slabega vremena je sodelovalo na tekmovanju le 15 tekmovalcev. 19. 10. 1947. jesensko fizkulturno tekmovanje za »fizkulturni znake. Na novo preurejenem telovadišču v Šempetru, katerega je mladina * udarniškim delom usposobila za večja tekmovanja, je podana možnost, da na njem fizkulturniki vadijo tudi preko zime. Tekmovanja se je udeležilo 36 tekmovalcev za fizkulturni znak. Podajamo še nekoliko statističnih podatkov fizkultumega življenja v okraju. Registriranih fizkulturnikov je 573, registriranih društev 1 (FD Čepovan), registriranih aktivov pa 1 (FD Seni-ški breg). Društev, ki so v pripravah za registracijo je 5 in sicer: FD Gorica. Ajdovščina. .Solkan. Vipava. Dornberg. Tekmovalcev za fizkulturni znak je 190. Doslej je osvojilo fizkulturni znak 9 mladincev. 8 Članov bronasti znak. 8 srebrni znak in 1 zlati znak. Kaj je novega na Rafutu? Mogoče ne bodo vsi vedeli, kaj m kie je Rafut? To jc severovzhodni del Stare Gorice, ki se začne takoj za sejemskim prostorom in železniško progo. Prebivalcev je približno 270. Polovica niš je raztresenih po prijaznem hribčku, ki je bogat na vinogradih in vrtovih, druga skupina hiš pa je razvrščena po ravnini ob progi ter jo obdajajo bogati zelenjadni vrtovi. Po priključitvi k FLRJ so bili prebivalci te naselbine tako rekoč odrezani od sveta. Toda kaj hitro so se znašli. Nekaj dni «o hodili na prostovoljno delo in zgradili pot do Rožne doline. Ko je po tej poti privozil prvi avto, je bilo to pravo slavje in vsa vas je bila ponosna na svoje delo; Pred kratkim je okrog 100 prostovoljcev, mladih. J) starih, mož in žena zgradilo 2 m široko pot na Kostanjevico. Sedaj se nj potrebno več posluževati ozke in strme steze., kajti nova pot bo prav dobro služila kolesarjem iri pešcem, ki dnevno v velikem številu prihajajo čez Kostanjevico na goriško postajo 'n Solkan, Takoj prve dni je bila urejena prodajalna, ki je nudila ljudstvu naj-ootrebnejša živila. Z mlekom in zelenjavo je naselje dobro preskrbljeno. V najkrajšem 'asu bo začela poslovati poslovalnica zadruge. Pošta in časop:si se dnevno razdeljujejo. Nekaj mladincev si je zadalo nalogo, da je treba nabrati čibr več naročnikov za naše časopise in so nalogo tudi uresničili. Dobili smo prostore za šoto in tud! učiteljica jje -že na mestu/ V torek, 28. oktobra je bila slovesna otvoritev. V načrtu je tudi ustanovitev otroškega vrtca. Povezanost med Slovenci in Italijani, ki so večinoma delavci, je vsak dan čvrstejša. Bratstvo Slovencev in Italijanov, k' ima svoje zdrave korenine v narorlno — osvobodilni vojni, se je še bolj okrepilo v času anglo-ameriške okupacije. Italijanski tovariši so se prepričali o velikem poletu nove Titove Jugoslavije, v katerega so sedaj tudi ont sami vključeni. K. B. Davkoplačevalci tekmujejo prepričevanje kov vložila pi Kakor smo že poročali, je krajevni ljudski odbor Otave v »tednu davkov« v okraju Rakek med 13. in 19. oktobrom napovedal tekmovanje vsem ostalim KLO v tem, kateri bo v tem času dosegel 100% plačilo davkov na svojem območju. Danes poročamo o uspehu tega tekmovanja. Zaradi tehničnih ovir v zvezi s sestavljanjem novih seznamov zaostan-karjev po zadnjem stanju je bilo tekmovanje podaljšano do 25. oktobra. Fin. odsek je te sezname dostaril vsem krajevnim ljudskim odborom, aktivist: okraju pa so na vseh sestankih seznanjali ljudstvo o naši finanč-ni politiki ter o tem, da