Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $3 per ycar, 25c per copy Advertising
1 column x 1" $2.10
FOR A.FREE SLOVENIA
Slovenska narodna individualnost je bila enako nedotakljiva svetinja Tomažu Hrenu in Primožu Trubarju, Francetu Prešernu in Antonu Martinu Slomšku, Ivanu Cankarju in Alešu Ušeničniku. Ob svojem paladiju, svoji besedi, se bosta zmerom znali zbrati obe Sloveniji, ali bolje vsa Slovenija v vseh sicer nasprotujočih si duhovnih družinah.
France Dolinar v Meddobju VI, 1—2.
LETNIK XII. —VOLUME XII.
TORONTO, 1. JUNIJ 1961
ŠTEVILKA 6 — NUMBER 6
LJUDSKO ŠTETJE V KANADI
V juniju bodo popisovalci obiskali vse hiše v Kanadi ter skušali izvesti popis telotnega prebivalstva.
SOLSKA VRATA SE ZAPIRAJO.. ' socialna izjava družabne pravde
i Na proslavi obletnice papeskih ^ 3. Družina je osnovna celica na-Visoke šole na severni polobli mladini oz. si damo od nje dik-j okrožnic Rerum novarum in rodnega življenja in ji je treba so že končale s poukom, srednje tirati, da mora biti učenje zaba- Ouadragesimo arino v Buenos Ai- ; dati tisto mesto in nuditi tisto
šole so v zadnjih dneh izpitov in
T.,,	.	- osnovne šole bodo kmalu opu-
Liudska štetja so ze toliko casar vv	, , • ,
J	scene za naslednja dva meseca.
v navadi, da njih pomembnosti ni več treba utemeljevati. Kljub temu pa utegne koristite, če pov-darimo nekaj točk, glede katerih si ta ali oni ni povsem na jasnem.
Ljudska štetje se izvaja na podlagi zakona. Vsakdo je dolžan na vprašanja odgovoriti ter odgovoriti po resnici. Če bi kdo ne hotel odgovoriti na vprašanja ali bi dal napačne podatke, so zato predvidene kazni. Podatki so seveda zaupni ter se smejo porabiti samo za statistične namene, ki jih Statistične urad ne sme razodeti nikomur.
Med tem ste že gotovo- dobili primerek vprašanj, na katera boste morali odgovoriti. Če ste kakor koli zadržani, kadar se bo popisovalec oglasil pri Vas, lahko date podatke kaki drugi osebi, da jih napiše namesto Vas. V vsakem primeru pa si zapomnite, da mora popisovalec zapisati samo I o, kar mu Vi poveste. Če mu n. pr. ni znana razlika med slovenščino in neobstoječo jugoslovan-ščino ter bo hotel zapisati kot Vaš materinski jezik jugoslovan-ščino, mu kar lepo povejte, da je njegova dolžnost zapisati, kar mu Vi poveste, ne pa, (kar se rj?«Mi zdi. če »bi bij' \r.;> čjnii Vaše družine dalj časa odsotni v juniju, je dobro, da sporočite sosedom, kedaj se boste vrnili.
PODPRITE GRADNJO KATOLIŠKEGA DOMA V GORICI
Velecenjeni!
Začela so se dela za dvorano Katoliškega doma v Gorici na drevoredu XX. septembra. Sredi prihodnjega poletja bo ta dograjena in tedaj se bomo goriški katoliški Slovenci ob slovesni otvoritveni prireditvi prvič srečali v skupnem domu, središča naših ver ki h organizacij in vsega našega kulturnega dela.
Ker še nimamo dovolj denarnih sredstve, da bi mogli kriti velike stroške za gradnjo, dvorane, se prijazno obračamo tudi na Vas, ki nam je znana Vaša verska in narodna zavest, ter Vas prosimo s srcem na dlani. Podprite naš Katoliški dom, ki bo izraz naše ljubezni do največjih vrednot ter dokaz vsemu svetu, da tod živimo Slovenci, ki hočemo delati za zmago dobrega nad zlom ,za krščansko vzgojo in kulturo naših ljudi.
Sovjetski uspehi, ki so kljub nedvomnin uspehom vendarle v veliki meri bolj propagandnega značaja, so pri mnogih vzbudili vprašanje, kaj je napačnega z demokratičnimi šolskimi ustanovami, da zaostajamo za uspehi sovjetskega šolstva. Razne obsežne študije so navedle mnogo vzrokov, nekatere so si celo prizadevale pokazati, da uspehi našega šolstva niso slabši kot sovjetski, čeprav je videz druga-gen. Med množico govorjene in pisane besede pa se mi zdi, da nekatere točke niso bile dovolj povdarjene.
