409
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja, — Zbornica poslancev prestane do 20. januarija 1875; zdaj je izgotovila državni proracuo. Pri razgovoru se je vendar enkrat potegnil tudi Dežman za deželo našo , kateri so naložili 20°/0 priklade na ne-posrednji davek — namesto 10°/0. Dežman je povdar-jal, da nalaganje davkov spada v področje deželnega zbora. — Veliko ropota je napravila neka peticija Dunajskih delavcev, ki hočejo imeti svoje kamore in splošno volilno pravico; prvo se jim je dovolilo, drugo ne.
— Zbornica gosposka je v soboto v eni seji dovršila ves državni proračun za prihodnje leto. To se pač pravi: „mit Dampf arbeiten", če se v par urah sklene o 373 milijonih in 89.899 gold. dohodkov in o 381 milijonih in 370.906 gold. stroškov in po tem takem o tem , kje se bode iskalo onih 8 milijonov in 281.007 gld. (in še več), katerih zmanjka konec leta.
Posl. Greuter, čegar govora smo predzadnjič za-rad pičlega prostora le na kratko omenili, je ostro šibal sedanji ^sistem , kateri Avstrijo čedalje bolj navzdol peha. Se leta 1869 je znašal državni proračun le 280 milijonov, letos pa, ko je vendar glavna zapreka vse gospodarske povzdige, namreč konkordat, padel, imamo vkljub temu že 100 milijonov veči proračun in več državne ali narodne lastnine je že zapravljene. — V državno blagajnico se steka ves davek, zato bi pa morali tisti, ki imajo določevati, kako se ima obračati ta denar,  biti zastopniki vseh stanov, kar pa v resnici
410
ni, kajti največ davka plačuje kmet, pa je proti vsakemu drugemu stanu v manjšini s svojimi zastopniki. Na Moravskem je slovanskih prebivalcev 1 milijon več memo nemških, in ti plačujejo tri milijone več davkov, ko nemški, pa tista slavna volilna reforma jim je dala le enajst, nemcem pa trinajst poslancev. Slovanski narodi »e povsod v manjšino tlačijo in se jim tudi drugod sila godi. Komaj dobi otrok hlače, že mora postati ne ms k šolarček, če tudi besedice nemške ne ume, naj stariši se še toliko upirajo; učiti se mora, če tudi kot otrok katoliških starišev v kaki judovski šoli. Potem postane vojašk novinec, vojak, reservist itd. in tega vsega je prost, kedar je že tako star, da kmalu smrt pride ponj. — Dalje izpeljuje , kako zdaj vlada želj« nost do bogastva, katera se najprej podviza podreti tiste graje, ki jih je stara kazenska postava naredila; pred to bogastva željnostjo ni nobena pravica več varna, saj je pred kratkem nekdo rekel v tej zbornici, da so mali delničarji kakor male ribe zato na svetu, da jih večji požro. S tem se pohujšuje vse ljudstvo, nravnost in pravičnost zginjate iz sveta. Minister nauka je sam rekel tu, da bi mi duhovni v tem obziru deco v šoli svarili, a kako, če nimamo nič druzega učiti po novih šolskih postavah, ko krščanski nauk! Zato je ljudstvo nevoljno, a da bi to nevoljo od sebe odpeljali, zavračajo jo na cerkev ter mislijo , da je ljudstvo že zadovoljno, Če se zabava po časnikih in ploska po glediščih. Reklo se bo, da mora minister nauka nadomestiti vpliv cerkve; al to ni mogoče, kajti Gothe že pravi, da le tiste dobe v zgodovini so državam slavne in potomcem koristne, v katerih vlada vera, vse druge pa zginejo iz sveta. Vrzite še toliko milijonov v proračun ministra nauka, vse ne bo nič pomagalo, ako se spodkopava veljava cerkve ali se ta še zasramuje in zasmehovanju podaja, boste vi in vaš sistem kmalu zginili iz sveta, k temu vas je že Gothe obsodil. — Zakaj so stari narodi tako spoštovali svojo vero, da so za bogoskrun9tvo odločili smrtno kazen, ki je cel6 otroke zadela, če so se zoper bogove pregrešili? Zato, ker so bili prepričani, da, če propade spoštovanje božjih postav, tudi posvetnih nihče spoštoval ne bo. In če gremo dalje, ravno tisti narodi, pri katerih je bilo bogoča3tje na najviši stopinji, so tudi gledč omike vsem drugim iz-gledni, na priliko