Štev. 183.
V Ljubljani, v petek, IL avgnsta 1911.
Leto XXXIX.
=s Velja po pošti: ss
Za oelo leto naprej . B 28'—
» P0'1«1« « • n 13'-:a Četrt leta „ , „ 6*50 sa en meseo ,, . „ 2*20 za Ifemčljo oeloletno „ 28'— » ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24-— " 5°Ij8ta „ . „ 12— sa četrt leta „ . „ 8-— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejemu mesečno K 1*80
SLOVENEC
Enostolpna petltrrsta (72 tnm): sa enkrat . . . . po 15 v za dvakrat .... n 13 n za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja:;
vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob S. ari popoldne.
K3- Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/OL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravnlštvo |e v Kopitarjevi nliol štev. 8. teb Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 28.511. — Upravnlškega telefona št 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Neka] socifllnopoliiičneoa.
M o g u n c i j a, 8. avgusta.
Nemčija je v srednji Evropi najbolj razvita industrielna država, v kateri je zaposlenih na milijone industrijskih delavcev. Popolnoma naravno je torej, da je v Nemčiji butilo z vso silo na. dan socialno vprašanje, in največji del zasluge, da je to vprašanje z vsemi svojimi zahtevami našlo odmeva v mero-dajnih krogih, gre pač možem katoliškega tabora. Danes se suče vsa Nemčija okoli rešitve tega vprašanja in tudi velik del katoliškega srhoda., ki se te dni vrši v Moguneiji, je posvečen temu delu.
Nemčija je izmed vseh srednjeevropskih držav za delavske stanove največ storila in nemškemu delavcu se danes ne godi slabo. Naravnost klasičen govor državnega poslanca T r i m -borna na javnem zborovanju katoliškega shoda 8. avgusta, na katerem je podal govornik zgodovinski pregled in razvoj socialnega vprašanja in moderne države, zasluži, da ga bere vsa Evropa.. Ker moramo tudi v Avstriji delati na to, da se rešitev teh vprašanj v parlamentu pospeši, ne bo odveč, ako podamo nek pregled dela., ki se je izvršil na polju socialne politike v Nemčiji.
To so misli, ki jih je izvajal Trim-born:	*
Sredi preteklega, stoletja je vladal v nemški nacionalni ekonomiji nauk takozvanega manšesterskega liberalnega gospodarskega in državnega na-ziranja. Ti nazori so imeli velik vpliv na. praktično gospodarsko življenje, osobito na. gospodarsko in industrijsko politiko posameznih držav. Cilj,' kateri je bil tedanjim nacionalnim ekonomom in gospodarskim politikom pred očmi, je bil popolna svoboda posameznika kjerkoli na vseh poljih trgovine, prometa, pogodb in obrta. Ali kmalu se je izkazalo, da ima ta absolutna svoboda za državno celoto strašne posledice. Premoč kapitala je dobila prosto pot v izkoriščanju delavskih stanov. Gospodarska beda, suženjska odvisnost, duševno in kulturno siromaštvo ljudske mase, osobito industrielnega delavstva, to so bile strašne posledice tega gospodarskega naziranja, ki so grozile uničiti tudi nravno-versko življenje. Že škof Ketteler je rekel: egoizem posameznika mora roditi revolucijo. Nastalo je protigibanje, ki je težilo za tem, da se mora gospodarska poli-
tika ozirati na, slabejšega in da se morajo koristi posameznika umaknili koristi celote. Parola sc jc glasila, ne in-dividualizem, ampak solidarizem, ne egoizem posameznika, ampak socialno delo za vse stanove, za državo.
Potrebo tega prevrata jc prvi spoznal škof Ketteler in ta je bil prvi, ki je imel toliko poguma, da je dvignil v času, ko je manšesterstvo vso javnost vladalo, zastavo krščanske socialne reforme. Ketteler je zbral okoli sebe celo šolo ljudi j, ki so se zbirali okoli delavskega škofa in skušali po njegovi smrti krščansko-socialni program uresničiti. Največ zaslug na tem polju socialnega vprašanja si je pridobil znani sociolog Hitze. Za te ljudi jo veljala parola, koristim posameznika nasproti postaviti koristi posameznih stanov, kmeta, obrtnika in delavca. Pričeli so s stanovsko organizacijo. Obrtniki so se organizirali v društvih, obrtnih odborih in zvezah, ki imajo svoje obrtniške, zbornice. Kmete so združili v kmečkih zvezah, ki štejejo pol milijona članov. Največjega pomena pa jc organizacija industrijel-nega delavstva, in da ni isto popolnoma v socialno-demokraški tabor prešlo, je provzročila. okoliščina, da so nemški katoličani ravno pravi čas s svojo organizacijo pričeli. Danes je organizirano katoliško delavstvo v delavskih in krščanskih strokovnih društvih. Istotako imajo trgovci, zasebni in javni uradniki svoje organizacije.
Liberalizem 18. stoletja, ki sc je uprl absolutizmu policijske države, je popolnoma prezrl nalogo in vrednost države. Oblast države črez posameznika je državi popolnoma odrekel; država naj bi bila samo hlapec meščanstva. Nastala je tedaj potreba, da se državi vrnejo njene pravice in dolžnosti, se ji stavijo pozitivne naloge, ne da bi sc pri tem zopet v absolutizem zabredlo. Gospodarske razvaline, ki jih jc rodila liberalna doba, so nudile veliko priložnostij. Prišla je doba social-nopolitične zakonodaje. Ta ščiti gospodarsko slabe, zatira izrastke gospodarskega egoizma, pospešuje težnje sta,-novskih organizacij in jo dvignila posameznika in stanove. Socialna, politika je šele ustvarila moderno državo. In pri tem ogromnem delu so se nemški katoličani v prvi vrsti odlikovali. Ni je nobene socialno-politične postave, pri kateri ne bi nemški katoličani kot prvi sodelovali, in mnoge izmed njih nosijo na sebi pečat njihovega dela. 30 let socialne politike! Ogromno delo, ki je ustvarilo gospodarskemu življenju novi red. Za obrtniški* stan so
sc ustvarili zakoni, ki ščitijo, urejujejo in pospešujejo obrt in dajejo njegovim zvezam javnopravni značaj; trgovce ščitijo zakoni proti umazani konkurenci in oderuštvu in veletrgovini. Za delavske stanove skrbi v prvi vrsti zakon o delavskem zavarovanju in delavskem varstvu. Dasi nalagajo ti zakoni industrijcem velika bremena, vendar industrija na tem ne trpi, ravno nasprotno, plodovitost industrije sc je s tem še povečala. Pa tudi delodajalci sami so se organizirali v svojih zvezah, katerih ni nič manj kakor 2928.
Tako je dala gospodarska in socialna politika zadnjih desetletij gospodarski organizaciji v Nemčiji popolnoma drugo lice, in ta organizem se da prav dobro na stran postaviti gospodarskemu ustroju prejšnjih stoletij.
Ali jc socialna politika svojo nalogo izpolnila? Središče liberalnega gospodarstva. je bilo preje denar in kar največ mogoče plodovita produkcija, brez ozira na človeka. Temu evangeliju je postavila socialna politika v središče narodnega gospodarstva zopet človeka! Socialna politika je postavila v ospredje človeka z vsemi njegovimi telesnimi in duševnimi potrebami. Od-pomogla je materielni bedi, posebno onim, ki živo s svojimi rokami. Danes je v Nemčiji zavarovanih proti bolezni in starosti, in sicer prisilno zavarovanih 15 milijonov ljudi j; proti nezgodam ])a 27 milijonov. Vsako leto dobi 130.000 ljudij, ki so se ponesrečili, odškodnino in pomoč, ki bi drugače s svojimi družinami padli v bedo in siromaštvo. Na podlagi zakonov o delavskem zavarovanju so dobili nemški delavci od leta 1880. sem 10 tisoč milijonov mark, in več kakor polovico te vsote so dali delodajalci in država. Vsako leto pride 1 tisoč milijonov mark zavarovalnih doneskov in po novem zakonu so zavarovani tudi delavski otroci in udovc. Zavarovanje je vpeljano tudi za manj premožne samostojne in pa zasebne nastavljence.
Nadalje je skrbela nemška socialna, politika za gospodarsko neodvisnost delavskih stanov. Liberalna man-šesterska teorija ni poznala druge skupne vezi med posameznimi sloji kakor trg, kjer naj bi sc posamezniki pobotali. Ta trg jc imenoval že Ketteler »trg sužnjev«, kjer jc gospodarsko slabejši delavec vedno kapitalu podlegel. Danes to več ne velja! Organizacije posameznih stanov so to gospodarsko odvisnost deloma odpravile. Tri milijone industrijskega, delavstva je organiziranega v strokovnih društvih.
V letu 1909. je štel državni urad 6578 tarifov za 137.000 industrijskih obratov z 1,100.000 delavci. Rokodelcev jc organiziranih v 12.000 društvih okoli pol milijona. Kmečkih gospodarskih za« drug pa je 24.407. Roko v roki z organizacijo gre tudi strokovna izobrazba in umevanje gospodarskih in socialnih potreb.
Slišijo sc ugovori: socialna, politika ni tega dosegla, kar se je od nje priča-kovalo, tako n. pr. sprave med delodajalcem in delavcem; delavski boji sa niso zmanjšali, štrajki se množe, socialna demokracija je silno zrastla kljub vsej socialni politiki, v gospodarskih in političnih bojih jo terorizem čimdalje hujši. Ti ugovori ne drže. Socialna demokracija je zrastla; kako bi šele zrastla, ko bi nc imeli socialno-političnih zakonov! Kako vsemogočna bi bila, ako bi ne imeli krščansko-socialno organizacije nasproti, ki skuša delavske težnje potom socialne reforme in socialne politike rešiti. Terorizma socialnih demokratov so ni bati, ta se mirno zlomi s pomočjo zakona, kakor se je zgodilo zadnji čas v Nemčiji pri preuredbi bolniškega zavarovanja. Kar se tiče delavskih bojev, je socialnopolitična zakonodaja in stanovska organizacija, delavstvo ros močnejše napravila, ali treba je na. drugi strani pomisliti, da jo delavski boj sedaj bolj koncentriran in urejen in da je odgovornost za voditelje boja veliko večja. Čim silnejši boj, čim večjo žrtve, tem bolj sc pojavlja želja po miru. Pamet in previdnost - zmaguje na obeh straneh in slednjič sc skušajo delodajalec in delavci mirno potom tarifov za več let pobotati. Zgodovina tega razvoja na Angleškem nam služi kot zgled. Stojimo na pragu novega razmerja med delom in kapitalom, imamo pa še otročje bolezni, ki so jih na Angleškem že premagali. Nekaj se pa mora naglašati; za Angleško je bil ta prehod krvava doba težkih bojev, vstaje in surovih nasilnostij, dočim bo pri nas miren. Jc še veliko problemov, ki čakajo rešitve; vprašanje domače obrti, stanovanjsko vprašanje, vsaka doba prinese nove probleme. Katoličanom je bilo socialnopolitično delo vedno stvar pravice, vesti in ljubezni.
Skrbimo za socialno vzgojo pri vseli naših društvih in organizacijah. To velja za vse stanove; samo ljudje, ki so socialno vzgojeni, ki imajo smisel za solidarnost vseli stanov, sc bodo razumeli potom tarifov in bodo znali nasprotujoče si koristi skupnim koristim podvreči. Smisel za državo, za posa-
LISTEK.
TlholapCeva Mi.
Bretonska povest. A. Le Braz.
(Dalje.)
Vsa bleda, pol v nezavesti, sc je naslanjala na zid in mrmrala s plahim, vznemirjenim glasom: »Toda — prosim vas — prosim vas!«
Ni bilo v moji moči, da bi bil umolknil.
»Včfa,« som prosil--»ne. jezite
se name ... Za vas in zame je zdaj slovesna ura. Govorim vam iz najglo-bokejše duše, razodevam vam najboljše, najsvetejše, kar je v meni ... V mojem poklicu se ne živi brez težkih dolžnosti, brez velikih nevarnosti. Karkoli boste tudi v bodočnosti slišali o poročniku le Denmat, o enem ne dvomite nikdar — zaklinjam vas, da. ste bili prva in edina ljubezen njegovega Tca!«----
Prekrižala je bila svoje plemenito oblikovane roke na prsih. Hotel sem jih prijeti. Sram, pravzaprav grizenje vesti sta mi branila. Zbežal sem.
9.
Kako naj vam opišem oba tedna, ki sta sledila! Ilud čas jc bil to v mo-
jem življenju, v katerem sem takore-koč nehal biti. Moje edino opravilo jc bilo šteti ure, ki so me še ločile od tega pogubonosnega dne 15. avgusta, ki sc jc bližal in edini vzdrževal moje čute na. višku. Želel sem ga in se ga obenem bal. Videl sem ga, kako je včasih zagorel v plamtcčih črkah pred menoj. Postal je moja fiksna ideja, moj strah. Včasih sem bil tako daleč, da sem mu dal človeško obliko. Tedaj se jc dvignil nenadoma na koncu moje postelje kakor molčeča, zavita podoba boginje usode. Ko me je ločila lo še ena noč od njega, so bile ure še bolj neznosne, še bolj brezkončne. Tedaj se mi je zdelo prav zares, da ne bo dneva nikdar več.
In vendar se je zdanilo. — — — Tedaj je praznovala celo carinska uprava 15. avgust. Vse popoldne 14. avgusta sem skrbel za to, da jc vsakdo, ki mi je prišel na pot, slišal glasno in jasno, cla hočem svoj prazniški dopust porabiti za to, da obiščem svojo mater v Perrosu. Proti večeru sem dal poklicati Ouemenerja iz stražniško sobo k sebi in sem mu izročil stotniku namenjeno, skrbno zapečateno poročilo, ki ga, do teda j nisem niti za trenutek dal od sebe.