Ker se je zaradi povečane rabe strojev in zadnje čase tudi avto-macije povečala storilnost delavstva, se je" delovni tednik za večino pridobitno zaposlenih znatno skrajšal. Tudi število plačanih dela prostih dni vključno s povečanim plačanim dopustom se je tudi povečalo. Ker je oče v soboto doma, naš demokratični sistem, ki ga v mnogočem obvladajo otroci, ni mogel dopustiti, da bi bili otroci v soboto v šoli. Tako živimo danes v paradoksu, da je množina znanja, ki je potrebna za življenje, vedno obsežnejša da pa na drugi strani študiju odmerjeni'* čas skrajšujemo, namesto da bi ga podaljšali. Res je sicer, da je danes količina izvenšolskega posredovanja znanja preko tiska, radija in televisizije neprimerno večja kot je bilo posredovanje preko pripovedovanje dedkov in babic, toda to posredovanje je priložnostno in nesistematično ter nikakor ne odgovarja porastu napredka v znanosti.
Druga temeljna napaka je tudi v tem, da skušamo dopovedati
bnosti zasluži. Imeti mora primerno družinsko stanovanje.
va. Nobenega dvoma ni, da je resu 30. aprila je bila sprejeta zaščito, ki jo po svoji pourv-m-razlika med učiteljem, ki zaradi1 nasiednja izjava: svojega načina podajanja ubije , j Središče socialnega reda bodi
1 UČ!nlhJ^®ed..S; • človek z vsemi pravicami in' Družinske plače naj sc izboljšu-dostojanstvom, ki mu po narav-'jejo sorazmerno v narodnim do-nem pravu pripada, da bo imel hodkom.
teljem ki zna za predmet svoje učence navdušili, toda to so samo razlike v stopnji — učenje je po svoji naravi trudapolen in j učinkovito možnost dolgotrajen proces. > Dokler se. osnovne svoboščine
uživati vse od katerih
večina študirajoče mladine ne sprijazni s to resnico, bodo uspehi naših šol samo povprečni.
Tretja pozabljena točka je, da je možno ohraniti duhovno ravnotežje v tej nepregledni množici poedinih dejstev in nepovezanih ugotovitev samo, če moremo odmeriti vsem tem poedino-stim njih prostor in pomembnost v okviru neke temeljne in na splošno priznane filozofile. Ker pa te nimamo, je toliko ljudi zbeganih, se dajo hitro zavesti v skrajnosti, so neustaljeni ter lahek plen gospodarske (reklama) in politične propagande. Pomanjkanje vere v smiselnosti in odgovornost življenja jih dela kratkovidne ter zadovoljne z delnimi rešitvami, ki vodijo bolj ali manj neizbežno v končno pogubo. Prizadevanje maloštevilnih, pa dokaj glasnih zagovornikov odprave verouka iz šol je naperjeno naravnost na uničenje korenin celotne civilizacije ter tako daje, če uspe. mnogo verjetnosti
poudarjamo zlasti svobodo vere in prepričanja, govorjene in tiskane besede ter združevanja; svobodo strokovnega stanovskega in gospodarskega uveljavljanja; svobodo zasebne pobude, imovine in izbire dela. — Izkoriščan ne sme biti ne po sočloveku ne po družbi. Prisilno delo in obvezna združevanja nasprotujejo človeškemu dostojanstvu in načelu svobode.
Človeško delo ima prednost in večjo vrednost kot mrtvi kapital; zato pa čisti dobiček, ki je produkt dela in kapitala, ni izključna last podjetnika niti države. Večji del čistega dobička pripada delavcu.
Lastnina naj bo podružabljena samo tam, kjer je to za blaginjo skupnosti nujno potrebno.
2. Delavec — ročni ali umski— mora zaslužiti najmanj toliko, da bo primerno živel in da si bo mogel nabaviti vse to, kar je potrebno za <31ihi 'no in telesno
Zlata knjiga, ki bo izšla po zgraditvi Katoliškega doma in v kateri bodo imena vseh darovalcev, naj priča še poznim potomcem, da imate tudi Vi s svojim prispevkom delež pri tem našem skupnem delu.
Svoj prispevek lahko pošljete na upravo "Katoliškega glasa" v Gorico - Riva Piazzutta 18, Go-rizin - Italia - ali pa na naslov našega poverjenika, ki Vam pošilja to pismo.
V upanju, da boste v svoji navdušenosti za sveto domovinsko stvar z razumevanjem sprejeli našo prošnjo, se Vam že vnaprej prisrčno zahvaljujemo ter Vam pošiljamo iskrene in bratske pozdrave. Gorica, 1960.
