SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
ii
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:	©
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vaprejema upravniStvo in ekspedleija [v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove nllce St. 2.
Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 163.
V Ljubljani, v četrtek 19. julija 1894.
Letnik: XXII.
Društvo za krščansko umetnost.
Visoko c. kr. deželno predsedstvo je pravila društvena potrdilo. Vsi prijatelji krščanske umetnosti so prav uljudno vabljeni k občnemu zboru dne 26. t m. ob II. uri dopoldne v veliki dvorani knezoškofovi, da se voli stalni odbor in da se društvo ustanovi.
Zborovanje se bo pričelo precej po dovršenem zborovanju tiskovnega društva. —
v
Želeti je, da bo udeležba tega velevažnega zborovanja jako številna.
Osnovalni odbor.
Peter Arbuez-
.Wie gut klingen schlechte Musik und schlechte Grtinde, wenn man aufeinen Feind losmarsehiert", piše Fridtrik Nietsche v svoji .Morgenrothe". Izrek poln resniee, dasi sicer ne simpatizujemo s tem .najmodemišim" modrijanom nevere. Kako slaba je osobito godba, koje zvoki navdušujejo v boju čete onih, ki pod geslom starega Voltaireja .ecrasons 1' infame" uničiti skušajo cerkev.
Nečemo preiskavati, koliko je kriv ustroj naše srednje šole, da je tudi mej Slovenci akutna postala potreba apologetičnih, in to dogmatičnih, zgodovinskih in socijalnih spisov. Fervet opus, čas je že tudi za nas, stopiti resno v vroči boj, ki danes bolj, kot kedaj, unema duhove vesoljnega izobraženega sveta.
V dokaz, kako brezskrbno se pri nas govori in — sodi v zadevah katoliške vere, navajamo tu besede, ki jih je zapisal ob priliki 251etnice „Slov. Naroda" v slavnostnem številu z dne 1. aprila lanskega leta dr. Ivan Tavčar: . . . .Peter Arbuez ni bolj sovražil španjskih Židov, nego sovražijo naš list knezoškofijski mladi inkvizitorji I"
G. dr. Tavčar si gotovo domišlja, da sovražijo ti .inkvizitorji" tudi njegov list. Ta srd stavi pisatelj v jedno vrsto s srdom Arbueza do Židov.
Pij IX. proglasil je 1867. 1. Arbueza svetnikom in Hergenrother, ki je v takih stvareh tudi nekdaj razumel, pravi o tem kanoničnem procesu, da je bil „so genau wie irgend einer gefuhrt."
Dr. T. očita torej katoliški cerkvi, da ima mej svetniki jednega, ki se je v življenju odlikoval s čednostjo — srda iu sovraštva do bližnjega.
Poglejmo, kaj mu daje pravico, pisati tako.
Peter Arbuez (rojen 1. 1442. v Epili), že v svoji mladosti uka željan in pobožen, šolal se je na vseučiliščih v Hueski in Bolonji. Postal je potem v Bolonji profesor modroslovja. Vstopil je pozneje v avguštinski red in bil 1484. 1. 4. maja od velikega inkvizitorja Torkvemade imenovan inkvizitorjem za Aragonijo. Židje, krščeni in nekrščeni, skušali so tačas uničiti inkvizicijo, (Ganz Spanien solite jiidisch werden, piše o tem Weiss, Weltgeschichte IV. str. 409) in sicer s tem, da so sklenili umoriti nje uradnike. Žrtvovali so velikanske svote, da so podkupili morilce. Upali so, da potem iz strahu nihče več ne stopi v nevarno službo inkvizicije.
Opolu noči 14. do 15. septembra 1485. 1., ko je Arbuez ravno kleče pred oltarjem stolne cerkve v Saragosi opravljal svojo redovno molitev, napali so ga in smrtno ranili morilci. Potem pa so ube-žali.
Nesli so ga domu, kjer je po sprejemu svetih zakramentov, odpustivši svojim morilcem, 17. septembra umrl, stir 43 let.
Slovesno 80 ga pokopali in ljudstvo obhajalo je od tedaj radi njegove obče znane pobožnosti in čednosti, obletnico njegove smrti. 1490. I. pričel se je kanonični proces. 1663. 1. izrekel je papež Aleksander VII. beatifikacijo, in 1867. I. Pij IX. kano-nizacijo.
Dolžili so Arbueza, da jih je umoril .mnogo tisoč". Ne oziramo se na to, da je v kratkem času od 4. maja 1484. pa do 15. septembra 1585. leta to bilo malo težko mogoče. Poslušati hočemo samo, kaj o tem govore sodobni pisci in pa Llorente, bivši katoliški duhovnik, pozneje suspendovan, postal . *. brat, strasten sovražnik katoliške cerkve, ki je v drugem desetletju našega veka izdal strupeno pisano zgodovino inkvizicije, (cf. Weiss: Welt-geschichte IV. str. 411.)
Paramo, ki je 1. 1598 izdal zgodovino inkvizicije , ne ve povedati o nobeni usmrtitvi za časa, ko je bil Peter Arbuez inkvizitor. Celo Llorente ve samo povedati o nekaterih, ki so bili obsojeni (ali tudi usmrteni, nam ne pove) po Arbuezu in njegovem drugu, inkvizitorju domi-nikancu Juglaru; on pravi : ils condamnerent q u e 1 q u e s nouveaux chrčtiens (krščene Žide.)
Značilna za način, kako se razširja proticerkveno naziranje zgodovine, je podoba zvanega Kaulbacha. Po inkviziciji na smrt obsojena rodbina ima izraz nebeške nedolžnosti na obrazih, Arbuez pa in njegovi menihi izraz nečloveške strasti in krvoločnosti. Razstavljena je bila ta podoba na Lipskem z naslovom : .Arbuez iz Epile, veliki inkvizitor jezu-vitov". Od tega naslova so resnične samo besede : .Arbuez iz Epile". vse drugo je napak. Arbuez ni-kedar ni bil r e 1 i k i inkvizitor, osobito pa ni bil
LISTEK
J. Polovičar in J. Poldrugec.
Epizoda iz leta 1812. — Spisal P. L. Coloma S. I„ 'poslovenil Azt.
I.
Jedua prvih žrtev nalezljive bolezni v Št. Lu-karju na Španjskem v letu 1820 bil je Janez Bar-ragan, kateri je kupčeval z oglijem. Uborna pro-dajalnica v gornjem mestnem oddelku je bila njegovo stanovanje, kjer je trgoval skupno s svojim tovarišem Hanko.