moramo skupnosti po svoji moči tudi prispevati, ako. hočeijno kaj imeti od nje. Nova država' ne pozna samo pravic državljanov, tepiveč tudi; dolžnosti. V tekmovanju so zmagale Otave, v katerih so vsi zavezanci poravnali vse davčne zaostanke. Dosegle so 100 % uspeh tekmovanja, kar dokazuje, da je politični aktiv v tej vasi dovolj povezan z vaščani in da jim je znal prikazati važnost pravočasnega plačila davkov. Relativni uspeh je bil dosežen tudi na Rakeku, v Cerknici in drugod, kjer so krajevni ljudski odbori pokazali dovolj razumevanja za to akcijo. Finančna komisija v Cerknici je v V Gorici iam preko Kakor da si prišel v zapuščeno, mrtvo vas. ie prvi vtis, ki ga dobiš v Gorici. Po vseh cestah, ki vodiio v mesto iz Soške doline. Krasa. Vipavske doline itd., ni prometa. Na blokih se zbi-raio Goričani, ogledujejo žične pre-graje in sprašujejo, kedaj iih bodo odprli. Ozirajo se po gozdovih, ki so ostali na oni strani, in premišljujejo- kako bodo pozimi prezebali v nezakurjenih 60bah. Otožno opazujejo vasi, ki čepe po pobočjih in si žele, da bi vsai kmalu od tam prinesli kai za pod zobe. Na obrazih Goričanov se zrcali skrb Vedno več težav ie. nove skrbi prihajajo druga za drugo. Zima se približuje. toda od nikoder ni pomoči. Samo pet minut hodiš od središča Gorice, pa si že na jugoslovanski meji. Bodeča žica. ki bi io lahko preskočil, loči dva svetova Na jugoslovanski stra: ni se že pripravljajo, da bodo zgradili »Novo Gorico«, na tej strani pa propada stara. Ljudje 6e pogovarjajo preko žice. Soseda, ki io je meia ločila od one v Jugoslaviji, pripoveduje: »Včeraj zvečer so fašisti zopet napadali z bombami • •.« Sosedovi so dali »dopust« ... Pravijo, da iih bodo še mnogo odpustili... Vse je tako drago. Skrbi nas, kako bomo živeli...« Soseda v Jugoslaviji: Tak mir ie pri nas. Delamo in dovoli zaslužimo. Delavcev in nameščencev še primani-kuie.< Ko poslušaš take razgovore, nehote misliš, zakaj hočejo »zapadni derno-kratje« potegniti železno zaveso okoli Jugoslavije. Resnice se bojijo. Res- uice o življenju v državi, prave ljud-ske demokracije. Odkar ie Gorico zasedla Italija, se v bistvu ni ničesar spremenilo, teror fašističnih skupin se ie celo povečal, zlasti nad slovensko manjšino. Tajne fašistične organizacije, ki so jih podpirali Amerikanci, so ostale in delujejo nemoteno naprej. Ne mine noč, da ne bi vrgli bombe v hiše antifašista, ali da ne bi vdrli v kakšno slovensko stanovanje. Slovenci še vedno dobivajo grozilna pisma. V tovarnah in raznih obratih, državnih, občinskih in privatnih ustanovah, so organizirali »epura-cijske odbore«, ki jih vodijo bivši fašisti. Ti odbori hočejo doseči, da odpustijo iz. službe vse »rdeče«. Organizacijo na terenu pa spremlja strupena propaganda šovinističnega tiska proti slovenskim in italijanskim antifašistom. Tajne organizacije »Divisione Gori-zia« in razni belogardistični oddelki, nemoteno nadaljujejo s svojim terorističnim programom. Italijanske lokalne oblasti, ki bi morate poskrbeti z.a red in mir, zvesto izpolnjujejo navodila De Gašperjeve vlade, ki ie lutka v rokah ameriških imperialistov. Kaj ie ukrenila de Gasperijeva vlada, da bi dosegla mir, ki ga zahteva italijansko in slovensko prebivalstvo? V Gorico je poslala komisijo, da bi raziskala vzroke nemirov in pripomogla do mirnega sožitja. Vodil jo je drž. poslanec — podtajnik v notranjem