»Važna uradna stvar ie som rnu dejal. »Dam vam jo le za slučaj, da se v sredo prcdpoldne (15. jc bil torek) šc
ne vrnem. Lahko sc zgodi, da me mati nekoliko del j časa zadrži. Če ne bom zahteval pisma pred deseto uro od vas, vzemite ga in se sami peljite v Lan-liion. In ne pozabite opozoriti na to, da je nujno.«
»Kakor ste zapovedali, gospod poročnik. Zahteval bom sprejemno potrdilo.«'
Nenavadna iskrenost, s katero sem stisnil vrlemu podložniku roko, bi bila morala pravzaprav vzbuditi v njem začudenje; jaz na splošno nisem bil prijatelj takih stvari. Sicer ni zapazil nič
nenavadnega, a moja mati--- —! Že
izraz mojega obličja ji je zadostoval, da jo začela slutiti kaj nenavadnega, ko som prestopil prag malega stanovanja, ki ga je imela od očetove smrti v pritličju ene najstarejših hiš v Perrosu, ki je stala ob pristanišču.
»Nekaj se godi s teboj,«, je dejala., ko me je peljala na svetlo k oknu in si popravila naočnike, da bt me bolje pregledala.
»Ej, seveda, mati, to je od tega, ker
sem sedaj poročnik----To je vse
nekaj drugega.«
»Ta, ta, ta, to si bil že, ko si me prejšnji mesec obiskal, preden si nastopil svojo novo službo, in kar so tiče odgovornosti, si jo imel tu doli ob moji
šc večjo. Ne trudi sc, da bi me nalagal, Julien!«
Slednjič sem ji priznal, da som na tem, da sc zaljubim.
»Toda,« sem prosil, »nc izprašuj me nadalje. Vse to so šc negotovi načrti.«
»Da,« jo dejala in ob tem sc je pokazala zopet praznoverna Bretonka v njej---—• »vselej jo neprevidno, govorili o stvareh, ki niso še odločene.«
Dela si jc svojo veliko praznično ruto krog starih ramen in nato sva šla skupaj v cerkev, da bi bila tam sredi nedeljsko oblečenih perroških prebil valcev pri maši. Bila jc vsa ponosna, da more pokazati svojega sina, dobra ženica, in večji del dneva sem moral posvetiti obiskom, ki so se mi zdeli čudovito dolgi. Šla sva k sorodnikom, prijateljem in celo daljnim znancem* Povsod sem lilinil zanimanje za najbolj bedasto govoričenje. Čim bolj razburjen sem bil v notranjosti, tem vese-lcjšega som se kazal na zunaj. Sicer me je skoraj zabavala ironija mojega položaja. Med smehom in šalami sem mislil: Ko najdejo moje truplo, bodo morda jutri vsi ti dobri ljudje jokali ob moji krsti.
Če se je pa zgodilo, da sem v ta* kom tronotku srečal oči svoje matere, mi jc upadel pogum. ----Ko sem
mezne stanove v državi, pravo umevanje stanovskih koristij bo tudi rodilo pravi smisel za novo davčno reformo.
Socialnim koristim pa služimo, nadalje z verskonravno prenovitvijo ljudstva. Ljudstvo brez vere hiti v propast. Kdor ljudstvu vero ohrani, je storil veliko socialno delo. Na teh načelih stoji naših 170.000 delavcev, ki so organizirani v katoliških delavskih društvih, 80.000 rokodelskih pomočnikov in 200 tisoč članov v mladeniških zvezah.
Socializem je svetovni nazor, ne da se pobijati iz narodnega stališča, premagati se da, samo od svetovnega nazora in zato je treba religioznih močij. Zato moramo skrbeti, da pripomoremo katoliškim idealom do zmage tudi na socialnem polju. Enkrat nam bo svet za to hvaležen. Kako so se časi izpre-menili! Danes je manšesterski zmaj smrtno zadet in stranke, ki so se svoj čas strastno oklepale manšesterske dogme, sodelujejo danes pri socialni reformi. Ta dogodek je svetovnozgodo-vinskega. pomena. Kako zadoščenje bi bilo to Kettelcrju, ko bi doživel, ko bi videl, da je ravno to izpremembo največ nemški katoličan provzročil! Sejmo dalje, naj bi bila tudi žetev bogata v blagoslov Cerkvi in domovini!
Papež bolan.
Z Dunaja se poroča: Semkaj došla poročila pravijo, da papež ne boluje samo na putiki, ampak tudi na ledvicah in srcu.
Korespondent »Gazette "VVieczor-ne« poroča iz Rima, da je papeževa bolezen opasna in njegovemu dvoru prizadeva težke skrbi. Kardinal državni tajnik Merry del Val se nasvetu, naj bi papež zrak izpremenil (šel v Benetke?) iz političnih razlogov najodločneje upira. Papež sam da je popolnoma pasiven in apatičen. Duševno je vednobolj de-primiran.
»O s s e r vato r e R o m a n o« objavlja sledečo oficielno noto: »Nasproti od italijanskih in inozemskih listov objavljenim, deloma, pretiranim, deloma fantastičnim vestem moremo zagotoviti, da se je zdravstveno stanje papeževo zboljšalo. Putična afekcija v desnem kolenu se je zelo zmanjšala in gre nazaj. Sicer pa potrebuje papež vsled vladajoče izvanredne vročine še neka j dni počitka.«
Drugo poročilo slove: Od opoldneva 10. t. m. sem se kaže pri papežu lahko izboljšanje. Žila je močnejša, temperatura skoraj normalna in zdi se, da slabost pojemlje.
Najnovejše vesti pravijo: lzpre-memba spalne sobe na papeževo zdravje zelo ugodno vpliva. Sedanja spalnica ie obsežna soba v drugem nadstropju vatikanske palače, kojc dva okna gledata proti fronti, to je na Petrov trg. Zdravniki, ki so danes papeža natančno preiskali, so konstatirali lahko izboljšanje.
Bolezen se normalno razvija, bolečine na desnem kolenu so skoraj popolnoma izginile. V Vatikanu se demontira, da bi bil papež imel bronehi-tični napad. Danes zgodaj zjutraj ste obiskali papeža njegovi dve sestri in sestrična in ostali pri njem do pol 11. dopoludne.
Ta poročila so popolnoma vjemajo 7. informacijami, ki jih je kardinal državni tajnik Morrv del Val podal članom diplomatičnega /.bora, ki so po papeževem zdravju povpraševali in mu
ji podal roko, da jo spremim nazaj v njeno stanovanje, sva srečala na obrežju Desireja Larsonneurja, nekdanjega krmilarja, ki je bil še sedaj dober ribič in me jo že več kakor enkrat pesto-val v svojih trdih, žuljavih rokah.
»Ravno prav, Desire! Nc bo mi tre-ba vas iskati na stanovanju. Zvečer se peljete ven, kajne?«
»Da, mali, s plimo ob šesti uri . . . Po večernem zvonenju je praznik pri koncu. Jaz dovršim svojo pobožnost potem na obrežju otokov, ko bom jemal
iz vode svoje ribje zaboje.---Ali
naj to morda pustim na obrežju pri Louannecu?«
»Da, prosim, to mi prihrani polovico poti.«
»Dobro, velja. Vzamem te s seboj.«
Ko so je oddaljil, se je potožila moja mati, da jo tako hitro zapustim. Moral sem ji dovoliti, da me je pokarala 7. malo pridigo. Kaj ni več vozov v Per-
rosu? —--Zakaj nisem tega njej
prepustil!---Ona bi bila prosila
.Touana Meura, poka, da bi me peljal v svoji koči ji nazaj, in še vedno bi bilo dovolj zgodaj, če bi se pozno zvečer odpeljal, po mirni, skupni večerji.---
Smešna misel se peljati s čolnom nazaj! In celo s kakšnim čolnom!
(Dalje prihodnjič.)
želeli, da čimpreje ozdravi.
Starejša papeževa sestra Marija je uredniku »Giornale d* Italia« sledeče rekla: Papež je prenos iz zgornjih prostorov v spodnje precej dobro prestal, je pa bil, ko so ga položili v posteljo, hudo utrujen. Šepetal je, naj ga puste nekoliko samega. Ob 6. zvečer je dobil nekaj bouillona in kozarec starega portnega vina. Ponoči se je dvakrat zbudil in goreče molil. Sestre niso pri njem čule. Nevarnosti ni. Papeževa bolezen je njegova starost. Danes (10. t. m.) je bil nekoliko boljši. Dr. Pitacci se ni hotel na noben način izjaviti in je le rekel: Stanje je stacionarno. Dopoldne je bolnik použil taso bouillona in eno jajce.
Trdi se, da so zdravniki izjavili, da bi moral papež na vsak način v Castel Gandolfo, da izpremeni zrak. Seveda na to ni misliti.
Milanski listi poročajo, da so zdravniki izjavili, da je papeževo stanje kljub vsem dementijem opasno, ker zlasti njegova slabost povzroča vzne-mirjujoče simptome.
Druga poročila slovejo:
Putična oteklina in bronehialni katar papežu celo noč nista pustila spati. Temperatura je 37 2, žila zelo tenka. Papež ne more pljuvati, tudi se množi beljakovina.
V kardinalskih krogih so mnenja, da papež ne bo ozdravel. Napadi slabosti se množijo in so vedno daljši.
»Messagero« poroča, da so zdravniki 10. t. m. dopoldan pri obisku konstatirali, da se je papeževo stanje izboljšalo. Kljub temu se boje novega napada, putike in eventualnega urae-mičnega napada, kateri bi spričo sedanjega papeževega stanja mogel biti nevaren. Dr. Marchiafava in Petacci, sta se ono uro pri papežu mudila in zapisala sledeči recept: aspirina 1 gr., mentola 5 cgr., kofeina 5 cgr. — Papeževe sestre so se torek vrnile iz Frascatija, kjer so se nahajale. 9. t. m. zvečer ob 6inpol sta sestri Anna in Maria in sestrična Gilda. papeža obiskali in pri njem ostali do 8inpol. Sestra Rosa, ki je tudi bolna, je doma. ostala.
Kolero.
Nove žrtve v Trstu.
Pisalo se je, da je ognjišče kolere v Italiji in da je edino tam iskati vzroke epidemije, ki se je zanesla v naše kraje. Najbrže je ta trditev nepopolna. Ako prevdarimo obsežnost azijatske kolere, potem najdemo nje brlog le v pomorskih pristaniščih. Tako v Carigradu, Benetkah, Trstu itd. Kje je pravo ognjišče, se še danes ne more sklepati. Če je v italijanskih pristaniščih več slučajev kolere, to Še ni dokaz, da je tam ognjišče. V takih slučajih se more sklepati edinole na slabo profilakso in na s to zvezano škodo. Tu imamo zlasti lepo sliko v Italiji, kjer se gre za dobiček ali izgubo milijonov. Gotovo je, da skuša italijanska vlada, boječa se škode na razstavi, prikrivati slučaje kolere do skrajnosti. Do sedaj je brezdvombno glavno prenašanje kolere bilo potom parnikov (n. pr. parnik »Oceania«). Dokazano je pa, da italijanska vlada prikriva epidemijo v svojih mestih, kar je vrednp vse obsodbe.
Z ozirom na boj proti tej morilni epidemiji smemo reči, da je avstrijska vlada največ storila. Dočim je bil Carigrad pozneje okužen kot Trst, je tam mnogo večja mortaliteta kakor v Trstu, dasi bi morala biti turška vlada že davno pozorna na posledice kolere. V Carigradu je povprečnih morbiditet-nih slučajev 15 na dan, od teh 70% smrtnih. To je najboljši dokaz o brezbrižni mladoturški vladi!
V	Trst u je dosedaj uradno kon-statiranih 26 slučajev aziatske kolere, nevšteti oni ljudje, ki so bili stavljeni vsled previdnosti pod zdravstveno nadzorstvo.
V	teku zadn ih 24 ur so v Trstu umrle štiri osebe, od katerih tri na konstatirani azijatski koleri, četrta pa na nedokazani hitri, vendar pa koleri podobni bolezni. Umrli so: 54 letni kmet B i e k e r v bolnici sv. M. Magdalene; dveletni sinček finančnega respi-cienta, Rudolf T s c h a b i n t s c h e r in v koperski okolici Antonia Novel, stara 31 let.
Pokojni Rudolf Tschabintscher je bil sin fin. respecienta, ki je nameščen v Zerminu v koperskem okraju. Z ozirom na nevarni položaj je oblast postavila pod kontumac 10 finančnih stražnikov v Zerminu, med katerimi so našli 28 letnega Eugena Maurig, ki jo doma iz Gorice, kot, bacilonosca. Slednjega so prepeljali v pomorski la-zaret.
V	Bertokih, tudi v koprskem okraju. je obolela Karolina Kocjančič, pri kateri je bakteriologična preiskava konstatirala aziatsko kolero.
Umrla pa je tudi neka Marija de Grassi, vendar pa pri njej ni bila ugotovljena aziatska kolera, dasi so zdravniki o svojem pareru še v pomislekih.
Hiša na koleri obolele Kuret iz Bertokov, katera je bila prepeljana kot okužena v pomorski lazaret, ž njo vred pa v opazovalnico njen soprog in hlapec Jakob Kozjan, je zastražena po žen-darmeriji.
Kolera so je v Bertoke brezdvomno zanesla iz Trsta. Pokojna Antonija Novel je bila namreč dan za dnevom v Trstu in na trgu Ponterosso prodajala sadje in zelonjad.
Čuje se, da namerava mestni fizika t za nedoločen čas prepovedati trženje na trgu Ponterosso, vendar pa ta vest uradno še ni potrjena.
Iz bolnice Sv. Magdalene so izpustili soprogo rokovičarja Hoscliek, katera je nosila bacile. Sedaj ni na njej nobene nevarnosti.
Municipalni higienični urad je odredil, da se ob prvi priliki primie Mi-haelo Kocjančič, mater Ivaroline Kocjančič, in njeno spremljevalko Antonijo Kezlon, ker sta bili skupno z Ka-rolino Kocjančič v neposrednih stikih s pokoj no Antonijo Novel. Omenjeni dve ženski pridete skoro Vsak dan v Trst prodajat zelenjad. Ko ju pooblaščeni organ izsledi, boste stavljeni pod zdravniško nadzorstvo v bolnici Sv. M. Magdalene.