Njegovo telo so zagrebli; nekoliko lopat prsti je padlo nanj in s tem je izginil on tudi iz spomina drugih ljudij. Pa, kaj hočemo I Pozabljivost na ranjke se lahko pripeti v deželi, kjer nima več veljave solonska postava, prepovedujoča zasramovanje umrlih.
Janeza Barragana morali bi pa vendar čislati po vsej pravici kot slavnega človeka ; imel je namreč izvrstne zmožuosti. Herkul bi bil v 19. stoletju komaj učitelj v kakej telovadnici, toda Barragan bi bil postal v našem času redka prikazen na državnem in političnem polju, a o svojem času se ni mogel vspeti višje, nego do zamazanega sedeža v proda-jalnici, kjer je prodajal oglije in sem pa tje tudi komu kak krajcar posodil. Njegovi nehvaležni rojaki

nazivali ga niso s posebno lepimi in častnimi naslovi. Radi njegove naravne slabosti dali so mu priimek (Medio Ivan) Janez Polovičar.
A Janez se pa tudi ni prepiral in pravdal zaradi tega neslavnega pridevka, temveč je vse molče prenašal in se je tudi sam imel za nepopolno bitje. Toda nebeški Oče, v čegar delih ni pomanjkljivosti, navdal mu je misel, da si je poiskal izpolnjenja pri botru Janezu Hanki, katerega so zaradi velikanske postave nazivali v njegovem kraju .Ivan j Medio", poldrugi Janez.
Tako sta postala poldrugi Janez in pol Janeza dva cela Janeza, kar se da z matematično natančnostjo dokazati.
V tej tovaršiji se je odlikoval Janez Polovičar z nadarjenostjo, Janez Poldrugec pa je imel grozovito moč; ž njo je premagal vse ovire, katere so se stavile načrtom njegovega tovariša.
Janez Polovičar je skušal v svo;ej prodajaluici ogoljufati vsakterega, tudi svojega tovariša ni pri tem poslu izvzel; Janez Poldrugec pa je poravnaval prepire, katere je imel prvi s svojimi upniki in dolžniki.
Dasiravno je imel prvi prednost pred drugim, — saj duh prevladuje moč, — vendar se mu ni posrečilo vloviti tovariša v zanjke. Naravna slabost Polovičarjeva je brzdala njegovo premetenost, a Janez Poldrugec je nadomestoval pomanjkljivost zmožnostij
Vv\ • ^.
k,
z jako veliko nezaupnostjo, katera mu je pomagala vsako goljufijo zvohati in z močnimi pestmi poravnati.
V	noči 25. avgusta 1812 sta sklepala tovariša svoje račune. Vrata so bila znotraj zapahnjena z grozovitim drogom. Nad mizo je visela leščerba z oljem, katera je le slabo razsvetljevala prodajalnico. Janez Polovičar je prebiral v zamazani in zanemarjeni obleki neke listine popisane z velikanskimi črkami ; ponavljal je pred se števila in polagal na kupček denarja še vedno novih novcev.
Janez Poldrugec je pogledaval sumljivo sedaj pisarije, sedaj svojega tovariša, sedaj zopet pred njim ležeči kupček denarja.
V	tej noči pa je bila v St. Lukarju grozna nevihta, da je žugala vse mesto vničiti. Morski valovi so se vedno bolj in bolj vzdigovali in veter je tulil močno.
Luči so ugasovale, katere so gorele sem pa tje pred kako sveto podobo, in oblaki so zakrivali zvezde. Le od časa do časa je razsvetil okolico blisk, katera je pa postala takoj zopet temna kakor poprej.
Vendar ni bila nevihta jedini vzrok, da so bile ulice v St. Lukarju zapuščene in prazne. Maršal Soult je nehal oblegati trdnjavo Oadii in se je vračal na Francosko. Oddelek vojakov, bivajočih v St. Lukarju je moral zapustiti tisti kraj. Prebivalci mesta pa so se bali, da ne bi Francozje pri odhodu zopet
veliki inkvizitor jezuitov, ker je bil umorjen že leta 1485, torej pred rojstvom Ignacija iz Lojole, ustanovitelja jezuitskega reda.
Samo ta slučaj več pove, kot najdaljše razprave.
Slišali smo torej resnico o Petru Arbuesu.
Pri nas pa se še vedno trdi, da se verskega prepričanja nihče ne dotika v Slovencih. M. V.
Politični pregled.
V Lj u bi j a n i, 19. julija.
Nemški poštni uradniki na Češkem. Nemškonarodno društvo za Jablanico in okolico se je obrnilo do trgovskega ministerstva s prošnja, da bi v Jablanico pošiljala samo nemške poštne in brzojavne uradnike. Ministerstvo je odgovorilo, da tej želji ne more ustreči. Nemških uradnikov nima dosti na razpolago in poleg tega nemški uradniki navadno ne znajo dovolj češki, da bi megli oprav-službo na Češkem, kjer je tudi v severnih krajih dosti Cehov, zlasti čeških delavcev. Ko bi nastavili nemških uradnikov, oglasile bi se kmalu nasprotne pritožbe.
Rusinski radikalci v kratkem skličejo shod, na katerem se bodo posvetovali o nekaterih premembah in popolnjenju svojega programa. S sedanjim programom si niso mogli dobiti dosti vpliva pri prebivalstvu.
Rusija in Bolgarija. Dopisnik »Novega Vremena" obiskal je tudi kneza bolgarskega in izvedel od njega, da je bil Stambolov trmast in ni dopuščal, da bi mu kdo ugovarjal. Potem sta se razgovarjala o odnošajih mej Eusijo in Bolgarijo. Knez mu je pravil, da Bolgari čislajo Ruse in so jim hvaležni, ker so jih osvobodili. Tudi on ni nasprotnik Rusije. Iz ust bolgarskih državnikov so se take besede že nebrojnokrat slišale in jim ni pripisovati nobenega pomena. Sedaj ne gre za to, ali Bolgari ljubijo ali sovražijo Ruse, temveč le zaradi tega, če so pripravljeni odreči se nekoliko svoji samostojnosti v prid Rusije. O um se knez ni izrazil. Le to je povedal, da se ne misli odpovedati in dati na novo voliti, kakor žele Rusi. Ruski komisar torej še ne pojde tako hitro v Bolgarijo.