ODBOR
za gradnjo Katoliškega doma v Gorici Navedena srčika prostovoljcev, ki bodo zbirali denarne prispevke in na katere se moreš obrniti, naj ti bo jamstvo za dobrodelno akcijo, kateri se tudi ti prav goto1 vo odzovi.
Ambrožič Jernej, 67 Malamute, Agincourt, AX. 3-3281
Božič Vinko, 162 Clinton Ave., Toronto 4, LE. 2-8161.
Ciglič Bogomil, 326 Lauder Ave. Toronto 10, LE. 5-2962.
Cimprič Lidja, 302 VVinona Dr. Toronto 10, RU. 7-6288.
Čekuta Vilko, 143 Winona Dr. Toronto 4, LE. 5-5256. Eržen Jurij, 611 Manning Ave., Toronto 4, LE. 1-1236.
Furlan Rajko, 160 Borden St., Toronot 4, LE. 4-2445. Humar Štefan, 219 Pearson Ave. Toronto 3, LE. 3-1970.
Kastelic Jože, 30 Cictor Ave. New Toronto CL. 5-2071.
Kavčič Ivan, 162 Clinton Ave. Toronto 4, LE. 2-8161.
Lamovšek Stanko, 160 Borden St., Toronto 4, LE. 4-2445.
Leban Anica, 24 Page St., Toronto 4, LE. 6-7035.
Senica Janez, 646 Euclid Ave. Toronto 4, LE. 24746.
Suligoj Stanko, 172 Pearson Ave., Toronto 3, LE. 2-0049.
Trček Viktor 86 Fern Ave. Toronto 3, LE. 5-1894.
Hruščevim napovedim, da ne življenje in da mu bo ostajalo potrebuje ne atomskega orožja in ne vojne, da podvrže ves svet komunizmu.
Obnova žive vere in zdrave filozofije, ki bosta preželi celotni šolski sestav demokratične družbe, je nujni pogoj vsakega utemeljenega upanja, da bo mladina vodila svet res v dobo človeka bolj vrednega življenja in ne v t
pokopališče svetovnega požiga. Primeru Prenehanja	_ ,	, , „
Predsednik katoliške univerze sv.'razmerja pripada delavcu narodnim dohodkom,
Frančiška Ksaverija v An t igo- odškodnina, ki znaša najmanj eno! 6- Poskrebeti je treba, da bodo ilishu, Nova Scotia, je na zak-1 mesečno plačo za vsako leto jtudi slovenski izseljenci uživali ljučni slovesnosti (17. maja 1961) J službovanja.	[gospodarsko in socialno zaščito.
Stavka je dovoljena, ko so bile Zlasti Je treba Poskrbeti, da bodo
uživali pravico do dela in da se
toliko, da si bo lahko zgradil lastni dom in prihranil nekaj premoženja.
Delavec mora imeti plačan počitek ob nedeljah in zapovedanih cerkvenih in državnih praznikih ter mora imeti zajamčen letni dohodek, ki naj se ob koncu leta dopolni z eno mesečno plačo. V
Zaposlenim ženskam in mladostnikom je treba nuditi posebno zaščito. Pri zaposleni ženski naj velja načelo: za enako delo enako plačilo. Mladini se mora v šolah nuditi tudi socialna izobrazba in vzgoja.
Poročeno ženo je treba osvoboditi delovne tekme.
4.	Zemlja naj bo last tistega, ki jo obdeluje. Kmetije naj se osvobodijo prisilne kolektivizacije in krivičnih, prekomernih bremen ter naj se pospešuje svobodno zadružništvo.
Da se ohrani čim več kmečkih domov in da se kmetu pomaga do višje življenjske ravni, je treba kmetu nuditi vso potrebno zaščito in pomoč pri izbolševanju njegove lastnine s pomočjo šolstva, načrtnega pospeševanja modernizacije kmetovanja, z uvedbo zavarovanja za dote in zoper ujmo s primernimi tržnimi ukrepi in z decentralizacijo industrije.
Srednji stanovi (obrt in trgovina) in svobodni poklici so družbi potrebni, zato naj imajo v ,njej mesto, ki jim pripada.
5.	Za vse stanove naj se izvede socialno zavarovanje, ki ga naj prevzamejo samoupravne ustanove in zasebne družbe, ki bodo med seboj tekmovale.
Pokojnine naj vedno dosegajo nujni življenski trošek. Deiavski dopusti in socialno zavarovanje
službene«a I naJ se izboljšujejo v skladu z
to dilemo prikazal takole: "Na takem vseučilišču so verz,
izčrpane vse možnosti za mirno
znanost in umetnost harmonično poravnavo.