V	bolnico so sprejeli v svrho preiskave tudi Ivano Batič, ki je stregla pokojnemu Rudolfu Tschabintscher. Preiskava pa je ostala negativna.
V	Škofijah je obolela Frančiška Paciglav pod sumljivimi znaki. Bolnica je bila v gostilni »Spagnoletto« št. 133 v škofijah. Gostilno so zaprli ter pustili na licu mesta orožniško stražo.
Odhod tržaške garnizije k vajam se je začasno odpovedal.
Boje se tudi, da ne bi se z izkrce-valnimi manevri ob dalmatinski obali zanesla kolera in se bavijo z mislijo, jih odpovedati.
V	Zadru je v predmestju Borgo Erizzo umrl otrok nekega pismonoše na znakih kolere.
V	Hamburgu so preiskali kapitana iz Peterburga došle ladje »Cordelia« in šest žensk. Dognali so, da kapitan in njegova žena nista na koleri bolana.
V	Carigradu se je 9. in 10. t. m. pojavilo 31 slučajev kolere, od teh 21 smrtnih.
TUDI CONRAD GRE?
Z Dunaja se poroča, da ne bo odstopil samo vojni minister baron Schonaich, ampak tudi šef generalnega štaba Conrad pl. Hotzendorf. Con-rad je preveč impulziven in zlasti z ozirom na prijateljsko razmerje, ki je mora Avstrija gojiti do Italije in narobe, na svoje mesto ne spada.
HOMATIJE V PORTUGALU.
V Portugalu je vse narobe. Na deželi se vrše boji med vojaštvom in prebivalstvom, ker se slednje upira inven-tarizaciji cerkvenega premoženja.
Potem so republičani sami med seboj needini. Sedanja provizorična vlada se mora namreč pravkar izpre-meniti v definitivno, o čemur bo sklepala novoizvoljena zbornica. Gre se pa za. predsednika, ker sedanjega ne marajo. Ljudstvo je v Lizboni zato pred parlamentom demonstriralo, a so je razgnali vojaki.
Ekskralj Manuel jc dvornemu osobju njegove rajne stare, matere Marije Pije iz Anglije pisal, naj mu ostane zvesto in na razpolago, ker da upa, da v najkrajšem času zouet za-vzame prestol.
ALBANCI ŠE NE MIRUJEJO?
Laški odbor »Pro Albania« v Rimu je dobil včeraj zvečei1 naslednjo brzojavko iz Belgrada: Povejte svetu kot protest, proti brezčastni evropski diplomaciji, da so Albanci, ki so pobegnili v Črnogoro, takorekoč prodani. Mi v Albaniji so borno neprestano dalje borili z odločno voljo priboriti si pravo svobodo ali pa umreti. Za centralni odbor: Ivanai.
Dnevne novice.
-K Pravaška zborovanja in sklepi.
Stranka prava v banovini in Starčevi-čeva stranka prava sta imeli 10. t. m. v Zagrebu strankini konferenci, na katerih je bil soglasno sprejet naslednji sklep: »Strankin svet, odobrava odbo-rovo delo za volivno kooperacijo in .sklene, da ima stranka v vsem svojem delu v saboru in izven sabora stati strogo na stališču državnopravnega programa iz leta 1894. in voditi najstrožji boj proti vsaki nagodbeni vladi in vsaki nagodbeni stranki. Zaradi tega obsoja stranka tudi sedanji ne-
ustavni in protinarodni režim in obža. luje, da nrvaška ljudska kmečka siran-ka in hrvaško-srbska koalicija po najnovejših nagodbenih neuspehih nista hoteli opustiti nagodbenega stališča, ki vodi do takega režima.«
-f Vatikan v — Knafljevih ulicah. Najboljše informirani list na celem jugu je kakor znano »Slovenski Narod«. On ve, da bo papež umrl, ve tudi, kdo bo njegov naslednik, namreč kardinal Rampolla, ve pa tudi, da bo odletel kardinal Merry del Val, samo tega ne ve, kdo bo naslednik državnega tajnika. Ve pa, da se kardinali že zdaj pogajajo in celo že prepirajo, kdo bo novi papež. — Take duhovite reči se bero v »Slovenskem Narodu« včerajšnjega dne.
Pospeševanje živinoreje. C. kr. poljedelsko ministrstvo je izdalo poročilo o uporabi fonda za pospeševanje živinoreje za leto 1910. Določilo se je pet milijonov, od teh odpade na Kranjsko 133.442 K, od katerih se je dozdaj izdalo 85.101 krono, ostane porabljivih 48.341 K. Porabil se je izdani znesek: za živinorejo 69.600 K, za pašništvo 15.000. Izročil se je denar večjidel deželnemu odboru, ki ga je porabil posebno za nakup plemenskih krav in te-lic, za premiranje goved in nakup ter oddajo plemenskih prašičev. Nadalje so se deželnemu odboru gotovi v interesu pospeševanja živinoreje, zlasti nakupa bikov storjeni izdatki povrnili. Manjši znesek je c. kr. poljedelsko ministrstvo rezerviralo za premiranje vzornih hlevov.
-f- Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem. Kakor se nam poroča, jc prevzel predsedstvo deželne zveze gospod dvorni svetnik Fran pl. šuklje, deželni glavar vojvodine Kranjske.
-f- Vprašanje. V liberalnih listih se zadnje čase večkrat bere, da se v Pragi polagajo temelji slovenske visoke šole in izvršilo se je tudi neko imenovanje, ki kaže, da se od gotovo strani res na to dela, tako da znamo v kratkem času stati pred izvršenim dejstvom. Z ozirom na to pa, da je večina slovenskega ljudstva odločno zoper to, da bi se koncentrirala slovenska dijaška, mladina v Pragi in da bi se ondi izkuhali profesorji za našo bodočo univerzo, si vsojamo merodajne kroge vprašati, ali vedo, kako je s to zadevo? Kar na skrivej se Jabricirajo liberalni docenti in delajo priprave, ne da bi imeli tu besedo tisti, ki so poklicani v imenu slovenskega ljudstva govoriti. Mi smo že enkrat izjavili, da Prage ne kot sedež ne kot pri-pravljalnico slovenske univerze nočemo.
—	Iz deželnega odbora. Dr. Lam-peta teden dni ne bo v uradu.
—	Poučno potovanje slavonskih kmetov. Hrvaško - slavonska kmetijska družba v Osjeku priredi začetkom prihodnjega, meseca poučno potovanje tam. kmečkih gospodarjev na Ogrsko.
—	Odredbe proti koleri. Goriška Sokolska župa naznanja, da hrvaška vlada zahteva od vsakega, udeleženca sokolskega zleta s Primorskega, da se poprej podvrže v Zagrebu tridnevni kvaranteni. Predsedstvo torej priporoča, da Sokoli s Primorskega izlet v Zagreb za letos opuste.
—	Draginja v Zagrebu. Radi navala tujcev v Zagreb je ondi silna draginja. V hrvaških listih se nekdo pritožuje, da je moral v Zagrebu za sobo plačati 20 Iv na dan, za kavo in kruh pa 52 vinarjev.
—	Hrvatsko-slovenski pedagoško« katehetski tečaj v Zagrebu. Tretji dan tečaja je bil najbolj živahen, ker so bila. predavanja taka, da posegajo bolj v šolsko prakso. Omenjamo predvsem tehtovito razpravo prof. dr. Demšarja: »Resnica nacl vse.« Simpatični nastop g. profesorja in pa temeljito ter obenem stvarno obdelano važno moralno vprašanje je zbudilo dolgotrajno priznanje. Sploh treba priznati, da so vsi trije slovenski govorniki častno zastopali slovensko katehetsko društvo in dosegli splošno odobravanje. — Z največjim zanimanjem pričakujejo udeleženci enakih tečajev praktičnih nastopov. V četrtek je imel prakt. katehezo dr. Juraj Cenkič, ki pa ni pokazal tega, kar smo pričakovali. — Pri drugem obiteljskem večeru je nastopil referent A. Čatež. Snov »Mens sana in corpore sano« je bila kaj primerna za tak večer; žal da tudi to pot ni bilo dovolj tistega občinstva, ki mu je bilo predavanje namenjeno. Vendar pa moramo na splošno reči, da se je tečaj dobro obnesel. Brez koristi za katehetsko stvar nc bo; če drugega ne, navdali smo se z novim oduševljenjem za vzvišeni poklic. — Zborovanja so bila zaključena s slavnostnim banketom, ki ga je oskrbel po bogatem znanju, po ljubavi do Slovencev ter po velikodušni darežljivosti znani bivši vse-učiliški profesor, sedanji kanonik dr. Feliks Suk. Povabljeni so bili tudi
svetni udeleženci, med njimi vseučili-ški profesor dr. Julij Golik, ki se je ves čas udeleževal razprav, pa z modro besedo posegal tudi v diskusijo. Dvakrat je govoril tudi pri banketu ter pokazal ne samo bogato znanje, ampak tudi iskreno krščansko prepričanje ter posebno ljubezen do katehetov. Banketu je prisostvoval tudi nadškof-koa-diutor dr. Bauer ter clrugi odličnjaki. — Naj bo na tem mestu izrečena pre-srčna zahvala zlasti vsem onim hrvatskim gg. kolegom, ki so se požrtvovalno trudili, da so osobito slovenskim so-bratom oslajšali vroče dneve bivanja v Zagrebu. Na svidenje!
—	Samoumor v Fuljju. V sredo dopoldan se. je, na svojem stanovanju v Pulju ustrelil mornarični kanclist Ant. Poselil. Doma je bil na Nižjem Avstrijskem in bi se imel ravno ta dan poročiti. Domneva se, da so gnale slabe gmotne razmero v smrt.
—	Pes odkril zločin. V Batajnici pri Zemunu je neka 171etna dekla povila nezakonsko dete, je zadušila in nato pokopala na vrtu svojega gospodarja. Njenega stanja ni prej ne poslej nihče opazil. Tu pa pricle domači pes glasno la jajoč in s krvavim in od zemlje umazanim gobcem k gospodarju, ki mu takoj sledi. Pes sc je ustavil na mestu, kjer je zavohal mrtvo dete in je izkopal ter ogrizel. Dekla je zločin takoj priznala.
— Slovenec ponesrečil v Ameriki. V Burdine, Pa., sc je ponesrečil v pre-mogokopu rojak John Vertačnik, zlomilo mu je levo nogo pod kolenom, in se nahaja, sedaj v bolnišnici v Pitts-burgu.
—	Slovenska poroka v Ameriki. V
.Tolietu sta se poročila 24. julija Nikolaj Klepec in gospica Ana Jaklič, oba iz podzemeljske fare.
—	Iz Rožne doline. Neka mlečno-zoba družba »Jutrove« izobrazbe — kakor se sliši, je ta lepa družba iz Tržaške ceste — hodi sem že nekaj noči proti jutranjim uram rjovet in tulit. Ko ti divjaki celo naselbino zdramijo, se ustavijo pred znanim rožno-dolskim vinotočom čez ulico ter se tam prav nesramno norčujejo iz nabožnih pesmi, kakor tudi iz cerkvenih obredov. Ogorčeni smo nad takim nesramnim početjem. Vprašamo samo to, li ima ta vinotoč dovoljenje, tem kaliv-cem miru v nočnih urah pijačo prodajati? Poskrbeli bodemo, da se jim ne bode več zljubilo ponoči k nam zahajati in nočni mir kaliti. Vsak, ki je cel dan zaposlen z rokami ali duševno, želi si mirnega počitka osobito v jutranjih urah. Opozorili bi gg. orožnike iz .Viča na to, da se malo pobrigajo.
—	Velika plavalna tekma na Bledu. Kakor sc nam poroča, priglasili so se do sedaj prvi avstrijski športni klubi, in sicer odpošlje dunajski plavalni klub, ogrski iz Budimpešte, češki iz Prage in nemški iz Gradca svoje matadorje. Častna darila so poklonili: g. baron Fr. Born, predsednik kranjskega avtomobilnega kluba; eks-celenca Maks pl. Fischer, cesarski ruski državni svetnik iz Tiflisa; g. dr. V. Krisper, odvetnik in član ravnateljstva deželne zveze za tujski promet; gospa hotelirka Valtriny na 'Bledu; damski komite na Bledu; občina Bled in zdraviliška komisija, torej sedem častnih daril, kar boclc nudilo gotovo mnogo privlačne sile pri tekmovanju. Poleg tega se obdaruje prve tri zmagovalce vsake točke še s srebrnimi plaketi, ki jih je jako okusno izvršila znana ju-velirska t.vrdka. Ker je za Ljubljančane izlet na Bled jako priljubljen, opozarjamo žc danes na to tekmo, ki sc vrši v nedeljo, 20. avgusta t. 1.
—	Streli na veselici. Na plesnem venčku, ki so ga v Sarajevu priredili židovski abiturienti, je nek dijak z revolverjem streljal na neko damo in jo na roki ranil. Priskočili so tovariši, a je streljal tudi nanje in dva ranil. Bil je ljubosumen. Sedaj je na varnem.
—	V zagrebškem orfeju so sc zad-uji čas producirale ženske rokoborke, in sicer neka Poljakinja in neka Nemka. Dne 7. t. m. je pa prišlo do velikega škandala, ker jc v borbi Poljakinja začela Nemko obdelavati z — zobmi, nakar sta se začeli pretepati. Raz-sojevalcc ju je hotel pomiriti, a Poljakinja ga jc za to nemilo oklofutala ter pobegnila.
—	Utopljenec v bleškem jezeru, o katerem smo pred dnevi poročali, J(; 26 let stari mesar Janez Vari iz Krope.
—	V konurzu je Gabrijel Karin, trgovec na Vinici.
—	Tatvina med železniško vožnjo. Med vožnjo iz Prestranka v Sežano je slekel vsled velike vročine nek gospod telovnik, v katerem je bila ura iu zlata verižica. Odložil je tudi ročni kovčeg s perilom, v katerem jo bilo par zlatih naočnikov_in par ključev. Vse te reči
pa so mu ukradli neznani tatovi, dasi so bili v vozu še trije potniki, a niso ničesar opazili.