JProtianarhistična debata v francoski zbornici. Prvi je govoril Porqueri de Boisserin, ki misli, da je zakon povse nepotreben. Po Vaillanto-vem napadu je zbornica dala vladi dovolj sredstev, le porabiti se morajo. Za policijo se je dovolilo 8#0.000 frankov dodatnega kredita. Vlada ima 25 milijonov frankov za policijske namene, ali še nič ne opravi zaradi svoje nezmožnosti. Posamični oddelki policije delajo drug proti drugim. Vlada hoče izgnati vsacega, ki je le količkaj sumljiv. Republika bolj tlači svobodo, kakor sta jo kraljestvo iu cesarstvo. Res ni, da so se tiskovne stvari odtegnile porotnim sodiščem le zaradi hitrejšega poslovanja. Za to bi bilo dovolj, ko bi se preiskovalnim sodnikom naročilo, naj pridneje delajo. Potem je govornik napadal vse stranke. Za njim sta govorila Ramel
in BrisBon proti vladni predlogi. Zagovarjal jo je prvi dan sam poročevalec.
Italija strogo stopa na prste anarhistom. Po sebno v Rimu jih pridno zapirajo. Vse ječe so že ž njimi prenapolnjene in več so jih že morali od poslati v druga mesta. Več italijanskih anarhistov iz Lucce, Livorna in Florence odpotovalo je v Brazilijo. Socijalnodemokratična časnikarja Podrecco in Galantara so pozvali, da naj se v 14 dneh odpravita v svoje domače občine. Policijski ravnatelji raznih provincijalnih mest so predložili ministru notranjih stvarij sezname anarhizma sumljivih oseb. V teh seznamih je več tisoč oseb. So li vsi ti anarhisti, ni gotovo. Ce sedaj le kdo govori s kakim anarhistom, ga že imajo za anarhista. Tudi je sedaj prilika, kakega nasprotnika spraviti v ječo. Kar ovadi ga kdo, da je anarhist, in gotovo pride za več tednov v preiskovalui zapor. Poprej je policija anarhistom preveč gledala skozi prste, sedaj pa včasih skoro preeuergično postopa.
Švicarski protlanarhistični zakon stopi z 1. dnem meseca avgusta v veljavo. Po niem se ostro kaznuje, kdor pripravlja, razširja ali shranjuje razstrelila v zločinske namene. Tudi se bode kaznoval, kdor bi prigovarjal k anarhističnim zločinom ali jih vsaj proslavljal. Ce bi se to zgodilo po časopisih, bodo kaznovane vse sodelujoče osebe. Smrtna kazen se v nov anarhistični zakon ni vsprejela za nobeno zločinstvo, ker v nekaterih kantonih sedaj smrtne kazni nimajo in še sploh ni odločeno, če se v Švici smrtna kazen obdrži. Sedaj se pripravlja za vso Švico kazenski zakonik in še le v tem zakoniku se bode odločilo o smrtni kazni. Sedaj so kazenske zadeve v Švici precej zmedene, v vsakem kantonu veljajo drugačni zakoni.
Cerkveni letopis.
Birma v Štangi
Delo, katero se je vršilo pri naši cerkvi letošnje leto, je sedaj srečno dokončano. Cerkev, znotraj olep-šana z altarji iz marmorja, z lepimi slikami na oboku, s krasno izdelano prižnico, z novim tlakom, dobila je letos na vnanji strani nov kras, lepo dovršeno pročelje. Izvršeno je v renaissanskem slogu; lepo narejeni zidci iu drugi okraski prijajo vnanjemu licu. S pročeljem dobile ste tudi stranski s kipoma in slikami okrašeni kapelici svoio pravo lepoto. Razun pročelja povišal se je zvonik za več metrov iu se na novo pokril z bakrom. V.se te naprave so silno dragocene v primeri z našo duhovnijo, ki je majhna in ima večinoma revne prebivalce; vendar seje vse srečno končalo po radodarnih rokah romarjev in drugih dobrotnikov. S tem delom pa se je tudi končalo večletno prenavljali ie cerkve, tako da je opravičen napis nad velikimi vrati : erecta 1677, reno-vata 1894. — Renovata 1894, to bode brez dvombe najlepši traini spomin na petindvajsetletnico neumorno za lepoto hiše Božje delajočega gospoda župnika. 9ega julija ob mraku pripeljali so se k nam prevzvišeni gospod knezoškof od sv. Križa z lastnimi konji in vozom. Lepo število slavolokov, dnevu primernih na-
ropali in požigali; zato so pozaprli vrata, skrili svoje dragocenosti in se pripravili, da branijo svoje imetje, ako bi trebalo. Tudi v gorenjem oddelku, kjer so bivali le bolj siromaki, so bili ljudje tako previdni. Skrivnostna tihota je vladala ondi. Ni bilo videti luči, ne odprtih vrat, sploh ne živega bitja. Bilo je, kakor da bi bilo vse pomrlo v mestu, jedino iz ogljarske prodajalnice brlela je skozi špranje slaba luč. —
„32 duros,*) 13 reales, 4 cuartos imava razdeliti, boter", spregovori Janez Polovičar, vtaknivši pero za uha.
S temi besedami poda list sodrugu poln številk in pristavi pri tem :
»Tu je vse zapisano".
V tem trenotku pa strese vrata močen udarec. Janez Polovičar stegne obe roki nad kupom denarja, Janez Poldrugec pa vstane in ne da bi črnil besedice, prime takoj za v kotu ležečo puško.
Nekoliko časa ni bilo slišati več drugega, kakor le šumenje dežja; nato pa zopet nekdo udari in temu udarcu sledi drugi še močnejši udarec.
Janez Polovičar plane s svojega sedeža, Janez Poldrugec pa napne petelina svoje puške in stopi bliže k vratom.
*) Duros = Španski denar 2 1298 gld. avstr. veljave.
20 reales 1 d uro
»Kdo je to?" vpraša osorno. »Bodi tiho, boter, ne gani se I" prosi Janez Polovičar boječe, držeč tovariša za roko.
Hitro in tiho skrije denar v neko pledenico, katero potem napolni z oglijem in vgasne na to leščerbo.
Kočico je sedaj pičlo razsvetljevala svečica, katera je gorela pred podobo Matere Božje in čarobno vplivala na okolico s svojo migljajočo svitlobo. Janez Polovičar porabi to nezanesljivo luč in začne na dnu pletenice nekaj prevračati, bodi si že vsled svojega kradiželjnega nagona, bodi si, da je hotel denar bolje shraniti, Janez Poldrugec ga ne izpusti izpred oči in ga potegne osorno k sebi.