ministrstvu, Marazza, ki i® med drugimi sprejel tudi komandanta podtalne teroristične organizacije polkovnika Luigija Corsitvija in njegovega pomočnika Felice Gigliottiia. ustanovitelja antikomunistične fronte v Gorici. S tem. da jih ie sprejel, jim je dal legitimacijo, da lahko sodelujejo s kvesturo in upravno oblastjo. Ko se je vrnil v Rim. je kot predstavnik italijanske vlade izjavil, da se v Gorici ni godilo ničesar, za kar bi se Slovenci lahko pritožili. V čigavem interesu je g. Marazz,a opravil svoje delo v Gorici? Njegovo delo se popolnoma ujema inleresi ameriških imperialistov, ki hočejo izzvati nemire na meji. Zato tudi de Gasperijeva vlada ni izdala svojim podrejenim organom ukaza, nai nastopijo proti tistim, ki so izzvali nerede. Prihod in izjave gospoda Marazze so samo opogumile tajne (ašistične organizacije, da lahko nemoteno sejejo mržnjo in povzročajo nemire. V Gorici se i* dneva v dan slabša gospodarski in splošno socialni položaj širokih množic. Nezadovoljstvo ra ste med delavci, kmeti in uradniki-Tako stanje vedno bolj odpira oči mnogim, ki so bili pod vplivom šovinistične propagande. Goriške ljudske množice se združujejo za obrambo svojih pravic proti vsem onim, ki na tem obmejnem ozemlju vodijo politiko hujskanja in zatiranja slovenske manjšine ter terorizirajo antifašistič-no prebivalstvo. ^an. Tovariš, tovarišica, ali sl že redni podpornik Socialnega fonda OF? o nujnosti plačila dav-preoej truda in je davčne obvezance obiskovala tud: na domovih. Kako zarisi uspeh vsake množične akcije od zavednega dela aktivistov, kažejo neuspehi v nekaterih krajih, v katerih aktivisti svoje naloge niso pravilno razumeli. Tako so v Rovteb enostavno razglasili pred cerkvijo, naj vsi vaščani poravnajo svoje dolgove do konca meseca, v Dolenji vasi pa so se zadovoljili z navadnim lepakom, na katerem so pozvali zaostan-karje k plačilu. Smatrali so, da je* tem njihova naloga končana. Tajnik KLO Sv. Vid pa je izjavil, da bi ljudje že lahko poravnali davke, toda da nekateri čakajo na »skorajšnjo spremembo razmer«, kjer jim »menda« ne bo treba plačevati davkov. Tu so plačali le 80 din davkov. Jasno je, da potem ni bilo uspeha. Tudi iz plačevanja davkov je razvidno, kako je LO povezan s prebivalstvom, kako razume svoje naloge in kako jih izvaja. KLO Otave je nedvomno dal vzgled vsem ostalim v okraju. Tako kakor ta, bo gotovo ie-padla vsaka druga akcija. Otavčani s« s tem pokazali, da so sposobni in vredni lastne, samostojne uprave. V. B. Z delovnimi uspehi se priprav IJaJo za volitve krajevnega ljudskega odbora Vasi Hrenorice pri Postojni se pripravljajo na volitve v krajevne ljudski odbor. Te priprave so zelo razgibale delovno ljudstvo rasi našega krajevnega ljudskega odbora. Saj so to prve svobodne volitve, ki jih doživlja primorsko ljudstvo v zvoji zgodovini. Pretekli teden so bila množična zborovanja, na katerih so volilci sprejemali kandidatne liste. Toda ljndst • teh vasi se hoče tudi z delom pri gospodarski izgradnji in obnovi pripraviti na volitve. Tako so vasi Hrenovicah popravili pol kilometra gozdne poti ter napravili 80 m nove. Pri tem je sodelovalo 14 vaščanov, ki so opravili to delo v 6 dneh. V vasi Sfuden-c sc očistili vaški vodnjak in odstranili iz njega 20 m3 nesnage in odvišnega materiala. V vas« Šmihel pod Nanosom pa so v pripravah na volitve obnovili poljski most ter pomagali pri obnovi