—	Nevihta sc jc zbirala včeraj nad Trstom. Začelo je bliskati in grmeti, toda dežja ni bilo veliko. Nebeški ogenj jc oblake razgnal in posušil še. tisto malo, kar se je vsulo. Okoličani bodo imeli vsled suše veliko škodo.
—	Mažarsko giedniišče v Osjeku. Nek budimipeštanski gledališčni ravnatelj je prosil za dovol jenje, da sme s svojo družbo prirejati predstave v Osjeku.
—	Požar. V skladišču št. 26 A v Trstu jc izbruhnil požar vsled eksplozije. Začelo jc goreti žganje iu špirit. Škoda znaša okoli 2000 K. Požar, katerega so kmalu udušili, je baje nastal vslecl goreče vžigalice.
—	Tatvina. 52 letni težak Ivan Gomizel, uslužben pri tvrdki Ronigo v Trstu, je bil aretiran, ker jc nekemu uradniku te tvrdke ukradel iz suknjiča denarnico s približno 40 K, katere je potem zapil.
—	Narodnost šolskih otrok na Hrvaškem je bila 1. 1908/1909 in 1909/1910 razdeljena tako-lc: Hrvatov in Srbov 179.016-183.791, Slovencev 232—208, Čehov 3020—2997, Slovakov 2089—2052, Rusinov 867—852, Mažarov 8712—9342, Nemcev 12.916—13.222 in raznih drugih 227—208. Te številke so na prvi pogled zanimive, ker kažejo, da so poleg razmerno neznatnega prirastka hrvaških otrok znatno napredovali Nemci in Mažari, vse nedomače slovanske narodnosti pa odločno nazadovale. Šol je bilo 1. 1909/1910 1485 hrvaških, 4 slovaške, 2 4 nemški h in 65 m a -ž a r s k i h !
—	Kuharski in servirni tečaj v Kamniku. Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Kamniku priredi letos v mesecu novembru kuharski in servirni tečaj. V ta tečaj se sprejemajo učenke iz gostilničarskih krogov v staroti od 16 let naprej. Sprejemajo sc tudi take učenke, ki sc nameravajo posvetiti gost ilničarskcmu stanu. Dotične gospe in gospodične, ki se nameravajo udeležiti tega tečaja naj sc nemudoma prijavijo gostilničarski zadrugi v Kamniku, najkasneje pa do 18. avgusta t. 1. Prvi pogoj za vspeh gostilničarske stroke je vsestranska strokovna izobrazba. Zato je želeti, da sc temu pozivu odzove takoj zadostno število udeleženk. Ker sc zamore pripustiti na ta tečaj le do 20 učenk, naj se ne čaka s prijavo do zacl-nega dne.
Hrvaški učitelji so v znak protesta, da se ne sanira njih bednih gmotnih razmer, sklenili pasivni odpor ter se nc udeležujejo nobenih narodnih prireditev. Vsled tega so bili tudi dohodki otroškega dne letos manjši nego lani, odpovedati se je morala čebelarska razstava itd. Dovoljena lOodstotna dra-ginjska cloklada je z ozirom na majhne plače učiteljstva skoro brez pomena.
—	Društvom, ki nastopajo v različnih krajih, sc nudi prilika nabaviti si močan železen raztezen iu skrčljiv oder, ki drži tudi 120 pevcev in šc več. Postavi se ga kamorkoli. Visokost najvišje 4 m, najnižje 2 m 70 cm; dolgost od 3 m do največ 6 m; visočina poda najnižja 50 cm, potem 75 cm in najvišja 1 meter. Stal je 1400 kron; prodalo bi se ga za samih 550 kron, ker se društvo razide. — Vse podatke in pojasnila v Čitalnici v Kopru (Istra). Tam. se tudi ogleda, kdor ga želi videti.
—	Nemci na Hrvaškem so že tako daleč, da se hrvaška vlada ob volitvah z njimi dogovarja, to sc pravi, dela z njimi kravje kupčije na račun hrvaškega naroda. To izhaja jasno iz članka v »Dcutsches Volksblattu«, ki izhaja v Rumi; v članku sc ostro napada Tomašičeva vlada, češ, da sc Nemci ne bodo več dali od nje voditi za nos, marveč da topot zahtevajo j a m s t c v p r c d volitvami.
Čudovita rešitev. 7. t. m. jc z ograje v savskem kopališču v Zagrebu padel v vodo nek 12leten deček in voda ga je takoj potegnila pod splav, na katerem stoje kabine. Vsi so mislili, da jc deček zgubljen, ker bi se v enakem položaju niti odraščen izurjen, plavač skoro nc mogel rešiti; toda po nekaj grozopolnih sekundah sc deček na za-padnem bregu živ prikaže izpod splava. Rešitev je tembolj čudovita, ker deček ne zna prav nič plavati in so smrtno nevarni tudi žeblji, ki mole iz lesa. Ko so ga prenesli na suho in ga. okrepčali, jc deček izjavil, da. sc nikdar več ne gre kopat v Savo.
Šolo za policijske pse namerava v Vukovaru otvoriti zagrebški policijski detektiv Rudolf Dombaj, ki je v Welsu prisostvoval dre.suri dveh psov zagrebške policije in mu jc sedaj poverjena izučim policijskih psov. Orožniško poveljstvo v Zagrebu bo takoj izročilo nekaj psov v dresuro za uporabo v orožniki službi.
Samoumor domobranca. V Dubrovniku se jc ustrelil domobranec kuhar Miha Banjo. V neki prodajalni je menda za salo vzel salamo, a jo takoj vrnil; no, tovariši so mu zapretili z ovadbo. Tega sc je ustrašil in se ustrelil.
Velik nov parobrod za Dubrovnik. 8. t. in. je iz Newcastla na Angleškem dospel v Dubrovnik velik nov tovorni parobrod »Izgled«, last kapitana Rači-ča i. dr. Blagoslov se je izvršil po svečanem starodubrovifiškeni načinu. To je edeu najhitrejših tovornih parobro-dov naše monarhije. Kapitan mu je Anton Antič iz Bakra.
Fuzija bosenskih mohamedanskih strank se je po večdnevnem posvetovanju izvršiia. Nova stranka sc imenuje »Ujcdinjena muslimanska organizacija«, glasilo pa, ki bo izhajalo namesto 'sedanjega »Musavata«, nosi naslov »Zeman« (»Čas«). List bo izhajal trikrat na teden. Stranka je sklenila osnovati velik osreden denarni zavod. »Hrvatski Dnevnik« fuzijo pozdravlja.
Posojilo Sarajeva in Mostara. Sarajevska mestna občina najame 5 milijonsko posojilo, ki ga uporabi za zgradbo vodovoda, kanalizacijo, urejenje cest in ulic itd. Zanimivo je, da bo odplačevala posojilo, ki ga vzame na amortizacijo tekom 50 let, brez vsakega povišanja doklad, kajti mestni dohodki so od leta 1909. tako povoljni, cla bo iz viška istih zmagovala novo breme. — Tudi glavno mesto Hercegovine, Mostar, najame za razne investicije 1,500.000 K.
Ribolov v Dalmaciji se je zadnji čas jako poslabšal; spomladi je bilo obilo raznih rib, sedaj pa je morje kakor mrtvo — ribe so nekod izginile. Ribiči so v stiskah, ribje tržnice prazne in tovarne za izdelavo ribjih konserv več ali manj brez dela.
Hrvaške železnice in julianske šole. Osješka »Narodna Obrana« poroča: Te dni sem sc peljal z železnico preko Krdije; na moje začudenje ustavljal sc je vlak zaporedoma kar sredi proge, kjer ni bilo videti ne kake postaje ne kake čuvajnice. Vprašam, kaj to pomeni? Pa mi povedo, da sc vlak ustavlja radi posameznih otrok, ki hodijo v najbližjo mažarsko julian-sko šolo! In res sem videl, kako so izstopali po eden, dva ali trije. Prihodnjič sem se peljal zjutraj in res: tudi sedaj se je vlak enako ustavljal ter sprejemal otroke, ki so šli v šolo. Zvedel sem, da se otroci vozijo popolnoma brezplačno. No, pa naj bi že bilo — ko bi ta dobrohotnost nasproti šolski mladini veljala tudi za Hrvate. A temu seveda ni tako, kar dokazuje naslednji konkreten slučaj: Iz Londžice hodi nekaj hrvaških otrok v hrvaško šolo v Našicah. Ko so stariši videli, kako lepo se vozijo v šolo julianski otroci, so poslali na železniško upravo prošnjo, da sc tudi njihovim otrokom nakloni tako dobroto. Dobili so odgovor, da to ni mogoče, le eno tretjino cene bi se jim lahko popustilo. Ko so sc Hrvatje nato sklicevali, na mažaronske otroke, se jim je odgovorilo, da se more jo njihovi otroci enako voziti, ako jili vpišejo v juliansko šolo!
Novo župno cerkev sv. Blaža so začeli zidati v Zagrebu na voglu Prilaza in Primorske ulice. Cerkev bo služila tudi kot garnizijska cerkev.
g Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra sc otvori štirinajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki jc slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja. in računstva vse one predmete, ki jih mora umevati vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke. ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da sc v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Go-jenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, to je sploh za vse, 30 kron, ali za ves tečaj 330 K. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
— Oddaja del. V smislu razglasa v »Osservatore Triestino« od 14. avgusta 1911 sc odda za. uradni okraj r. kr. dr-žavno-železniškega ravnateljstva v Trstu za leta .1912 do 1914 konfckcionlra-
nje uniform in dobava krznarskega blaga potom javnega razpisa. Ponudbe (cenike) je vložiti najkasneje do dne 10. septembra 1911, 12. ure opoldne pri glavni pisarni c. kr. državno-žclezni-škega ravnateljstva v Trstu. Pogoji ln drugi pripomočki so pri navedenem c. kr. drž.-žel. ravnateljstvu v Trstu, oddelek 11., na upogled, se tam dobe in sc jili tudi dopošljc, čc se poštnino naprej pošlje.
Šlajerske novice.
š Sinoda. V cerkvi sv. Alojzija, oz. mariborski bogoslovnici se bode vršila od 28. avgusta do 1. septembra t. 1. .škofijska sinoda, pod vodstvom knezoško« fa dr. Mihaela Napotnika.
š štajerski deželni zbor. »IPius-korrespondenz« priobčuje glede na vesli, da sc hoče vlada prizadevati za delozmožnost štajerskega deželnega zbora v jeseni, iz krogov slovenskih poslancev sledeči dopis: Z ozirom na v javnosti z vso gotovostjo izrečeno trditev, da je med nemškimi in slovenskimi poslanci na. Štajerskem že vse poravnano, je treba, da ne bodo mero-dajni krogi šc delj vztrajali na svoji zmoti, poudariti, da sc jc situacija glede na štajerski deželni zbor le še bolj poostrila. Slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem je obstrukcijo skozi-inskozi odobrilo, kar dokazujejo zlasti zadnje državnozborske volitve, nadaljo pa deželni odbor in deželno kmetijsko društvo slovenski del dežele tako pri-krajšujeta, da jc treba na ustanovitvi kulturnaga sveta za slovenski del slejkoprej najodločneje vztrajati. Slovensko ljudstvo na. Štajerskem zahteva pa tudi v šolskem in drugem oziru popolno enakopravnost z nemškim. Končno pa Slovenci ces. namestniku ne zaupajo. Vsled tega na mirno zasedanje ni misliti.
š Kolera v krško • rajhenburškem-leskovškem okraju? Poroča sc nam, da se je pojavil slučaj kolere v okraju Krško—Rajhcnburk — Leskovec. Glavarstvo v Brežicah jc ukazalo zapreti brežiški most čez Savo in Krko in je nadaljni promet v tem okraju ustavljen.
š Centralno pokopališče v Mariboru. V ponedeljek 7. avgusta se jc vršila komisija radi novega mestnega pokopališča. Mnenje občinstva je bilo razcepljeno glede mesta, novega pokopališča. Komisija., v kateri so bili poleg drugih tudi mil. g. kanonik in dekan Fr. Moravec, P. Kalist Heric in vodja okrajnega glavarstva, v Mariboru, baron Neugebauer, je sklenila, da se napravi novo pokopališče na Toznu ob ptujski cesti. Obsegalo bo 20 oralov zemlje.
š Oče in sin zgorela. V Adrialicih je gorelo poslopje kmetovalca Franceta Luči. Posestnik jc planil v ogenj, da reši živino, pri tem je pa dobil take opekline, da jc umrl. V ognju jc zgorel tudi njegov petletni sinček, ki je planil za očetom v ogenj.
š Umrla jc v Mariboru profesorje-* va soproga gospa Natalija Spintre ro-t jena Scaria.
JADRANSKA ŽELEZNICA IN SRBIJA.
Porta je poslala, belgrajski vladi noto, v kateri naznanja, da jc podpisala. konvencijo železnice Donava—Jadransko morje ter pristavlja, da. smatra to železnico za jamstvo srbsko-tuiv škega prijateljstva.
ODKRITJA O NAČRTIH PORTUGALSKIH MONARHISTOV.
»Berliner Tagcblatt« poroča iz Lizbone: Na krovu angleškega parnika »Aroyuaya« so prijeli portugalskega jezuita Joav Heuriqueza. Prišel jc iz Viga in sc je nahajal na poti v Brazilijo. Iz listin, ki so jih pri njem našli, izhaja baje, da. je zaupni tajnik vodje monarhistnega gibanja Pavia-Concei-roSa. Imel jo pri sebi natančen načrt, ki vsakemu posameznemu in imenoma navedenemu monarhistu določa pri vpaclu iz Španije na Portugalsko njegovo vlogo. Posebnega pomena, je, da so prišla, tako na dan imena monarhi-stičnih častnikov. IIcnriquez je imela nalogo v Braziliji najeti 20 milijonov posojila — enaka vsota se je že preje dvignila — za nabavo križaric, topov, pušk i. dr. Seveda je stvar dvignila veliko prahu.