»Pusti pletenico v miru!" reče mu.
»Pri Bogu in vseh svetcih! hotel sem denar le bolje skriti", zatrjuje oni.
T« je bilo slišati med šumenjem dežja mrmranje človeških glasov in precej na to so se stresla vrata pod težkimi udarci. — »Eh I quoi done, en-foncez la porte! Tedaj vlomite vendar vrata!" zakriči hripav glas z nekako nejevoljo.
»Za božjo voljo, Francozje so", zakliče Janez Polovičar in se prime z obema rokama za lase.
»Da Francozje so", ponovi Janez Poldrugec in odpre s temi besedami vrata na široko, ne da bi bil pustil iz rok svojega tovariša.
(Dalje sledi.)
pisov, majev in zastav napovedovalo je prihod višjega pastirja. Naslednji dan so posvetili stranska altarja in podelili 70 domačim otrokom zakrament sv. birme. Komaj je bilo opoludne dovršeno opravilo, vjije se nenadoma silna ploha, ki pa k sreči ui trajala dolgo, tako da so morali prevzvišeni knezošof odhajati proti večeru ob najlepšem vremenu. S hvaležnim so jim farani klicali : z Bogom.
Iz milijonov.
Leta 1892 je po poganskih deželah umrlo 147 misijonarjev — med njimi 3 nadškofje, 4 škofje. Po narodnosti je bilo med njimi 68 Francozov, 24 Italijanov, 2 Avstrijca itd. — Djanje sv. Detinstva je imelo lansko Jeto 3,606.249 frankov dohodkov, od teh je darovala Francija sama 1,106.581 frankov. — Iz poročila francoske misijonske družbe povzamemo nastopne številke: L. 1893 je bilo krščenih 32.482 odraslih poganov, v katoliško cerkev je bilo sprejetih 352 krivovercev, poganskih otrok je bilo krščenih 178.643, v tem številu niso zapopadeui otroci, kateri so bili v smrtni nevarnosti krščeni. — Misijonska družba šteje 900 misijonarjev in skrbi za 1,510.200 kristijanov, kateri stanujejo v 3800 naselbinah. Družba ima 37 semenišč, v katerih izgojuje 1800 mladeni-za misijonski poklic.
Dnevne novice.
V Lju bljani, 19. julija.
(Državna poslanca gg. Pfeifer in Mili. Vošn jak) bivata sedaj v Kamniku zdraveč se v Kneippovem kopališču.
(Ogenj v kamniški smodnišnici.) Velik strah je vladal zopet včeraj popoldne po Kamniku. Okolu pol treh popoldne sfreslo se je vse mesto. Ljudje so koj uganili, kje da je uzrok: eksplozija v smodnišnici. Kmalu nato začne biti plat-zvona; svetel dim se požene izmed drevja kvišku. Ljudje so hiteli iz hiš v bližino in na višave gledat. Ravno je malo pojenjalo kaditi se, poči zopet drugič in močneje kakor prvi pot. Osmojene deske, trami, velike plošče ploščevine (pleha), žeblji itd. je ležalo po tleh okolu zunaj in zuotraj ozidja. Pri bližnjih hišah popokalo je nekaj oken; neka enonadstropna hiša na Ravnih, sosednji vasi, je počila na dveh mestih. Delavci tovarniški so odšli srečno vsi — le enega so pogrešali. Danes zjutraj so ga našli — mrtvega in prenesli v mrtvašnico v Mekine. Odtrgane so mu menda roke in noge, razun tega je bil ranjen na več mestih. Bil je to Alojzij Potočnik z Zduš pri Mekinah. Vsi ga hvalijo kot prav dobrega moža. Zapustil je ženo in 5 otrok; najmlajši star 3 mesece. — Eksplozija nastala je v tako imenovanem „Kornwerk", kjer izdelujejo zrna za smodnik. Nesrečni mož vsipal je ravno smodnik v neki pred seboj stoječi stroj. Med zrnja je moral priti kak kamenček ali kaj enakega, kar je napravilo ogenj in puhnilo nesrečnežu v obraz. Neki drugi delavec, ki je imel ravnotam opraviti, odšel je slučajno par trenutkov prej iz nesrečnega poslopja. — Zavoljo velike nevarnosti, da bi se utegnilo uneti še več smodnika in pokončati mnogo ljudij, prepovedal je major-poveljnik bližati se ognju. Vstop v tovarno je bil prepovedan vsem, tudi gasilni družbi. Gasilci iz Lukovice so prihiteli v požrtvovalni potrežljivosti pomagat, pa so se morali vrniti. Ogenj je bil prepuščen samemu sebi. Raznesla se je po mestu novica, da se bo unel drug lokal, v katerem je hranjeno okolu 60 eentov smodnika. Ljudje so odpirali okna, stali na ulicah, pričakujoč, kaj da pride, boječnejši so hiteli iz mesta. Šele proti večeru je bilo prebivalstvo zagotovljeno, da je nevarnost v kraju; na pol s strahom, na pol z veseljem in hvaležnostjo do Boga, da jih je obvaroval še veče nesreče, spravljali so se ljudje k počitku.