šole. Tako e naše ljudstvo pripravlja na prve svobodna volitve, s katerimi bomo utrdili naše ljudske odbore, ki nam morajo biti garancija, da ne bomo samo izvedli našega plana, temveč ga tudi prekoračili. T. S. Dom igre in dela v št. Petru na Krasu Naš dom, ki Je prvi te vrste na' priključenem ozemlju Slovenskega Primorja, je bil slovesno otvorjen ,27. julija. Z rednim delom pa smo začeli na dan priključitve 15. septembra. Vsi prostori so okusno in lepo urejeni in napravijo na vsakega najboljši vtis. Življenje v domu je zelo živahno, saj je tu dnevno 30 —40 otrok. Sumi kot v panju. Otroci so enotno oblečeni v haljice z belim) ovratniki. Po preoblečenjd začno z jutranjo telovadbo, potem pa se porazdele v Igralnici in učilnici. Skrbna gospodinja pripravlja okusno in tečno jed, ki jo dobivajo trikrat dnevno. Vzgojiteljici imata polne roke deta ves dan. Matere so vesele, ker so brez skrbi pri delu v tovarni ali kje drugje. Zato z vnemo opravljajo svoj posel. Vsak mesec zdravnik obišče in pregleda otroke In prostore. Glavna pozornost pa je posvečena vzgoji otrok. Navajamo jih k samostojnosti in samndejavnosti, kajti naš namen je, da vzgajamo delovne in zdrave ljudi, ki se bodo vključili v armado delavnega ljudstva. Lilija Bogomil Razstava demokratičnega tiska v Trstu V Trstu so 1. novembra dopoldne slovesno odprli razstavo demokratičnega tiska v dvorani krožka »Poligra-fici«. Na razstavi je zastopan dnevni tisk z dnevniki »Primorski dnevnik« in »Tl Lavorafore«, tisk o ženskih vprašanjih z revijo »Dahne«, mladinski tisk s tednikoma »Glas mladih« in »Gioventu« ter pionirskim glasilom Mihec in Jakac«. Razstavljena so tu-d: glasila SlAU-a in Enotnih sindikatov. Zanimiv je del razstave, kj»r je razstavljen demokratični satirični tisk, ki ga je ZVU v Trstu prepovedala. Razstavljena sta oba italijanska satirična lista »II Gunguro« in »17 Tno-cente«. Razstavljen je tudi tisk iz narodno osvobodilne borbe s »Partizanskim dnevnikom« na čelu, ki je dve leti izhajal skoro vsak dan kot partizansko glasilo. Zlasti zanimiv je tisti del razstave, kjer je .razstavljen demokratični tisk izpred fašistične dobe. Razstavljenih je nekaj številk lista »Edinost«, ki so edini izvodi, ki so še ohranjeni, in razni izvodi lista »Lavo-ratore«. Takih mož nam ie treba! L civilni bolnici v Vipavi je ležal težko bolan tovariš Jan Ivan iz Slapa ob Idriji. Nekega dne sem poslušal razgovor, ki ga je imel s hčerko, ko ga je obiskala. Govorila sta o odkupi: krompirja. Tovariš Jan bi moral oddati 200 kg. Toda hčerki je dejal: :Daj ga 1500 kg, Sieer pa upam, da bom v kratkem sam prišel domov.« Jan je v resnim' kmalu ozdravel in se odpeljal domov. Iz pogovorov, ki a jih imela, sem se prepričal, 'Ja pravilno razume potrebe današnjega časa. Njegov pravilen odnos do ljudske oblasti in nalog petletnega plana bo ugodno vplival na ves okoliš. K. B. Uradne objave Zamenjava kolekov, ki so bili v veljavi do priključitve v bivši coni B Na osnovi naloga Ministrstva za finance LRS se vzamejo iz prometa vsi koleki, ki so bili do priključitve bivše cone B v veljavi. Zaradi tega pozivamo vse imetnike kolekov, da jih v času od 1. XI. db 31. XI. 1917 precHože Odseku za, finance zaradi izplačila protivrednosti v dinarjih. S koleki naj vlože nekolekovano prošnjo za povračilo, ki naj ima naslednje podatke: 1. število kolekov po posameznih vrednostih; 