RUSIJA IN KITAJSKA.
Uradno in neuradno časopisje prinaša dan za dnem poročila o ojačenju ruskih vojaških posadk na meji. Velik del moderno organiziranega vojaštva čilske, pokrajine je odšel v Mandžurijo. V kitajskih vladnih krogih so mnenja, da, hoče Rusija z dovajanjem vojaštva na mejo. pritisniti na Kitajsko radi spremembe pogodbe iz leta 1801.
Ljubljanske novice.
lj Ljudski oder S. K. S. Z. sc jc včeraj prvikrat s svojimi dekoracijami predstavil občinstvu, ki je napolnilo dvorano, galerijo in stranske prostore. Vtisk je bil velik. Kdor je včeraj videl scenični aparat, moral je priznati, da Ljudski oder nastopa svojo pot v novem domu z najboljšimi predpogoji. Vse je kazalo o skrbnem vodstvu, ki z ljubeznijo in požrtvovalnostjo služi stvari. Obljubljeno nam je o včerajšnjem večeru obširno poročilo, za danes naj zadošča, ako konstatiramo, da se tudi uradni list v današnji svoji oceni pridružuje splošni sodbi, da so scenarije »Ljudskega odra« večinoma lepSe kot one deielnega gledališča.
lj Slovenski Orli med Čehi. Danes popoldne se je odpeljalo 12 slovenskih Orlov z Zastavo S. K. S. Z. na češki katoliški shod v Oloniuc. Na Dunaju se jim pridružijo deputacije slovenskih katoliških akadeničinili dru;;to\ »Danice«, »Zarje« in »Dana«.
lj Podporno društvo organistov in pevovodij je imelo včeraj popoldne v Rokodelskem Domu svoj občni zbor, ki je končal z izvolitvijo novega odbora, kateremu načeluje g. Stanko Premrl. Debate o materielnem stanju, sosebno o starostnem zavarovanju organistov se je udeležilo poleg gg. dr. Ki-movea in Premrla, dalje g. Hladnika, kateri je na odkritosrčen in prijazen način pojasnil neka pred leti nastala nesporazumljenja, in dosedanjega predsednika g. Rusa še več gg., ki so vsi povdarjali eminenten pomen organizacije. Dosegla se je enotndst ln solidarnost, ki si je dala neprisiljeno duška v aklamatoričnili klicih na prvo-imenovane gospode. Zanesljivo se za-more upati na. preporod društva v rokah tako vztrajno marljivega gospoda predsednika kot je Stanko Premrl. Koristi bodo materielne in moralne. Oboje so temu stanu zelo potrebne, ker bo z obema rastla samozavest in pridnost, uspeh na znotraj na. zunaj, ž njimi ugled. Gotovo je, da se bo v tem smislu in s tem smislom dvignilo naše glasbeno življenje tam, kjer ima svoje zdrave in najboljše korenine.
lj Vojaške vaje in zdravje. Govori se, da je med ljubljansko garnizijo več slučajev tifusa, posebno baje med Belgijci. Med Belgijci je, kakor se govori, umrl tudi neki vojak na. sumljivih znakih kolere. Dolžnost oblasti bi torej bila letos opustiti vojaške vaje, ker sicer bi bila lahko vsa Notranjska okužena.
lj Strela je treščila danes okoli 2. ure popoldne, ko se je vlila močna ploha, v kozolec posestnika Vrhovca v Vodmatu. Kozolec stoji za mestno ubožnico. Na lice mesta došli ognje-gasci so v nekoliko minutah ogenj pogasili. Pogorelo je dva in pol štanta žita.
l j Več dobro ohranjenih lesenih pultov se ceno proda. Pojasnila daje tajništvo S. K. S. Z. v Ljubljani, Ljudski Dom. Na ugodno priliko opozarjamo zlasti tamburaške zbore in godbene klube.
K UPORU NA ŠPANSKI VOJNI LADJI V TANGERSKEM PRISTANIŠČU
se poroča o uspehih preiskave naslednje: V noči od 1. na 2. avgusta je s klicem: Živela republika! zavzeio most križarice »Numantia« 20 oboroženih mornarjev. Podčastniku, ki je stal pri krmilu, so zagrozili s smrtjo, ako se ?ane. Prišla sta zraven dva druga podčastnika, katerima se je posrečilo s prošnjami in grožnjami pregovoriti upornike, da so položili orožje. Hitro so zbudili častnike in ostalo moštvo, nakar so upornike uklonili v železje. Častniki so dobili vtis, da je bil velik del mornarjev zapisan med upornike, da so se pa zadnji hip premislili. Do-tlčna križarica je bila edina španska vojna ladja v Tangerju in zarotniki so računali, da si osvoje ladjo, potem pa z njo odplujejo v Valencio in Barcelono ter tam proglase republikansko revolucijo. Ko je bil upor zadušen, sc je križarica vrnila v Kadiks, ker zahteva španski zakon, da se taki slučaji sodijo v oni luki, kamor ladja spada. Po nekaterih poročilih je vojno sodišče vse upornike obsodilo na smrt, vladi blizo stoječi listi pa poročajo, da je bila le ena smrtna obsodba, ostali uporniki pa so obsojeni v dosmrtno Ječo. Ta slučaj vojaškega upora jc sad protimilitarnega gibanja, ki ga zadnji čas netijo socialni demokrati pod pretvezo protesta zoper možno maročan-sko vojno. — Na krovu vojnih ladij »Catalonia« in »Estremadura« so našli nepredpisano orožje, znamenje, da gre za jako razširjeno zaroto. — Z druge strani se poroča, da je preiskava o uporu na »Numantiji« odkrila taka
dejstva, da bo mnogo mornariških častnikov radi zanemarjanja službenih dolžnosti odpuščenih. Na ladji so sc leto in dan trpeli republikanski Časopisi, ki so jih čitali tudi častniki. — Ministrski predsednik Canalejas je izjavil, da jc vojno sodišče imelo prvo sejo radi upora na »Numantiji«, da pa bo treba še mnogih sej, ker se je pokazalo, da je imela zarota velik obseg. Dognano je, da stoje za uporom republikanski elementi. Nek mornariški častnik je poslal mornaričnemu ministru pismo, v katerem ugotavlja, da je bilo 100 mornarjev zapletenih v zaroto, 20 se jih je upora aktivno udeležilo. Nameravali so razobesiti republikansko zastavo.
Telelonska ln brzojavna poročila.
KONFERENCA PRAVAŠEV.
Zagreb, 11. avgusta. Na včerajšnji konferenci pravašev so se storili ukrepi, mereči na to, da stranka prava nastopa nasproti vladi in drugim strankam kot enotna stranka. Sklepi skupnega odbora so obvezni za pravaše vseh dežela. Osnoval se bo odbor, v katerem bo Hrvaška in Slavonija re-prezentirana po šestih članih, Dalmacija, Bosna in Hercegovina ter Istra pa vsaka po enem. Ta odbor bo stopil v zvezo s Slovenci za skupno jugoslovansko akcijo v okviru državnoprav-nega programa. Vsi sklepi so bili storjeni soglasni.
PAPEŽEVO ZDRAVSTVENO STANJE.
Papežu je boljše.
Rim, 11. avgusta. »Giornale d' Ita-lia« poroča, da sta profesorja. Marchi-afava in Petacci vnovič obiskala papeža in konstatirala znatno izboljšanje. Vročnica se je zmanjšala, pojavi oteklosti so skorej popolnoma izginili in oteklina na kolenu je le majhna. Splošno kaže bolezen, da pojema, ostaja pa dušna depresija. Vatikan je miren. Kardinal državni tajnik in mon-signora Bisleti ter Bressan ne kažejo nikakega vznemirjenja. Z dovoljenjem zdravnikov se je papež ob pol deseti uri nekoliko vzdignil, da olajša bolečine, ki ga mučijo v desni nogi. Na koleno devajo vroče obkladkc. Papež je nekoliko časa ostal v naslonjaču. Tudi iz dejstva, da papežev brat Angelo, ni došel v Rim, se sklepa, da ni nobene bližnje nevarnosti.
Rim, 11. avgusta. Najznačilnejši pojav izboljšanja papeževega zdravja je to, da se je začel bolnik zopet dobro-voljno smejati. Domačim, ki so ga vprašali, kako mu je, je smehljajoč odgovoril: »Boste videli, da bo tudi to-pot prešlo«.
Rim, 11. avgusta. Vladna »Tribuna« poroča: Vesti, ki so se širile o papeževem zdravju, sc lahko najodločneje de-mentirajo. Ni res, da je imel papež bronhitičen napad. V Vatikanu so optimistični. Papeža varjejo vsakršnega napora.
ČEŠKO - NEMŠKA SPRAVA IN SLOVENCI.
Praga, 11. avgusta. »Union« prinaša članek iz slovenskih krogov, v katerem se izjavlja, da se ne sme skleniti narodnostnega sporazuma, ne da bi se pritegnilo k temu tudi Slovencev.
AVDIENCA.
Ischl, 11. avgusta. Danes je cesar sprejel v daljši avdienci skupnega finančnega ministra barona Buriana.
NOVI TAJNI SVETNIKI.
Dunaj, 11. avgusta. Minister za Galicijo Zaleski, minister javnih del Ma-rek in minister poljedelstvaVViedmann so imenovani za prave tajne svetnike.
ZVIŠANJE PENZIJ.
Dunaj, 11. avgusta. Danes je izšla cesarska naredba, glasom katere se zvišajo penzije več kategorijam staro-penzijonistov, med njimi poštnih uslužbencev in njihovih vdov.
TEHNIŠKA OBSTRUKCIJA V
OGRSKI ZBORNICI.
Budimpešta, 11. avgusta. V včerajšnji seji ogrske zbornice, jc bilo pet poimenskih glasovanj. S tem je bila. »razprava« za včeraj zaključena. Danes govori poslanec Ansel Forster. Odbor opozicije je sklenil, da jutri in nadalje ne pusti govoriti nobenega govornika, in da bo vso sejo izpolnil s poimenskim glasovanjem.
GENERALNI ŠTRAJK V ZAGREBU.
Zagreb, 11. avgusta. Tu se je pro-klamiral generalni štrajk. ker je policija zoper neke štrajkujoče delavce sirovo postopala.
KOLERA NA REKI?
Reka, 11. avgusta. V izolačno bolnišnico so včeraj tu pripeljali iNletno Franjo Pilepič, ki je neprestano bruhala. Poročajo, da sc je najedla jabolk
in na to pila vodo. Oblast je zatvorila hišo, v kateri je dekle stanovala in prodajalno njene matere. Danes preiščejo njene dejekte, dokler pa bakteriologič-na preiskava ni končana, se Se ne more trditi, da je to kolera. Prebivalstvo na Reki je radi tega slučaja silno razburjeno.
ITALIJANSKE VELIKE VOJAŠKE VAJE.
Rim, 11. avgusta. Ravnokar so se izvedele podrobnosti za velike italijanske vojaške vaje. Kralj in vojvoda Oa-sla bosta stanovala v Tomaro. Manevrov se udeleže: 1(3 pehotnih brigad, 4 polki bersaglierov, 12 konjeniških polkov. 2 bataljona kolesarjev, 67 baterij artiljerijo, med temi dve trdnjavski bateriji, 29 sekcij mitrailjez, « somava-nij pionirjev, .3 stotnije železničarjev, dva vodljiva balona in štiri aeroplani.
DRUGI ITALIJANSKI DREADNOUGHT.
Specia, 11. avgusta. Včeraj so tu spustili v morje drugi italijanski dre-adnought.
VELIKA PARADA MLADINE PRED
RUSKIM CARJEM.
Peterburg, 11. avgusta, Včeraj se je pred ruskim carjem vršila velika parada deških bataljonov iz raznih mest Rusije. Dečkov je bilo preko 5000 ter so izvajali pred carjem in ruskimi knezi vojaške in telovadne vaje.
ALBANSKA VSTAJA.
Rim, 11. avgusta. »Tribuna« objavlja okrožnico, ki jo je pretendent na albanski prestol, Gihka, razposlal poslanikom velevlasti in v kateri naznanja. da bo kot diktator stopil na čelo albanske revolucije.
ZA RUSKO - JAPONSKO PRIJATELJSTVO.
Tokio, 11. avgusta. Tekom letošnjega poletja se poda večja družba japonskih politikov, znanstvenikov, in-dustrialcev in zasebnikov na potovanje po Ruskem, kjer bodo nastopali v prid japonsko-ruskega prijateljstva.
IZ PORTUGALSKE.
Lizbona, 11. avgusta, Narodna skupščina je razpravljala o volitvi predsednika. Skupščina je s 123 proti 50 glasovom sklenila, da je treba voliti predsednika.
POLOŽAJ V PERZIJI.
Teheran, 11. avgusta. V pokrajini Jenan so znova izbruhnili veliki nemiri. Mnogo uradnikov je bilo poklanlli. Pokrajinske oblasti ne poslujejo več. Vlada pošlje proti upornikom evropsko organizirane čete.
Berolin, 11. avgusta. »Lokal-Anzei-ger« poroča, da je bivši šah v Masan-deranu dal zapreti 12 Armencev, ki so ga hoteli ubiti, da dobe veliko nagrado, razpisano od perzijske vlade za glavo bivšega šaha.
PREISKAVA ZARADI VELIKEGA POŽARA V CARIGRADU.
Carigrad, 11. avgusta. Policija nadaljuje preiskavo zaradi velikega požara in jc že več oseb aretirala. Dokazalo se je, da so ognjegasci namesto vode v plamene metali petrolej, čemur je pripisovati velikansko razširjenje požara.
NEMIRI V BARCELONI.
Barcelona, 11. avgusta. V okraju Rarnbla je prišlo do velikih vladi sovražnih demonstracij. Demonstranti so streljali. En policist in en izgrednik sta ranjena.
VELIKA STAVKA.