(Prisega mestnega župana ljubljanskega) se je, kakor smo že ob kratkem sporočili, včeraj dopoludne vršila. Mestna dvorana je bila lično okrašena, na odru je bil med raznimi olepšavami postavljen cesarjev kip. Gasilno društvo in redarji so do dvorane delali špalir. V dvorani so bili zbrani mestni odborniki, uradniki, učitelji in več meščanov. Ob 11 . uri vstopi v dvorano g. deželni predsednik baron Hein v spremstvu vladnega tajnika gospoda viteza Laschana. Po pozdravu naznani deželni predsednik v nemškem in slovenskem jeziku, da je presvetli cesar potrdil izvolitev g. P. Grassellija županom ter v daljšem slovenskem govoru naglašal, kako važen in težaven, a tudi hvaležen je posel mestnega župana. Obširen je delokrog, toda vsled reorganizacije mestnih uradov je mogoče vestno in
vspešno delovanje. Prebivalstvo pričakuje, da bode g. iupan svoji nalogi posvetil vse moči ter mestnim uradnikom dajal vzgled vestnega delovanja. Mesto je sicer lepo napredovalo, posebno v zdravstvenem oiiru. A če tudi je vodovod trajen spomenik previdne skrbi, vendar bode še mnogo dela in vlada bode v tem oziru mestnemu zastopu doposlala posebne opomnje. Električna razsvetljava se bode srečno izvršila, toda mesto pogreša cenenega in vsem slojem prebivalstva ugodnega prometnega sredstva. Cim preje naj se izdela mestni načrt ter premeni zastareli stavbiuski red; vlada bode v tem oziru rada podpirala mestni zastop. Z ozirom na to se je treba varovati vseh nepotrebnih troškov. Deželni predsednik konečno izraža željo, da bi se srečno rešila vsa vprašanja na korist stolnega mesta ter opozarja g. župana posebno na njegove dolžnosti kot načelnika političnega okraja; kot tak naj neposredno sprejema prošnje in pritožbe, tožbe in želje ter v ta namen določi posebne ure, kar je opravičena želja prebivalstva. Gospod župan bodi si vedno v svesti svojih dolžnostij, da varuje koristi vseh slojev in stanov, v prepričanju, da tako zasluži priznanje vlade in hvalo someščanov. Na to vladni tajnik prečita besedilo prisege in g. župan priseže v roko deželnega predsednika, da bode zvest in pokoren cesarju, po čegar milosti je že v petič župan ljub ljanski, ter ga prosi, naj na najvišjem mestu naznani njegovo zahvalo. Zupan v daljšem govoru omenja, da ni novinee na polju občinske uprave in da bode vestno izvrševal svoje uradne dolžnosti. Naloga njegova je težavna, vedni boj z neprestanimi zahtevami na jedni in z nedostatkom potrebnih sredstev na drugi strani. Z veseljem je čul iz ust gospoda deželnega predsednika, da mesto napreduje. Mnogo je treba še storiti, žalibog, da se večkrat stavijo zahteve, katerih občina ne more izpolniti; če pa se zahtevajo denarna sredstva, očita se mestnemu zastopu, da slabo gospodari. To očitanje ni opravičeno, ker občina izhaja z najskromnejšimi sredstvi in so mestne priklade nižje, nego v mnogih jedna-kih občinah. Mestni zastop bode skrbel, da se izpolnijo opravičene želje in da občina napreduje z duhom časa, a naj se mu ne odreka v tem oziru priznume. Vspeh |e mogoč, ako vsi f-.lt' rji delujejo s skupnimi m^-mi po geslu piesvi-ile** česarja. Konečno župan poživlja navzoče, naj presvetlemu vladarju z;tkli<eji> ti ikrami .slava". Po • fici.jelnem delu so se vsi niesiui uradniki pod vodstvom gosp. svetnika Vončiue poklonili g županu.
(Predsednikom dali. podpornega društva v Mariboru) je bil vsled smrti nepozabnega prelata K os ur j a dn« 16. t. m. izvoljen kan. uiic L»vro Herg, prvopredsednikom, dosedanji tajnik kanonik dr. Ivau Križa nič, odboruikom pa profesor dr. Ivan Mlakar.
(Novo brzojavno postajo) je trgovinsko ministerstvo dovolilo pri sv. Ani na Gotenjskem.
(Na podkovski šoli) v Ljubljani so bile te dni skušnje. Prvi dan je delalo izpite 14 vnanjih kovačev. Osem je prestalo skušnjo iz podkovstva, pet jih je propalo, eden je odstopil. Drugi dan je delalo izpite deset učencev, ki so obiskovali podkovsko šolo ; štirje so dobili prvi red z odliko, šest prvi red. Devet teh učencev je imelo državne ustanove.
(Iz Preddvora) se nam poroča : Pred tremi tedni je prišlo k nam peš deset častnikov iz vojne šole Dunajske; na čelu jim je bil oberstlieutenant. Strate-giško so presojali in ocenjevali terrain (hribovje in doline Karavank, zlasti pa prelaze vodeče na Koroško). Iz istega strategiškega namena izvolili so si odhajajoč na Koroško strmo pot po dolini Suhi čez 1631 metrov visoki Bašeljski prelaz ter prišli po krajši, pa težavniši poti k Jezeru na Koroško. — V torek, 17. t. m. se je pripeljalo po kokrski cesti s Koroškega sem do petdeset akademikov iz vojaške akademije dunajsko - novomeške. Tu so ostali le par ur. Okrepčavši se malo — odpeljali so se še tisti dan proti Kranju.
(Od vrbskega jezera.) Piše se nam: Število tujcev čim bolj raste, in sicer bolj v Vrbi kakor v Porečah. Poreče so namreč že preveč požidovljene, zato se jih ogiba, kdor le more. To je menda tudi vzrok, da veliki židovski listi na Dunaju in v Pešti trosijo razna lažnjiva poročila o naših lepih jezerih med svet, da bi tako od nas odvračali tujce. — Sredi meseca avgusta mislijo v Porečah napraviti razstavo cvetlic. — V nedeljo dne 8. t. m. se je mudil v Porečah gosp. nadvojvoda Fran Ferdinand d'Este. Prišel je bil s Solnograškega preko visokih
Tur, Zgornje Bele in Beljaka. — Dne 21. t. m. pride v naš kraj 400 Saksoncev, ki potujejo v Egipt in se mimogrede ustavijo ob jezeru. — Sedaj je ob jezeru 934 strauk z 2626 osebami.
(Nižjo gimnazijo v Št. Pavlu) v Labudski dolini na Koroškem je obiskovalo letos 179 dijakov, in sicer 153 Nemcev, 21 Slovencev, 3 Labi, 1 Rusinec, 1 Čeh. Gimnazijo vodijo oo. benediktinci.
(Žnpnijo) Sv. Marije v Zagorju dobil je gosp. Andrej Fischer, kapelan bizeljski.
(Notranjske vode). Deželni odbor kranjski je dovolil polovico ua 3000 gld. proračunjeuih troškov za letošnje nadaljevanje raziskavanj podzemeljskih jam pri Planini, Cerknici in Ložu.
(Vodovod). Ker je deželni zbor dovolil znatno svote za vodovod pri sv. Križu nad Litijo, bode občina izvršila to potrebno in koristno delo, katerega troški bodo znašali do 3500 gld. Dne 28. t. m. se bodo na lici mesta vršila obravnava.