Grki, Rimljani. Spominjajte se boja Grkov zoper Fokejce, ki so tejnpelj v Delfih oskrunili, ali ta boj ni bil versk boj? Se cel6 Voltaire, očak nevere, je rekel, da bi se v mestu, kjer ni nobene vere, ne upal prikazati, ker bi mislil, da so knez in vsi njegovi svetovalci divje zveri, katere bi ga požrle, če bi ga srečale, ravno ko so lačne. Neumnost je misliti, da se vera da nadomestiti s postavami. Kaj se je s Francozi zgodilo, ko so odpravili vero? Kaj tacega bi se utegnilo tu povsod, tudi v Avstriji zgoditi. — Materijalizem je rodil centralizacijo, ta pa mora, ako hoče svoj namen doseči, vse drugo v rokah imeti, mora sčasoma narodom vse pravice odvzeti, ki jih imajo na pergamentih itd., ter ljudi navaditi, da postanejo neobčutljivi , trdosrčni za vsakake pritožbe. Potem bs ta centralizem srečen, kedar bo ves kapital v rokah imel, tako da se ne bo mogel nihče več pritoževati zoper iz-molzenje dežel in narodov. Zato mora v volilni postavi skrbeti, da tisti, katerim bi se moralo najbolj na prste gledati, dobe nadzorstvo denarstvenih zadev v roke. — Slednjič pravi, da ni vstopil v ta državni zbor, češ, da bi kaj pričakoval od njega, ker je ta zbor preveč enostransko sestavljen. Strankarstvo na čelu vlade pa rodi razpor med narodi, ki se da še toliko časa pri tleh držati,  dokler je vse mirno;   a ko  poči  prvi top
unkraj meje, takrat je joj ! Premisliti je, da se tudi v Avstriji utegne vsak hip taka pripetiti. Razpor notranji je razdrl najmočnejša kraljestva. V tej hiši pa menda še svarilna beseda ajdovskega modrijana in politikarja nič ne izda.
-— Časnik Dunajske kmetijske družbe radostna naznanja, da obhaja prihodnje leto 251etnico svojega obstoja, — dejanska priča, da mora časnik jako dober biti, ki doseže starost 25 let.
— Minister kmetijstva je državnemu zboru izročil načrt postave zoper trt no u š.
Iz Bukovine. — Da se tudi narod te dežele p o-n e m č i, napravijo mu vseučilišče v Crnovieatu Bukovina šteje komaj pol milijona stanovalcev, in ljubezen nemčurska do nje in slavjanskega njenega naroda je tako silna, da nehote dobi nemško vseučilišče, kajti minister Stremajer hoče s to napravo „kulturo" nesti v „izhod" ; Slovencev nas je blizo poldrugi m li-jon, al za nas nima Stremajer vseučilišča, se ve da slovenskega, kajti s takim vseučiliščem bi ne nosil „die Cultur nach Osteji."
Ogerska. — Vojni minister misli, da je Ogerska deželna bramba (honvedi) popolnoma le Ogerska, neodvisna od splošne vojne Avstrijsko Ogerske, ter da jo ima le Ogerska sama vzdrževati, ne pa cesarstvo. To je važno zarad tega, ker bi — pri znani revščini na Ogerskem — pri kaki vojski se utegnilo pripetiti , da bi honvedi morali doma ostati, ker bi ne imeli niti obleke, niti orožja.
Pruska. — Ar ni m je obsojen na tri mesece v zapor; vendar se mu ima odšteti od te kazni toliko časa, kolikor je bil v preiskovalnem zaporu. Pravda je pokazala po uradnih spisih, da Bismark zadržuje na Francoskem ustanovljenje monarhije, katera bi bila rešitev za deželo; on hoče, da bi se Francoska po notranjih razporih sama končala in ne bila dalje na poti razširjanju Pruske države. — Bismark je razglasil, da hoče odstopiti, ter s to komedijo priklical nove demonstracije za-se. — V državnem zboru nemškem so se poslanci prav grdo preklali.
Francosko. — Narodna skupščina na Francoskem je proglasila svobodo nauka, kar je katoličanom na veliko korist, ker niso primorani svojih otrok v brez verske državne šole pošiljati, ampak si smejo lastne, katoliške šole napravljati. — Dela se na vse kriplje, da bo armada skoro na krepkih nogah stala. V ta namen se hoče veliko državno posojilo napraviti.
Spanjsko.   —   Dve   poslednji   bitki   ste   bili   silna krvavi; armada Ser rano va je zgubila nad 2500 mož, a tudi armada kraljeva je precej trpela.    Bitka 8. dne t. m. trajala je od 8. ure zjutraj do 7. zvečer.