London, 11. avgusta. Vseh stavkujočih pristaniških delavcev jc 80.000. Pripravljena je za posredovanje kava-lerija in infanterija. Delavci zahtevajo zvišanje plače.
London, 11. avgusta. Veliki štrajk pristaniških delavcev je končan.
KOLERA NA CETINJU.
Cetinje, 11. avgusta. V cetinjski ka-valerijski vojašnici so se dogodili trije slučaji kolere.
Katoliška Bukvama v Ljubljani. Za rojstni dan našega presvitlega cesarja dne 18. avgusta ali v nedeljo za tem : Sattner P. Hugolin, Missa Seraphica za mešani zbor, soli in orgle. Part. 3 K 20 vin., glasovi po 50 vin. Izvaja sc tudi s spremljevanjem orkestra in so instrumentalni glasovi v zalogi. Foerster Anton, Te Dcum, op 58, po motivih Haydnove zahvalnice za mešani zbor ali enoglasno z orglami. Cena komadu 50 vin. Sattner P. Hugolin, Te Deum za mešani zbor in orgle. Part. 1 Iv 60 vin., glasovi po 10 vin. Foerster Anton, Praeludium & post-ludium po motivih Haydnove avstrijske himne za orgie. Cena komadu 60 vin.
Vse te in druge skladbe se naročajo in dobivajo v Katoliški Bukvarnj v Ljubljani.
* Šolskim vodstvom ln krajnim šolskim svetom. Ravnokar je dotiskan nov »C e n o v n i k in n a r o 5 i 1 n i list šolskih tiskovin, učil i li k n j i g« in jo brezplačno na razpolago v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Cenovnik vsebuje poleg naj. raznovrstnejših šolskih tiskovin tudi mnogovrstna učila ter šolske in meto-dične knjige; ozira se na vse predmete, ki se po najnovejših predpisih pouču, jejo v ljudskih šolah.
. * Šolske in pisalne potrebščine ter šolske knjige itcl., ki jih rabijo šolska vodstva in kraj ni šolski sveti, se dobi-vajo v k n j i g a r n i »Ilirija« prej K. F 1 o r i a n v Kranju v najboljših kvalitetah in po zelo nizkih cenah. —< Knjigarna »Ilirija« v Kranju preskrbi brez odloga tudi vse šolske tiskovine, učila in metodične knjige, ki jih navaja novi Cenovnik »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani po izvirnih cenah.
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke »Slovenske Straže!" Naročajo se v pisarni „ Slovenske Straže" v Ljubljani.
Razne slvari.
Lastavice se že sedaj pripravljajo na odhod. Iz Londona prihaja poročilo: Iz raznih angleških okrajev se poroča, da se lastavice že sedaj pripravljajo na odhod. Učenjaki marljivo študirajo ta izredni pojav. Domnevajo, da je silna vročina uničila mrčes, s katerim se preživljajo in da si zato poiščejo drug primeren kraj. Splošno se opaža. da je izginilo tudi že mnogo drugih ptičev.
Skrinjice za oddajo uradnih listin so za poskušujo uvedli pri davčni upravi na Dunaju. Bila bi nedvomno velika dobrota za stranke, ako bi se ta naprava uvedla pri vseh uradih, saj bi bilo tako strankam prihranjeno neprijetno tekanje skozi urade in šc nepri-jotnejšo čakanje. Tudi bi so ne bilo treba držati uradnih ur, marveč bi vsak prišel, kadar bi ravno mogel, vrgel listino v skrinjico pa. odšel; prihranil bi si lahko tudi ovitek.
Srbske slive obečajo, kakor smo žo kratko poročali, dobro letino, in sicer manj v Šumadiji kakor pa v zapadni Srbiji. Kupčija za suho slive in pekmez jo žo v polnem tiru in so ceno prav dobre, a šc vedno rastejo. Vlada jo odredila stroge odločbo, da se bo blago snažno in solidno pripravilo in odposlalo. Ukrenilo se jo tudi vse potrebno, za razpošiljanje blaga v poštnih pošiljat-vali po 5—10 kg, za kar je zlasti mnogo naročb iz inozemstva.
štrajk cestnih železničarjev v Bro-klynu se poostruje. Stavkujoči so ponoči cestne vožovc v lopi polili s petrolejem in jih nato zažgali. Železničarje, ki vrše službo, štrajkujoči napadajo in mečejo z voz. Poklicali so pod orožje meščansko stražo, ki pa tudi ni nič opravila. Zvezna vlada odpošlje iz bližnjih mest dva polka vojakov v Broklyn.
Prvi Japonec jezuit. Iz Spokane, Wasli., v Ameriki poročajo: Franci« Masul, 21 let star, bivajoč v Spokanu izza. leta 1903., ki jc prvi Japonec v Ameriki, da vstopi v Jezusov red katoliško cerkve, je odpotoval v Los Gatos, Cal., kjer bo sprejet v družbo kot brat, Masul se jc spreobrnil v tem mestu pred šestimi loti in jc vzoren kristjan. Njegovi starši bivajo na Japonskem. Njegov sklop, vstopiti v Jezusov red: smatrajo katoličani za vclepomcnljiv vsled spomina na začetek 17. stoletja, ko jo. bilo na stotine japonskih spreobrnjencev h katoliški veri mučenih. Od tedaj so japonski spreobrnjenci častili Boga skrivaj.
Gozdni požar v Franzensfeste ni
napravil toliko škode, kakor se jc prvotno poročalo. Pogorelo je 250 ha gozda. ki pa je bil zaraščen lc z malovred-nim lesom; mnogo dreves je tudi samo osmojenih.
Portugalska strahovlada. Kraljevo palačo v Cintri, krasno mavriško zgradbo, ki jo bivšemu kralju Manuelu služila kot letni dvorec, je kupila neka angleška kapitalistična družba; preuredi jo za zdravilišče. — Vlada izda proglas, da zaseže tudi premoženje mo-narhistov, ki so zapustili deželo in izročili upravo premoženja tretjim osebam.
Vročina na severu. Vročina je letos obiskala tudi visoki sever, Kjer so naravnost ponosni na številke, ki jih kaže toplomer, češ, pa le nismo tako mrzli. V Bergnu jc bilo tc dni po 30
stopinj v senci, v Stavangerju celo 32. V Drontheimu je na solnftarlci umrla ena oseba, pri Stockholmu pa je o priliki neke vojaške športne prireditve vsled solnčarice padlo na tla deset mož.
Ruski kmetje na poučnem potovanju. Zemstvo harkovske gubernije je poslalo 30 ruskih kmetov na poučno potovanje na Moravsko in češko. Semkaj dospp 16. t. m, Ogledali si bodo vse naprave iiV zavode v povzdigo kmetijstva.
Katero je pravo ime Hercegovine.
Današnja Hercegovina je dobila svoje ime od Štepana Ilerccgu. Prej se je imenovala Humska zemlja — Zahum-lje-IIum. Pri Mostaru nasproti zapadu leži hrib Hurn; za časa Mihajla Više-viča v X. stoletju jc bil na tem hribu grad Hum, po njem so sc nazivali Vi-ševiči humski gospodarji, Humska zemlja, Zahumlje, Hum. To je šlo skozi ves srednji vek. Vse listine in ukazi omenjajo Hum in Zaliumlje. Ime Hercegovina je nemškega izvira, dočim je Iium slovanskega korena. »Hrvatska Zajednica« zato predlaga, naj bosenski deželni zbor sklene, da sc Hercegovina spremeni v starodavno ime Zahumlje ali Hum, in nato pristanejo gotovo Srbi, Hrvati in muslimani.
Nekoliko o železnicah. Po neki statistiki so bile koncem leta 1909. vse železnice na svetu dolge 1,006.748 km. S tem je bil prekoračen prvi milijon kilometrov, prvih 100.000 km so dosegli leta 1859., pol milijona pa leta 1886. Ako se računa, da so se pričele graditi železnice leta 1825., potem se je rabilo za prvo polovico milijona kilometrov 57 let, za drugo polovico pa samo 23 let, da so jih zgradili. Investicijski kapital železnic se ceni na 222 milijard mark. V teh računih so mišljene samo glavne železnice in stranske, ki služijo javnemu prometu, ne pa takozvane »male železnice«. Najbolj živahno je bilo grajenje železnic v Ameriki, kjer je železniško omrežje narastlo za 5134 kilometrov. V Evropi se je železniško omrežje razširilo za 4067 km. Od teh jih pride na Avstro-Ogrsko 1081 km, na Nemško 1055 km, na evropsko Rusijo 560 km, na Francosko 454 km, na Angleško in Irsko 140 km. Največ železnic je v Ameriki, in sicer 513.824 km, med temi jih je v severnoameriških Združenih državah z Aljasko vred 381.701 km, torej okroglo 52.000 km več kot v Evropi, kjer ima železniško omrežje dolžine le 329.691 km. Azija ima železnic v dolžini 99.436 km, Afrika 33.481 km, Avstralija 30.316 km. Ameriškim Združenim državam sledi tozadevno, seveda v precejšnji oddaljenosti, Nemčija s 60.089 km, potem Rusija (evropska) s 59.403 km, Angleška Vzhodna Indija s 50.667 km, Francoska s 48.579 km, Avstro-Ogrska. s 43.717 km, Kanada s 38.783 km, Velika Britanija in Irska s 37.475 km, Argentinija s 25.509 km, Mehika s 24.161 km, Brazilija s 20.917 km, Italija s 16.799 km, Španija s 14.955 km in Švedska s 13.797 km. Ostale države ima.jo manj kot 10.000 km železnic.
Velikanski skladi soli. Iz Lincoln Center, Kansas, v Ameriki poročajo: Mesto plina ali olja, katerega je neka podjetna družba iskala, v Lincoln Co-unty, so zadeli v globini 574 čevljev na velik sklad soli, ki kaže pri 700 čevljev globine istotako dobro solnato žilo. Domneva se, da je solnata žila debela 200 čevljev. Nekdo je izračunil, da se za-more iz tega skladišča soli v Kansasu dobiti dvajset trilijonov sodov soli. Povprečna mera kaže, da gre žila 150 milj v dolžini in 40 milj v širini ter obsega 6.400 štirijaških milj solnatega sveta, ki se nahaja baš v sredini države ter se razprostira od severa proti jugu. Žila gre od 400 do 1000 čevljev pod površino.
Morsko sol preko Budimpešte bodo odslej dobivali Hrvati. Prodajo soli je namreč dobilo mažarsko delniško trgovsko društvo v Budimpešti, ki bo vso sol razpošiljalo preko tega mažar-skega središča. Morska sol bo torej Sla iz Reke v Budimpešto in odtod nazaj v Zagreb in druga hrvaška mesta.
V sodu preko slapa Niagare. Ame-rikanec Loagh je pred tedni preplul slap Niagare zaprt, v sodu, ki je bil znotraj obdan z blazinami. Dne 25. julija je svoj poizkus ponovil. Vrgli so ga v sodu nad slapom v reko ter ga čez pol ure potegnili iz vode pri zadnji brzini. Svoj uspeh pa je drago plačal; iz soda so ga potegnili z zlomljenimi nogami.
Izseljevanje v Ameriko. Ameriški listi poročajo, da je v s 30. junijem končanem letu prišlo v Združene države 923.365 priseljencev, medtem ko jih je leto prej prišlo 1,082234. Deportiranih je bilo tekom zadnjega leta 12.917 priseljencev. Razvidi se iz tega, da je v enem letu padlo število priseljencev za 163.318. Da sc število prise-
ljevanja imanjša, pripisujejo slabim Časom industrijskih podjetij, kar dokazuje tudi to, da se veliko naseljenih vrača v staro domovino. Tekom preteklega leta je Ameriko zapustilo 60 tisoč oseb več kakor druga leta.
Kranjsko čebelarstvo in njega povzdigo.
Kranjsko čebelarstvo je vsaj toliko staro, kolikor Časa prebiva tod naš slovenski narod. Najbolj je cvetelo v srednjem veku, dokler ni začel sladkor izpodrivati med in rastlinske maščobe vosek ter je vsled nižjih cen teh čebelarskih pridelkov začela ta kmetijska panoga polagoma padati. Zelo poučno opisuje tedanje čebelarjenje naš kronist Valvasor v svoji knjigi »Slava Vojvodine Kranjske« v I. knjigi 37. kapi-tel. Enako lepo .se zrcali v Janševi knjigi »Popolni nauk o čebelarstvu« vsa takratna čebelarska veda in praksa. Čebelarstvo je donašalo tedaj mnoge tisočake kranjskim čebelarjem.
Dasi je od Janševih časov preteklo nad 140 let in se je med tem časom s pomočjo drobnogleda in vpeljave loške čebele odkrila vsa tajnost čebelarskega življenja, dasi so od tedaj nastopili največji čebelarski veleumi kakor baron Bcrlepseh, župnik dr. Dzierdzon, Janša in drugi, ki so učili in z uspehi pokazali, kako se čebelarstvo zamore povzdigniti, da kljub nižjim cenam medu in voska ostane dobičkonosno, dasi se je pred 50 leti odprl našim čebelarjem z eksportom živih čebel nov in zelo izdaten vir dohodkov, vendar nam kažejo tako statistični podatki kakor tudi dejanski položaj, da pri nas na Kranjskem čebelarstvo hira in cla dandanes naši čebelarji vobče ne razpolagajo s tistim čebelarskim znanjem kakor za časa Janševe dobe. Le od 1. 1890. nadalje je padlo po statističnih podatkih število vzimljenih panjev od okroglo 50.000 na 37.000, in dandanes smo na neugodnem stališču, da se je bati, da bode to padanje zavzelo še večje dimenzije.
Kateri so vzroki tej neugodni prikazni?