(t Profesor Hyrtl). Dne 17. julija je v Perch-tolsdorfu umrl slavni anatom profesor Hyrtl. — Bojen je bil leta 1811 v Eisenstadtu na Ogrskem, prišel je pa še kakor otrok ua Dunaj, kjer j« bil sprejet med dečke pevce v dvorni kapeli. — V svojih medicinskih študijah je že v početku razodeval posebno nag-nenje do anatomije. 1837 je postal profesor anatomije v Pragi in 1845 ua Dunaju. Dve leti potem 1.1847. je postal član akademije znanosti. Dunajski anatomični institut je HjrtI povzdignil do največje slave. Od vseh krajev sveta so ga hodili poslušat, tako da je bila njegova učilnica vedno prenapolnjena. Leta 1874. stopil je radi bolezni na očeh v pokoj, ter se podal na svoja posestva v Perchtolsdorf, kjer je bival do smrti. Pokojnik je bil največji dobrotnik dijakov in zapuščenih sirot. V Medlingu je ustanovil dre sirotišnici za 200 otrok. Daroval je za nji do 700.000 gld. Za otroško varovalnico je volil 15.000 gld., občini Perchtelsdorf 10.000 gld. Njegov glavni dedič je zopet sirotišnica v Medlingu. — Hyrtl pa ni bil le velik učenjak, bil je tudi veren katoličan. V jednem najznamenitnejšem vseučiliščnem govoru imenoval je najvišjo znanost „sacra sancta theolo-gia". — V njegovo sirotišnico se bode smeli sprejemati le samo krščanski otroci. — Medlingu dal je sezidati cerkev sv. Jožefa na svoje stroške. — Kot a u atom je bil nasprotnik eksperimentom, katere delajo radi učenjaki nad živimi živalmi. Pripoveduje se nastopna dogodbica : Profesor Beniekeje poskušal domače zajce, koliko časa bodo obstali brez hrane. Toda čuda! Dalje ko j.h je stradal — debelejši so bili. Vsak dan so več tehtali. Nikdar ni mogel reši i te zagouetke.—Slednič je nekdo zapazil Hjrtlna, da je pridno vsak dau ra/. svojega okna zajce pital.
(Osemdesetletnico) svojo slavil je v ponedeljek vrhni dvorni mojster nadvojvodinje Marije Immacu-late g. fml. Aleks. grof Attems. Proslavljenec bil je 1. 1866 polkovnik kranjskemu domačemu polku št. 17. in je v bitvi pri Kustoci dne 24. junija prisilil s svojim hrabrim naskokom na goro Olioso, da so se Lahi morali umakniti za reko Micijo.
(Železniški jubilej.) V torek je bilo 40 let, ko je drdrala prva lokomotiva čez Sememik (Semme-ring). Železnica na Semerniku se ie gradila od leta 1848 do 1854. leta in je stala 15 milijonov; vozi skozi 15 predorov in preko 16 mostov. Zgradil jo je benečauski inžener Karol pl. Ghega; umrl je dne 14. marca 1860 leta.
dah pouzročenih po nekaterih agitacijah. Minister je izjavil, da le malo časa tukaj ostane, ali se vendar hoče izreči o pomenu razmer v tem delu dežele. Vse poštene težnje naj se združijo, da se doseže mirna rešitev. (Živahno odobravanje). Pri vsprejemu je bilo tudi nekaj Rumunov.
Sredeo, 18. julija. Nekateri časopisi so poročali, da so se častniki, kateri so se udeležili zarote proti knezu Aleksandru povrnili v Bolgarijo. To pa ni resnica. Povrnil se, je le jeden stotnik s Stambolova dovoljenjem.
Pariz, 18. julija. V zbornici se nadaljuje debata o protianarhističnem zakonu. Pravosodni minister je zagovarjal predlogo, da je potrebna za javno varnost. Potem se je zaključila generalna debata, sklenilo z 289 proti 162 glasom priti v podrobno debato.
Pariz, 18. julija. Kazimir Perier vsprejel je italijanskega veleposlanika Bonghija.
Carigrad, 18. julija. Opoludne se je čutil precej močen potres. Nove škode ni nobene.
Berolin, 18. julija. „Reichs-Anzeiger" objavlja pogodbo sklenjeno dne 12. maja t. 1. mej nemško, angleško in belgijsko vlado zastran kongiške države.
Liibeck, 18. julija. Konstatovala se je kolera na mrliču nekega kuharja, ki je umrl na ladiji na potu iz Peterburga v Liibeck.
London, 18. julija. Lord državnega zaklada Harcourt se je izjavil, da vlada umakne predloge o razdržavljenju waleške cerkve in o točarini. Vsekako pa ostane pri tem, da še rešita predloga o irskih zakupnikih in pa o lokalni upravi. Predloga o osemdnevnem delavniku rudarjev je važna v socijalnem oziru in zatorej vlada želi zvedeti, kako sodi o njih zbornica in se bode potem ravnala. Naštel je še več predlogov, ki se imajo rešiti, in dal razumeti, da se zborovanje parlamenta le za malo časa pretrga. Balfour je izjavil v imenu svoje stranke, da se po njegovem mnenju zbornica ne sme sklicati pred novembrom.
London, 18. julija. Iz Shanghaia se poroča, da so v Soulu napali japanski vojaki angleškega konzula in soprogo njegovo. Izkrcalo se je 30 pomoščakov v varstvo konzulata.
London, 18. julija. Po došlih poročilih je japanski poslanik v Soeulu obljubil, da se začne preiskava zaradi napada na angleški generalni konzulat.
Chioago, 18. julija. Od delavskega vodja Debsa in sozatožencev se je zahtevala jam-čevina 6000 dolarjev. Ker niso dali jamče-vine, so jih zaprli.
DHiiiiLifnniiiiiiiiiiMnniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiHifiiiin
'-
Društva.
(Gasilno društvo v Predgradu) vabi uljudno k obilni udeležbi slovesnosti, koja se priredi 22. t. m. o priliki blagoslovljenja društvene brizgalnice. Ob 2. uri popoludne je blagoslovljenje brizgalnice v Starem Trgu, ob 3. pa se začne veselica v Predgradu.	Odbor.
Telegrami.
Dunaj, 18. julija. Upokojeni dvorni svetnik finančnega ministerstva Bayer skočil je z okna svojega stanovanja in bil takoj mrtev. Menda se mu je zmešalo.
Krakov, 18. julija. Od 13. dne t. m. tukaj ni nikdo zbolel za kolero. Bolniki, ki so bili v kolerni bolnici, so ozdraveli.
KoloS, 19. julija. Minister notranjih stvarij se je semkaj pripeljal. Na kolodvoru ga je pozdravil župan naglašajoč, da se bode minister osebno prepričal o žalostnih razrae-
Spominjajte se
.katoliškega sklada'
ob raznih prilikah!
niiiiiiiuiMinnmiiumminiiinmnnnuinniininnniiiiiuiiiiuiuiinniiiiiiimiminii
Tu) ci.