2- kje so bil - nabavljeni. Opozarjamo. da se ne bo izvršilo povračilo za one koleke. ki so na katerikoli način uničeni ali pokvarim. Po 31. XI. 1947 se prošnje ne bodo več obravnavale. Odsek za finance OLO Gorica r Ajdovščini. Poziv lastnikom italijanskih vrednostnih papirjev Finančno ministrstvo FLRJ je izdalo naslednji poziv lastnikom vrednostnih papirjev italijanskega državnega dolga na priključenem ozemlju FLRJ: »Vsi Imetniki vrednostnih papirjev italijanskega državnega dolga z ozemlja, ki je po mirovni pogodbi z Italijo pripadlo FLRJ, morajo v enem mesecu po objavi tega poziva predložiti svojim krajevnim oblastvom prijgvo o posesti vrednostnih papirjev italijanskega državnega dolga (obveznice, priznanice in podobno). Vpisati je treba samo tisto vrsto drž. dolga, ki je bila emitirana pred 10. julijem 1940. in se nanaša na javna dela in gradbeno upravno službo na korist priključenemu ozemlju in ki se ne dajo ne neposredno ne posredno pripisovati vojaškim' namenom. V prijavi je treba navesti naslednje podatke: t. popolno in natančno ime posojila i letom emisije; 2- serije in številke vrednostnih papirjev (obveanie, priznanie in podobnega, po apoenih), kakor tudi številko zadnjega odrezka: 3. skupni znesek vsakega posojila; 4. kdaj in na kakšen način je imetnik dobil te vrednostne papirje; . •>. im« in priimek imetnika z natančnim naslovm ter ime, priimek in naslov pri-glasitelja, če ni ta hkrati tudi lastnik vrednostnega papirja. Priglasitev je treba čitljivo napisati. Obenem se nalaga organom ljudskih ohlnstev dolžnost, da pošlem sprejete prijave po izteku roka z.a priglasitev investicijski banki FLRJ v Beogradu. Za goriški okraj sprejema prijave odsek za finance v Ajdovščini, najkasneje do 30. novemhra 1947. Odsek za finance OLO Gorica v Ajdoščtnl. Odsek za finance OLO Gorica opozarja prebivalstvo na 1 Poziv Narodne banke FLR Jugoslavije, ki je izšel v Uradnem listu FLRJ štev. 91 od 23. 10. 1947. Tu se pozivajo vse osebe z ozemlja, ki je po mirovni pogodbi z, Italijo priključeno k Jugoslaviji, da prijavijo Narodni banki FLRJ vs« premožen>■ premoženjske pravice-terjfttve. interese ter dolgove do inozemstva. Rok za prijave j« do 25. novembra 1947. čitajte, širite in podpirajte svoj Ust „Nova Gorica44 Voani red vlakov In avtobusov proti Ajdovščini: 7.40; proti Gorici: 6.30; Iz Gorice 12.30; 18.30. Iz Ajdovščine 9.45; 14.55. Iz Gorire proti Ljubljani: 10; 15.10. Iz Ljubljane proti Gorici: 11.35; 17.15. Iz Gorice proti Sv. Luciji; 17.50. Iz Sv. Lucije proti Gorici oh 7.25. VOZNI RED AVTOBUSOV PROGA GORICA;—POSTOJNA: Odhod iz Gorice oh: 6.00; 12.00, 17.00 — Prihod v Postojno oh: 8.20; 14.20; 19.20. Odhod iz Postojne oh: 6.00; 9.00; 8.20 18.00. — Prihod v Gorico ob. (zveza za Bovec); 11.20; 20.20. PROGA GORICA—BOVEC: Odhod iz Solkanu ob: 8.45. Prihod v Bovec ob; 12.30. — Odhod iz Bovca ob: 13.25. Prihod v Solkan ob: 16.45. PROGA GORICA—ČEPOV AN: Odhod iz Gorice ob: 15.00. Prihod v Cepovan oh: 16.00. — Odhod iz Če-povana oh: 7.15. Prihod v Solkan ob: 8.15. PROGA SOLKAN—LJUBLJANA: Odhod i* Solkana ob: 5.00, Prihod v Ljubljano ob: 10.00. — Odhod 1* Ljubljane oh: 14.00. Prihod v Solkan oh: 19.00, • .»rfnistro in uprava- Solkan, tel. *t. 1 iu 7. - Odgovorni urednik Janko Kra!|. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« ▼ Ljubljani. - Izhaja **ak drugi petek. - Rokopisi se' ne vračajo.