Pri nas se čebelari v pretežni množini še po starem načinu s kranjskimi panjiči z nepremakljivim satjem. Ta način v zvezi s premalo skrbno oskrbo in deloma nezadostnim znanjem je dandanes malo dobičkanosen. Le v posebno ugodnih legah in dobri paši, oso-bito pa tam, kjer zamore čebelar speča-ti žive čebele, še dobro uspeva. Sicer pa hoče narodna prislovica »muha ne da kruha« postati resnična. Zato opazujemo na deželi vedno večje število praznih čebelnjakov. Istotako se bavijo naši čebelarji z vedno manjšim številom panjev ter prepuščajo čebelarstvo svoji usodi. Imamo sicer šc posamezne požrtvovalne čebelarje - veščake, ki delujejo s poukom in zgledom, imamo strokovno glasilo in društvo, ki pa pri pičli gmotni podpori, nikakor ne more zadoščati vsem zahtevam, ki se stavijo vanj, ako se pomisli, da potrebuje nad 14.000 čebelarjev - samoukov pri različnem čebelarjenju intenziven in različen poduk ter poučne zglede. Vsa organizacija bi morala sloneti na širši podlagi, imeti bi morala zadostno število učnih moči in uzornih čebelnjakov, kjer bi se podučevalo in od koder bi se med čebelarje - začetnike širila čebelarska veda, če se hoče, da se ta stroka pri njeni obsežnosti in mnogovrstnosti zopet ojači in povzdigne.
Nastane vprašanje, ali je iz narod-no-gospodarskega stališča opravičeno, da se kaj izdatnega stori za oživljenje našega čebelarstva in katera pota naj se ukrenejo, da se doseže ta smoter?
Znano je, do prištevajo veščaki kranjske čebele najboljši pasmi. Istotako je istina, da imamo pri nas vse ugodnosti za uspešno čebelorcjo v taki meri, da se da tu ta kmetijska panoga kot samostojen obrt gojiti in zgodovina nam tudi pove, da se je v srednjem veku to splošno vršilo. V našem čebelarstvu imamo naravno kmetijsko dalo, ki ga ne znamo prav ceniti, ker ga imamo vedno pred očmi in sc nam dozdeva kot nekaj vsakdanjega in obselii umevnega ter ga zato površno gojimo in so ne zavedamo jasno, kake večje koristi bi zaniogli pri pravi gojitvi iz njega zajemati. Poglejmo lo uspehe posameznih čebelarjev - voščakov n. pr. g. Žnidaršiča v Ilirski Bistrici, g. Str-garja v Zgornjem Bit n ju pri Bol). Bistrici, posamezne gg. duhovnike, učitelje in zasebnike po Notranjskem, Gorenjskem in Dolenjskem, ki se z uspehom bavijo s čebelarstvom! Lo žal, da jc njih število v primeri našemu čebelarstvu pičlo. Kar se tem poodincern posreči, kar je popfed dosegel ves čebelarski stan, to zainorejo pri enakih udobnostih doseči mnogi, ozir. vsi, ki imajo za to rosnn voljo in sposobnost. Kakor so se pa ti učili in v tujini ogledali uzorno čebelarstvo, da so si prido-
bili strokovno znanje ter so po uzornih zgledih v svoje čebelarstvo vložili tudi primerno glavnico, ki jiitv daje pri umnem oskrbovanju lope dohodke, tako jo treba tudi vsem ostalim čebelarjem poduka in zgleda. Naš narod jo inteligenten, rad so uči in žrtvuje, če vidi uspehe. Mnogoletna opazovanja mi pravijo, da imamo na Kranjskem le čebelarje - samouke. Vsak pa ve, da je lastna skušnja najboljša šola, vendar najdražja in najdlje časa potretfujn, da se izuči.
V mnogih drugih deželah, kjer čebelarstvo nima takega narodno-gospo-darskoga pomena, žrtvuje se za njega vzdrževanje in negovanje velike vsoto. Pri nas, kjer dobimo iz te kmetijsko panoge v neugodnih letinah do pol milijona kron dohodkov, v ugodnih pa še enkrat toliko in več, se ne stori ničesar sistematično - izdat-n e g a.
Če upoštevamo dejstvo, da imamo v našem Čebelarstvu investirano neznatno glavnico, morda komaj milijon kron, kar reprezentira vrednost naših čebelnjakov, čebel, raznega čebelarskega orodja in čebelarskih pridelkov in nam ta glavnica donaša gori označene dohodke, potem res ne vemo, kje bi zainogli naš denar plodonosneje nalagati in našo delavno moč bolj gospodarsko uporabljati! Kaže nam pa to nesoglasje, da preveč terjamo iz te kmetijske stroke, kajti pri drugih panogah bi morali investirati najmanj desetkrat večjo glavnico in to nam bodi migljaj, da upoštevajoč gori označeno dejstvo, da naše čebelarstvo propada, postopamo negospodarsko. In to se, žal, dogaja. Mi hočemo iz te gospodarske panoge črpati le dohodke, če pa ista prenaša tako naše izkoriščanje, je pa druga stvar. Opazovanja in dejstva govore, da se mi pregrešimo pri tem.
Oglejmo si samo letošnji način čebelarjenja. Po zelo slabi lanski letini obeta se nam — če bode še ajda storila svojo dolžnost — najobilnejši čebelarski pridelek. In kako bodemo pri tem postopali v jeseni? Nad stotisoč panjev bodemo požvcplali v zahvalo našim trudaljubnim živalieam, ki so nam toliko sladke strdi in dragocenega voska donesle, namesto, da. bi si jih z združevanjem za spomlad obdržali, ko jih navadno tako zelo potrebujemo. Za bodočo spomlad si ne bodemo prihranili v špekulativno ali v zasilno pitanje pristnega in čistega medu, ampak ga bodemo raje sedaj v jeseni za mal denar oddali medarjem. Ali je to gospodarsko, modro in ali se sme tako postopati, če se hoče umno čebelariti in kdo je kriv, če se v veliki meri dogajajo take napake? —. Edin odgovor na to jc: pomanjkanje pouka in dobrih vzgledov. Kako žalostno opisuje nemški čebelarski veleum baron Berlepsch naše čebelarjenje. On piše v svoji knjigi »Die Biene und ihre Zucht mit bevvcglichem Wabenbau«: »AuBer dem Luneburgschen liefert zur Zeit die Bienenzucht nur nocli in einem Teile Oslerreichs Resultate von n a t i o n a l -flkonomisehen Bedeutung; aber dort ist os nicht wie in der ITaide, die Intelligenz und der Flei.fi der Imker, die sehaffen, sonclern die u bergli t i g e Na tur maeht es moglich, dali der Imker selbst, bei der u n s i n n i g -s t on und rohesten Behandlung den-noch einen erkleckliehen Ertrag erzielt. Hier segnet, der Herr die Sei-nigen im Schlafe, vvenn sie aber wacli-ten, Avurde der Segen docli mindestens oin funfacher sein. — Man muh an eler Donau, in Krain, Karaten, Bukovvina etc. die Zuchtmotode ken-nen und eine Honigfeclisung mil ange-seher. haben. um sieli einen Begriff von dem H o n i g r e i c h t u m d i e s e r L ii n d e r und der U n w i s s e n h e i t der Imker machen zu konnen.«
No moreni tu navajati vseh napak, ki se dogajajo pri našem čebelarstvu; žal, da so to godi v taki mori, da to neugodno vpliva na njega razvoj. Ker pa imamo usodo našega čebelarstva v svojih rokah, ker je tedaj od nas odvisno, da so te razmere zboljšajo, zato priobčujemo ta članek v slovenskem d n o v n i k u in no v strokovnem listu, kjer bi ga čitali lo čebelarji, da so širša javnost zavzema za povzdigo našega čebelarstva. Tu moramo, žal, omeniti, da ima našo javno mnenje v mnogem oziru n a p a č n e nazore o našem čebelarstvu. Zelo prevladuje sodba, da čebelarstvo ne donaša nič, da jo le bolj šport ter da za njega izvrševanje ni treba nobenih sposobnosti, cla čim bolj se to žuželko pusti pri miru, tem bolje je, zlasti ker ima hudo želo in rada piči. Kdor je kdaj občeval s kakim inteligentnim čebelarjem in kdor ie kdaj videl njega gospodarske uspehe, ta za-dobi druge pojme. Treba sc jc potruditi k pravemu čebelarju in zvedeli bomo resnico.
Naše čebelarstvo ima pri nas na-rodno-gospodarskl pomen. Dolžnost poklicanih činiteljev je, da se ta kmetijska panoga bolj neguje, do se za nje povzdigo ustvari kaj sistematično-traj-negn in koristnega.
To se mora toliko bolj gotovo storiti, kor sc naše sosedne deželo — Koroška, Štajerska in Primorska — zelo trudijo, da njih čebelarstvo napreduje. Ti sosedni čebelarji ustvarjajo naši kranjski čebeli občutno konkurenco, ki je toliko nevarnejša, ker ne spečavajo v tujino vodno dobrih čebel in s tem trpi na dobrem imenu naša čebelarska pasma. Ako pri tem omenimo še sedanji tok nemškega narodnega šovinizma, ki vedno tjavendan trobi »Svoji k svojim« in narekuje, da naj si Nemci sami doma vzgojujejo domačo čebelno pasmo, tedaj uvidevamo. da moremo le z najboljšim blagom, reelno postrežbo, s širjenjem tržišča utrditi naše čebelarstvo. K uresničenju te misli pa jo treba pouka in vzgledov. Mod našimi čebelarji imamo mnogo veščakov, ki bi kot čebelarski učitelji s poukom v obliki čebelarskih tečajev in popotnih predavanj ugodno vplivali na napredek našega čebelarstva. Pri naših inteligentnih Čebelarjih imamo toliko vzornih čebelnjakov, kjer bi se vršil ta pouk in odkoder bi se širil vzgled, da bi se naše čebelarstvo kmalu povzdignilo. V ta namen jc treba te cepljene moči le združiti k enakomernemu delovanju in jih podpirati v njih stremljenju. Na-t sledek tega delovanja pa bi bil tudi, da bi se naši sosedni čebelarji iz Koroškega, Juž. štajerskega in Primorskega čutili solidarnim našim težnjam, ker trpijo pod enakimi neugodnostmi, da bi se združili v močno falango, ki bi imela enak namen — vzorno gojiti našo čebelno pasmo, ki je vsem enaka — v gospodarsko ojačenje našega stališča in v ohranitev tega nam ocl božje narave podeljenega kmetijskega darila.
Da se ta cilj doseže, v to so poklicani javni činitelji, posameznik je podoben le kosu opeke ali kamnu v stavbi, odločilne smeri ne moro podati, kvečjemu opozarjati. In ta namen ima ta članek. Letošnja dobra čebelarska letina nam nudi v to svrho najpriprav-nejšo priliko in v sedanjem poletnem Času samo si moremo ustvariti predpogoje za ugodno čebelarjenje prihodi njega leta.	L.
■' . ; i)1 . • ' ' '
Sprejmejo se takoj v službo za advokatno pisarnlco
1 knjigovodja, 2 stenograla911?9
Kdor zna pisati na stroj in pozna več jezikov, ima prednost. Ponudbe na naslov: Dr. Josip Wilfan, advokat, Trst, Corso 37.	2444
Penzijonisti, pozor!
Hova hiša na Brežicah
ob Savi je naprodaj, pritlična z dvema sobama kuhinjo, predsobo in podstrešno sobo, ter malin vrtom spredaj. Sredi mesta, a vselej svež zrak ii brez prahu, ker je par korakov stran od glavni ulice z razgledom na prosto; čisto blizu 3. cerkva Cena 11.000 kron; plačati je treba 4000 K, drugt ostane lahko vknjiženo. Ponudbe na upravništvf Slovenca pod „Nova hiša" 2442.	244;
Kruto nasilje v Kočevju.