16. julija.
Pri Won» : Kante, Sporer, Rittweger, Soyka z Dunaja.
—	Baron Montigny, Vrbančič iz Gradca. — Klein iz TemeS-rara. - DominkuS, Heu, Schifko iz Maribora. — Knaus in Barbič iz Gorice. — Sanchez iz Celovca. — Drolz in Kresnik iz Laškega Trga. — dr. C. Schraidingcr iz Kamnika. — Segre in Jaremczyszyn iz Trsta. — Podgoršek s soprogo iz Zagreba.
—	Oppenheim iz Ljubljane. — Horwath, Gruber iz Budimpešte. — Pllrchner, Stadler iz Monakovega.
Pri MaMu: T6gel, Helfer, Eisenhammer, Rauscher, Pammer, Tauber z Dunaja. — Rothschild iz Vel. Kaniže. — GoljevSček iz Sežane. — Abeles, Zsitvay iz Budimpešte. — Tomicich, Matevže, Zekon, Lowy iz Trsta. — Kiseljak z Reke. - Urbas iz Hrastnika. — Skalja iz Maribora — Norman n iz Pariza. — Schneider, Jonke, Radovanič iz Kar-
love«. — Oberdorfer iz Pulja. — Prohaska iz Potege. — pl. Obereigner s Snežnika.
Pri bavarskem dvoru: Lowy z Dunaja. — Prijatelj iz Tržišča. — E. Terbuhovič iz Bistrice.
Pri Juinem kolodvoru: Graser z Duntja. — Ora-schen iz Trsta. — Brenner iz Varaždina. — dr. Negrini iz Dubrovnika.
Pri avstrijskem caru: Plantarič iz Mokronoga- — Jan iz Gorij. — Košmelj iz Železnikov. — Miglavč iz Idrije.
Tržne cene v Ljubljani
dne 18. .julija.
■ -.................—------	gl.|kr		— -......-	gl-	kr.l
Pšenica, m. st. . .	7	_	Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, r .	—	64j
Rež, „ . . .	5	—		—	72
Ječmen, ....	5	—	Jajce, jedno . , .	—	2
Oves, „ . . .	6	60	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	7	—	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	5	—	Telečje „ „ .	—	58
Koruza, , . . .	5	90	Svinjsko „ „ .	—	64
Krompir, „ . . .	1	80	Koštrunovo „ „ .	—	38
Leča, hktl. . .	12	_	Piščanec ....	—	40
Grah, , . . .	12	_	Golob.....	—	16
Fižol, ....	8	—,	Seno, 100 kgr. . .	1	60
Maslo, kgr. . . Mast, „ . .	—	82	Slama, 100 „. .	1	78|
	_	6h	Drva trda, 4 kub. m.	6	20
Špeh svež, „ . .	—	58	„ mehka, 4 „ „	4	80
Vremensko sporočilo.
a m e	Cas	Stanje		Veter	Vreme	s- 2 «-O 9 i S " "" a
opazovanja		irakomera T mm	toplomera po Celiiju			
18	7. a. zjut. 2. a. pop. 9. t. zveč.	7341 731-9 730-4	15-6 162 19-8	brezv. sl. vzh. n	jasno n n	000
Srednja temperatura 20-5°, za 1-1° nad normalom.

O
sedmi zedni o&čni
„3£atot. kiillo-tmecpa bzuitx><x
T čttrtelt dne 26. jnf-ija 14 10. nt-i clopofdiie v veXihi 2-uotan-v
ilne^o^o^o-tJille pajace.
zed:
1.	(Sijotjor "predscd-nv&a.
2.	aTa jutUo-oo -potocifo o odž>ot.ot>e«v defoixi.vi.j-u, v mi--nofem btuftoc/ne-ui fet-ii.
3.	ffotainezvii •predfo^i-^ in -nai-oeti.
£jnf>fjau-i, dni 9. julija 1894.
Odi

*) cKSoi Mamtw«a staviti fiafi pM&fcKj, ^{a^ovoli z-^(a»iti oc&ot« So 22. t. m.
Prostovoljna dražba.
Herm. Halbensteinerja iz Ljubljane zemljišči (njive, travniki in gozdi) na Studencu 30. julija v Ljubljani.
Eksekntivne dražbe.
Marte Herakove posestva (terjatev 200 gld.) iz Brašljevice (49 gld. 50 kr.) dnd 26. julija in 25. avgusta v Metliki.
Matije Kolenca iz Raven posestvo (400 gld.) dnč 27. julija (druga) v Litiji
Ane Boznikove posestvo iz Št. Jerneja dnš 30. jul. v Kostanjevici.
Jan. Slavca posestvo iz Knetaka (1470 gld.) dni 27. avgusta (ponovitev) v Ilir. Bistrici.
Josipa R o b e t i č a ml. iz Rot Stev. 37 zemljišče (390 gld.) dnž 3. avgnsta in 5. sept. v Črnomlju.
J o 8. M 1 a k a r j a iz Ige Vasi zemljišča (9915 gld. 60 kr.) dn£ 22. avg. in 24. sept. v Ložu.
Josipa Potepana iz Dol. Zernona St. 9 posestvo (1600 gld.) dne 27. avgusta in 28. septembra (ponovitev) v Ilir. Bistrici.
Antona Hrvatina iz Jablanice Stev. 9 posestvo (800 gld.) dne 27. avgusta (ponovitev) v Ilir. Bistrici.
Agrarske operacije.
C. kr. deželna komisija za agrarske operacije na Kranjskem v izvršitev glavne in nadrobne razdelbe posestnikom v Dolenjem Šumbergu, v Riplah, Logu, Babini Gori in G*m-bišu skupno v last spadajočega paSnika pod pare. št. 972/1 davčne občine Selo pri Šumbergu, 204 orala in 210 štiri-jaških sežnjev = 117 hektarov 49 arov skupne površine; — dalje v izvršitev glavne in nadrobne razdelbe posestnikom v Zgornji in Doljni Vasi in Šmarjeti skupno v last spadajočega pašnika in gozda v davčnih občinah Zgornja Vas in Šalovic, 86 oral 884 štirijaških sežnjev = 49 hektarov 80 arov, oziroma 10 oral 148 štirijaških sežnjev = 5 hektarov in 8 arov skupne površine ; — dalje v izvršitev glavne razdelbe posestnikom vasi Zvirče in Prevolje skupno v last spadajočega pašnika, 403 orala 138 štirijaških sežnjev ■== 231 hektarov 96 arov površine (vložna št. 253 zemljiških knjig davčne občine Zvirče); — dalje v izvršitev nadrobne razdelbe posestnikom v Slepšeku skupno v last spadajočega pašnika pod pare. št. 1304, 1761, 1807, 1808, 1335, 1809 davčne občine Ostrožnik, 42 oral 711 Štirijaških sežnjev = 24 hektarov 43 arov m» skupne površine; — dalje v izvršitev nadrobne razdelbe posestnikom v Pristavi pri Novem Mestu skupno v last spadajočih zemljišč davčne občine Vina Vas, in sicer: pašnikov 45 oral 1113 štirijaških sežnjev = 26 hektarov 29 arov, in gozdov 141 oral 591 štirijaških sežnjev = 81 hektarov 35 arov; — dalje v izvršitev glavne in nadrobne razdelbe posestnikom v Družinski Vasi in v Slrelacu (Gradenju) skupno v last spadajočih paSnikov v davčni ob"ini Družinska Vas, 34 oral in 838 Štirijaških sežnjev — 19 hektarov 86 arov skupne površine; — dalje v izvršitev nadrobne razdelbe posestnikom v Radohi Vasi skupno v last spadajočega gozda pod pare. St. 427 davčne občine Cešenca, 18 oral 967 štirijaških sežnjev — 10 hektarov 70 arov površine (vložna št. 68 v zemljiških knjigah imenovane davčne občine) — in konečno v izvršitev nadrobne razdelbe posestnikom v Židanji Vasi skupno v list spadajočega pašnika pod pare. št. 683 gozd; 79, 80, 81 pašnik — 23 oral in 1469 štirijaških sežnjev skupne površine pod vložno št. 210 v zemljiških knjigah davčne občine Zidanja
Vas — postavila gosp. c. kr. sodnega pristava dr. Edvarda Volčiča v Ljubljani kot c. kr. krajnega komisarja za agrarske operacije. Uradno poslovanje tega c. kr. krajnega komisarja se prične dne 20. julija 1894.
Dalje je c. kr. deželna komisija za agrarske operacije na Kranjskem v izvršitev nadrobne razdelbe posestnikom v Stari Šici skupno v last spadajočega paSnika davčne občine Stara Šica, 261 oral 1389 štirijaških sežnjev = 160 hektarov 69 arov skupne površine (vložna St. 157 zemljiške knjige), postavila gosp. c. kr. okrajnega komisarja Jožefa Oreška v Postojini kot c. kr. krajnega komisarja za agrarske operacije. Uradno poslovanje tega c. kr. krajnega komisarja se pvične d n 6 20. j u 1 i j a 1 8 9 4.
384
I i um
3-2
na Štiri kamna s stopami iz žago odda (10. avgusta) na 3 leta v najem v Št. Rupertu na Dolenjskem gospa Sofija Skedl,
odvetnika vdova, bivajoča v Novem Nlestu.
tfajslgnrnejše in najboljše
nalaganje glavnice ^s
je v
4% zastavnih pismih gališkega zemljiško-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavoije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavolj;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 253'33 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
H
U.
V I^jnl>ljfVlli. 295 15
Stanarinske knjižice
za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobd se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni
v Ljubljani.
Uradne in trgovske
s firmo priporoča
KAT. TISKARNA |
v Ljubljani.
Št 4324.
Razglas.
382 3—2
Kranjski deželni odbor razpisuje javen natečaj
za pripravo in pokladanje podov iz hrastovih deščic
(eichene Brettelboden) v novi deželni bolnici.
Pripraviti in položiti je 4910 m1 podov iz hrastovih deščic brez surovih spodnjih podov za proračun jeni znesek 13.257 gld. Delo se odd;l ali za vse oddelke skupaj enemu samemu podjetniku ali pa po posameznih paviljonih razdeljeno več podjetnikom. Zategadelj se vsprejemajo ponudbe ne samo za vse paviljone skupaj, ampak tudi za posamezne oddelke posebe.
Z znamkami za 50 kr. kolekovane, zapečatene in na zavitku z napisom: „Ponudba za pripravo in pokladanje podov i i hrastovih deščic v novi deželni bolnici" prepisane ponudbe je vložiti najkasneje do
28. Julija t. 1. do 12. ure opoldne
pri kranjskem deželnem odboru. Priložena jim mora biti 5°/0 proračunjenih stroškov znašajoča jamščina ali pa deželne blagajnice položni list o nje vplačilu.
Do navedenega roka so v pisarni stavbinskega vodstva ponudnikom na, ogled splošni in podrobni pogoji o oddaji razpisanega dela ter tudi dotične-mere, proračuni, načrti in natančnejše določbe o ponudbi.
Kranjski deželni odbor sme popolnoma svobodno izbrati ponudnike,, kakor tudi eventuvalno odkloniti vse ponudbe in razpisati nov natečaj.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 17. julija 1894.
X> u n a j s k a borza.
Sn6 19. julija.
Skupni državni dolg v notah.....9S	gld.	45	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....98	„	40	„
Avstrijska zlata renta 4%......122	„	25	„
Avstrijska kronska renta 200 kron .	97	„	80	„
Ogerska zlata renta 4%.......121	„	45	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	96	„	25	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	998	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld..............354	„	50	„
London vista...........124	„	65	„
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	61	„	07'/i„
20 mark............12	„	21	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	90	„
Italijanski bankovci........44	„	10	„
C. kr. cekini......................5	„	90	„
Dni 18. julija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld. ......
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4# Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4 %
149 gld.	—	kr
157 „	50	
197 „	25	
96 „	60	
H2 „	75	
127 „	—	n
107 „	35	fl
n	—	M
67 „	60	r
98 „	70	
220 „	—	„
153 „	10	
128 „	25	
98 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 26 kr.,
4 % srečke dunav. parobr. dražbe, 100 gld.	140 „ — „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................70
St. Genois srečke, 40 gld.......70
Waldsteinove srečke, 20 gld......47
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	157
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3050
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	496
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	107
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	74
Montanska družba avstr. plan.....81
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	164
Papirnih rubljev 100........133
50 50 60
50 60 80
50
Nakup ln prodaja SJB. vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjseza dobitka. K u 1 a n t n a izvršitev naroill na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U R"
Nollzsile it. 10 Dnnaj, liriahilfentrasie 74 B.
SUT Pojasnila "£S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glnTnlc.