»Slovenec« je že poročal, da je od« bor dijaškega pomožnega društva odrekel vsako podporo dijakom - kongre-ganistom. S tem so tukajšnji radikal-no-nacionalni krogi (skratka, »frajzin«) hoteli uničiti dijaško kongrogacijo. Kaj 'So že vse počeli zoper njo! Začetkom decembra je protestantski pastor Ilege-man.vložil kazensko ovadbo: nič ni pomagalo! Mimogrede rečeno je to neču-vena predrznost, da se pastor vtika v čisto katoliško, notranje zadeve, predrznost, katere niso oni. katerih stvar jc, po zasluženju ožigosali. — Potem so je začela gonja v šoli zoper kongrega-niste: sinovi znanih radikalnih rodbin in od njih zapeljani dijaki so kongre-ganiste pretepali in na vse načine sramotili. Ako so povrnili enako z enakim (po načelih svobodomiselcev), se je reklo: glejte, taki so; ako so si pa iskali pravice, so jih zmerjali z denuncianti. iti če je kdo napadalcev vendarle bil kaznovan, je dobil tako smešno malo kazen, da mu je šele prav zrasel greben. Profesorji (nekateri) niso hoteli resno napraviti miru, da so potem mogli reči: kongregacija jo povod nemi-rom, odpraviti se mora! Vse to se je vr* šilo prav po načrtu. A izdalo ni nič. Kongreganisti so stali neomajno. —• Glasbena šola je tisti dan, ko so se razdelila spričevala., imela javno produkcijo. Ze par dni prej se je govorilo po mestu, da bodo kongreganisti la večer tepeni in med produkcijo samo so po-biči neprestano hujskali. Kongreganisti, ki so sodelovali, so prosili pomoči, a s smehom so morali slišati: »Sami
ste si krivi.« Potem so kongreganisti naznanili orožnikom in prosili pomoči. Ko so to čuli, je »mladini« upadel pogum in nekateri so na videz začeli pomirjevati, tako da so kongreganisti mirno odšli. A čemu so izzivači šli za njimi? Šele ko so zagledali patruljoče-ga orožnika, so jo pocedili domov. — Hujskanje se je še nadaljevalo. Ljudje, ki za kulisami (javnosti sc morajo bati radi svojih višjih in oblasti), vodijo celo gonjo, so se z lažmi in zavijanjem spravili na nekatere od njih odvisne obrtnike, da so šli baje nad župana in druge veljake ter zahtevali, naj odpravijo kongregacijo. Hm, ko bi kar tako šlo! Smešno pa tudi, da se dajo tako nafarbati, da bo gimnazija propadla, ako obstoji kongregacija in oni ne bodo imeli več zaslužka. Pridno so »ma-cherji« tudi agitirali s sledečim dejstvom: za vsprejemno skušnjo se je oglasilo samo 15 učencev; takoj so zav-pili: tega je kongregacija kriva, kakor da bi dotični učenci o kongregaciji že kaj vedeli! Zakaj se je letos manj učencev oglasilo, temu jc iskati vzrokov drugod, a ljudje so sleparjem šli tudi na te limanice. In tako so našega mosta mogočnjaki zamogli stopiti pred javnost in reči: javnost zahteva, da porazimo kongregacijo, mi se udarno pritisku. Pilat v novi izdaji. Ali vse narejeno ne izbriše tem možem pečata krivičnega in krutega nasilja. Dne 20. julija so se sešli: ravnatelj dr. Riedl, župan Loy, knezov oskrbnik Schadin-ger, profesor dr. Krauland, okr. zdravnik. dr. Rothel, dekan Erker in šolski svetnik Obergfoll. Samo ta dva sta gospode opozorila na krivico, ki jo nameravajo storiti in na nepostavnost; samo občni zbor bi smel v tem smislu prenarediti pravila, odborniki nimajo te pravice in ne smejo prekoračiti pravil, ki naklanjajo podporo vsem vrednim in potrebnim. Zastonj, imenovanih pet se je izreklo, da kongreganisti ne dob£ nobene podpore več. Kaj krivica, kaj nasilje! Pri nas gotova klika meni, da ne sme nihče hiti drugačnega prepričanja, nego oni, drugače je sovražnik ljudstva in dežele. A tem ljudem je kočevska dežela in ljudstvo deveta briga: prvo jim je, vse spraviti v Frei-sinn, tudi gimnazijo, in potem naj gre makari vse v nič, samo brez vere in Boga moraš biti. »Svobodomisleci« so pač povsod enaki, a nikjer ne poštenjaki. — No, pa tudi to na/silje, ta vnebovpijoča krivica, ta pljuska v obraz zvečine krščanskemu prebivalstvu kočevske dežele ni porazila kon-gregacije. Dne 7. avgusta se vrši ustanovni shod novega podpornega društva »Christliche Studentenlade«, ki vzame pod svoje okrilje 44 kongrega-nistov in jim s pomočjo dobrotnikov itd. preskrbi, kar jim je odjedla sovražna, nizka, krivična nestrpnost rojakov »svobodomislecev«. Le besnite in bij te, le lažite in hujskajte: ne boste nas! Stojimo pod mogočnejšim varstvom, o katerem seveda taki iz srca brezbožni ljudje, kot so oni skriti hujskači in še drugi taki ljudje, nimajo niti pojma. In to stoji: ves boj zoper kongregacijo se jc porodil v vrstah sovražnih ljudi, ki jim ugaja kvečjemu vseh spon in vezij prosto moderno pro-testantstvo, h kateremu prestopiti so vsak čas pripravljeni misleč, da bodo s tem Cerkvi in katoličanstvu prizadeli smrten udarec. Roj zoper kongregacijo je izraz tega notranjega odpora in sovraštva zoper sv. vero in nje nravne zapovedi. Sicer so ti ljudje proglasili kongregacijo za politično zadevo, a takih tepcev pač ne bo veliko, da bi to verjeli, razven če je molitev, prejemanje sv. zakramentov, češčenje Device Marije politika. Pa ker jim še ne kaže nastopiti odkrito in reči: mi sovražimo vse, kar je nadnaravnega, zato so si nadeli to krinko. In zato jih kongregacija tako strašno boli: nič več tako lahko ne bodo slepili mladine in ribarili v kalnem. Tudi v naših hribih se dela dan in prihaja jasno solnce krščanskih idealov. V tem znamenju stopa na plan novo društvo »christliche Studentenlade«. Bog mu nakloni dobrotnikov in podpornih članov ter blagoslovi njegovo delo v dosego velikih ciljev, ki si jih stavi. Živela krščanska misel tudi na Kočevskem!
Darovi.
Nadaljevanje izkaza milih darov za pogorelce v GabriJI.
Cč. gg.: Ant. Jarc, vojni kurat v Poli* 2 zavoja obleke. — Ludovik Kal-čič, zastanek orkestra, 2 K. — R. Jaklič, kanonik in vojni superior 20 K. — Iv. Čebašek in župljani, Polhov Gradec 56 kron. — Svetnik Šinkovec in župljani, Škoija Loka 60 K. — Slavna Mohorjeva družba, tri zavitke molitvenikov. —
Župnija Vavtavas 29 K 16 v. — Mikuž, nadučitelj v Šmarji 1 K. — Zastopnik Majerjeve trgovine Monakovo 1 K. — Matej Ahačič, župnik 10 K. — Iv. Lav-renčič, dekan in deželni poslanec 20 K. Janež Dominik, župnik 3 K. — Šenk-Makek, veleposestnik, Jezersko 5 K. — Rožnik, župnik in župljani, Selce 21 K.
M. Štular, prefekt, 2 K. — L. Schiff-rer, župnik 5K.- Dr. Mrhar, stolni vi-karij l K. — Župnik Češarek in župljani Šempeter 70 vin. — Ana Vdovič, Bendije, 4 K. — Ana Vdovič, Bendije, zavoj obleke. — Tom. Miklavčič, Idrija, zavoj obleke. — Ivan Lavrič, Cerknica, zavoj obleke. — Kanonik in dekan Do-linar in župljani Ribnice 95 K. — Lucija Ilerle, Ljubljana, 10 K. — Nad-župnik Dobrepolje, dodatek 1 K. — Monsignor Dovgan in župljani Metlike 105 K. — Soukup in župljani Stara Oslica 36 K. — Sl. hranilnica Žužemberk 30 K. — Lenasi in župljani Ko-šana 13 K. — Župnik Jos. Lavrič, Brez-nica, 10 K. — Župnik in župljani Javorje nad Škofjo Loko 40 K. — Župnik in župljani Zasip—Dobrova 36 K. — Dekan Mrak in župnija Staralpka 215 kron. — Župnik in župljani Naklo 30 K. Župnik v pok. č. g. Karlin, Škofja Loka, 30 K. — Dekan Koblar in župnija Kranj 58 K 75 vin. — M. A. Kalinšek, Ana Okorn, Marjana Zvalič, Francka Medija, B. Weiss, Lucija Hcrle, Fani Fabjan, M. Kunstelj, Lizi Majdič, J. Za-gorc, uslužbenke in uslužbenci Tisk. društva v Ljubljani, so poslali zaboj obleke, križcev, molkov, svetinjic itd. C. g. Pipan, župnik v pok., Št. Vid, 3 K. — č. g. Kumer, župnik v pok., Stara loka, 2 K. — X. Y. 20 K. — Kanonik Virant za razglednico 1 K. — Bivši župnik brusniški č. g. Bergant Val., dodatek 5 K. — Župnija Stara loka dva zaboja obleke. — Kati Turin, Borovnica (v drugič) zavoj obleke. — Č. g. župnik Jos. Zelnik, Čemšenik, 10 K. — Č. g. župnik Erzar in župljani Toplice 83 K 10 vin. — Č. g. župnik Mikš, Tr-stenik, 10 K. — C. g. župnik Vondraček in župlj. Podbrezje 60 K. — Župnija Breznica 16 K. — Župnik Lovšin in župlj. Radomlje 20 K. — Župnik Rott, Zagorje ob Savi, 17 K. — Župnik Vr-hovšek in župlj. Dolenjavas 20 K. — Župnik J. Lebar, Crmošnjice, 20 K. — Župni urad Kresnice 18 K. — Župnik in župnija Preserje 20 K. — Župnik Avsec in župlj. Št. Jurij pod Kumom 56 K. — Župnija Kropa 25 K. — Kanonik dr. Fel. Suk, Zagreb, 15 K. — Župnik Cibašek in župlj. Šenturška gora 10 K 50 vin. — M. Jereb, Primskovo pri Kranju, 7 K 30 vin. — Fr. Stupica, trgovina, Ljubljana, 15 K. — J. Nagode, župnik, Št. Jošt, 2 K. — Župnik J. Vi-drgar, Št, Vid, 3 K. — Dr. I. Kržišnik, prof. v zavodih, 10 K. — Župnik Oblak in župlj. Št. Lovrenc 20 K. — Župnik Rajčevič in župlj. Lučna 26 K 56 vin. Župnik Fr. Štrukelj, Zgor. Tuhinj, 15 K 50 vin. — Dekan dež. posl. Arko in župnija Idrija 45 K. — Fr. Dimnik in župnija Begunje pri Cerknici 25 K. — Župnik Jarc in župlj. Hotederšica 23 K 20 vin. — Župnik Abram in župlj. Črni vrh nad Idrijo 35 K. -- Župnik in župljani Boh. Srednjavas 20 K.
Prisrčna hvala v imenu pogorelcev vsem dosedanjim blagim darovateljem. Dobri Bog nam obudi še novih dobrotnikov. Materijal drag, delavci in hrana draga, a zraven smo preseneteni, ker smo upali, da dobimo vsaj 25.000 K državne podpore, pa nam je enaka — še večja nesreča — v Ukvah na Koroškem 10.000 K odščipnila. Srčna zahvala našemu marljivemu državnemu poslancu g. Ev. Jarcu, da nam jc toliko podporo pri državi dosegel. — Hvaležni pogorelci v Gabriji in njih župnik M. Nemanič.
O/ermvallo
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, lin iti
železnato J{ina-Ymo
Higienična razstava na Dunaju 19C6 -
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentoin ln malo-
krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
Izborili okus.
Večkrat odlikovano.
Kurzi efektov in menjic.
dne 8. avgusta 1911.
czjžzziczziczzir—ir-ji_tem
Za slabokrvne in Drebolele
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) tranko K 4*50
BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
,K1IC
Glavna zaloga: Graškac.22,
»Narodni dom"
Prazen )e Izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domaČa zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem ožim bogato Ui zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gosp. trgovcev in prosim za mnogo-brojni obisk o Čemur se lahko vsakdo sam prepriča, Cc tudi z najmanjšim poizkusom.
VeleCastitim gg. duhovnikom ponudim voSCcne, kakor tndi druqe vrste sveC, ter olje In kadilo za cerkve.
V zalogi imam vsakovrstna vrtna semena zanesljive kakovosti, ter opozar|am slav. občinstvo za nakup isttb, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga, ter deželnih in drugih pridelkov.
I a Zabukovski premog ponudim po K 2'10 za 100 kg pri odjemn celega voza prosto v hISo postavljen v Celju, drugam po dogovoru.
Kupim tndi vsako množino deželnih pridelkov, kakor žita, fižola, orehov i. t. d., 1.1 d. ter rabljene solnate iu druge vreCe, petrolejske ln oljnate posode.
Pismena naroČila se Izvršujejo z obratno poŠto. 2859
občinskega tajnika in Hkrati
Župnijskega organisla 2435
se stem razpisuje. Kot tajnik dobiva letnih 800 K in kot organist. letnih 500 K stalne plače. Postranski dohodek ni vračunjen. Prosilec mora biti v tajništvu in cerkveni glasbi dobro izurjen ter zmožen tudi nemščine. Nastop službe s 1. sept. t. 1. Prošnje je vložiti do 25. t. m. in sicer v roke župana Vinko Jazbeca v Svetem pri Komnu (Goriški Kras.)
Županstvo Komen, Župni-dekanilsln urad Komen.
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4»/0 konv. renta, januvar —julij ...,.«. . . . Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust........
Skupna 4-2°/0 srebrna renta, april
—oktober....... . .
Avstrijska zlata renta . . . . . Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska investic. renta 3l/s% • Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska krouska renta 4°/0 . . . Ogrska investicijska renta 3 >/? % Delnice avstrijsko-ogrske banke
Kreditne delnice...... .
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 uiark.....Y . . . .
20 frankov...... . . .
Italijanski bankovci......
Rublji...........
93-20 •92*20 96-85
95-90
116-25 9215 80-75
111-60 91-20 80-25 19-58 658.10 240.271/,
117-45 23-50 19-05
94-60 2*53'/j
Stanouanje
se odda za novemherski termin z dvema sobama, kuhinjo, kletjo itd. Ve8 pove Alojzij Kocmur pisarna dr. Pegana,
Ljubljana.	2440 (3)
Hotel Vega' sr
se odda s 1. novembrom v najem. Več se izve pri Antonu Maver, LJubljana, Metelkova ulica 19. 2421
j Oddalo se takof v najem
! gostilniški prostori j
I in hotelske sobe
i na Bavarskem dvoru. I
:	Pojasnila daje
\ »Gospodarska zveza" v Ljubljani.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
g. in kr. dvorni dobavitelj
THST-Barkovlje.
St. 64.
Razpis sluibe.
Podpisani Zdraostoenl zastop razpiše s tem
službo sekundarija
na cesarice Elizabete iauni bolnici u liooem mesto z letno plačo 1800 K, prosto hrano in prostim stanovanjem v bolnici.
Prosilci za to mesto morajo biti doktorji vsega zdravilstva in upravičeni izvrševati zdravniško prakso v deželah, zastopanih v državnem zboru, zdravi, samskega stanu in zmožni obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi.
Prošnje je vlagati najpoznaje
do 20. avgusta
pri vodstvu zgoraj imenovane bolnice.
Zastop zdravstvenega okrožja
Novo mesto, 7. avgusta 1911.
St. 1266/11.
Razpis službe.
Vsled smrti imenovanega obč. zdravnika dr. Finka razpisuje podpisano županstvo na podlagi sklepa obč. zastopa od 29. maja 1911 št 874
službo občinskega zdravnika
v občini Komen.
Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti na županstvo
do 30. avgusta 11.
Nastop službe takoj. Vsa pojasnila daje radovoljno županstvo. Zahteva se znanje jezikov.
Ker ni v celem sodnem okraju zdravnika, je bodočemu zdravniku v Komnu lepa bodočnost zagotovljena.
Županstvo občine Komen	2426
dne 8. avgusta 1911.
Župan: V. Jazbec 1. r.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan štele.