Delavcu naj se omogoči stvarna udeležba na upravi, kapitalu in
prirejene, kakor jih je Bog zamislil. Vse so namreč dejstva tistega znanja, ki izhaja od Boga in ki ga je Bog dal človeku na razpolago. Naša pravica do preživetja in do blagostanja zavisi od stopnje, do katere bomo izpolnili to pravilno mero.... Če se bo Zapad izneveril temu svojimu duhovnemu in moralnemu poslanstvu, je pred nami resnično temni vek; in ta temni vek bo trajal, dokler se ne bo našlo ljudstvo, ki bo več vredno kot mi in bo privedlo človeštvo zopet nazaj k miru in k Bogu". (The Casket, 18. maja 1961).
Nastopajoče počitnice naj dajo mladini in vzgojiteljem ter tudi politikom priliko za globlja spoznanja te enostavne dileme in pogum spoznanja prenesti tudi v življenje.
(Anglosaksonski svet je obremenjen še s posebno tehnično težkočo, ki j 6 povzroča pravopis.
bo postopalo z njimi kot z domačimi ter da bodo imeli možnost uživati pokojnino tudi, če se
dobičku podjetja povsod, kjer to v™eJ° domov-želi.
NOVA POZORNOST BEGUNCEM

Buenos Aires, 1. maja 1961 —
na praznik sv. Jožefa Delavca.
Družabna pravda
RAZGOVORI MED PREDSTAVNIKI KATOLIŠKE CERKVE IN KOMUNISTIČNO VLADO V
Črkovanje zavzame tako velik Urbančič Franc~120 Salem Ave., tlel učnega časa v šolah ter vo-Toronto 4, LE. 1-9749.	, di do tako nezadovoljivih uspe-
in slovenska torontska duhov- hov, da bo postalo vprašanje ščina, ki zamisel podpira in pri- pietete do zgodovine in naravne poroča.	| rasti jezika prej ali slej vprašan-
Temu Kanadskemu odboru za je zaviranja sodobnega razvoja).
gradnjo katoliškega doma v Gorici prosim piši, telefoniraj ali osebno izroči svoje darove. Vaši prispevki bodo sproti objavljeni v listih: "Ameriški Domovini" "Božji Besedi"
dreš.
PEACE CORPS NA DELU
Titov obisk v New Yorku je imel za posledico, da so komu- jUGOSLAVIJI PRETRGANI nisti pozabili za svoje mnogokrat ponavljane izjave, da politična emigracija nima nikakega pomena ter da ne predstavlja ni-kake nevarnosti za režim doma. Jugoslovanske ambasade iščejo nova pota, kako se približati beguncem in jih tako ali drugače zaplesti v stike. V Torontu se je n. pr. primerilo nekomu, ki je izjavil, da nima kaj iskati na ambasadi, ker je kanadski državljan, naj pride vsaj na kavo. Med emigranti skušajo širiti novo misel, češ da smo danes vsi gospodarska emigracija in naj vsi pozabimo
Po pročilih iz Beograda so bili pretrgani razgovori med zastopniki katoliške Cerkve in komunističnimi oblastmi, ki so obetali vsaj nekoliko normalizacijo razmer v državi. Po uradnih poročilih komunističnih predstavnikov so bili razgovori pretrgani, češ da škofje niso dobili odobritve Vatikana. Po drugih poročilih pa večina hrvatskih škofov ni soglašala s predlogi, ki jih je nadškof Ujčič izročil verski komisiji.
NOVA SOCIALNA OKROŽNICA
na 1. 1945. Posebno se trudijo, da [ NAPOVEDANA
bi zvabili kar največ ljudi na obisk v domov ino, kjer jim bouo prirejali posebne ture in podobno. Opaziti je tudi nova prizadevanja, kako bi se vtihotapili v razne emigrantske organizacije
Prva skupina nove pomoči, ki jo je predsednik Kennedy obljubil gospodarsko zaostalim deže-"Katoliškem Glasu" (iz Gorice) lam, je že na delu v Afriki v Tan- j protikomunistično, zlasti pa še "Slovenski Državi"	|ganyjki, druga skupina 64 oseb | vsako dejavnost v smeri zahteve
Če pa ne želiš objave svojega pa se odpravlja v Kolumbijo imena, prosimo sporoči.	Južni Ameriki.
V nagovoru delavcem ob praznovanju 70 letnice Leonove okrožnice Rerum Novarum jč papež Janez XXIIII sporočil, da bo v kratkem izdal novo okrožnico, ki bo obravnavala v glavnem sodobno socialno vprašanje. Ta
in skušali zatreti v njih vsako okrožnica je verjetno to, kar je
Janez XXIII že pred časom omenil, da bo na posebno slovesen v po samostojnih narodnih drža- ' način počastil obletnico Leonove vah.	okrožnice.
opozorilo slovencem v kanadi glede popisa prebivalstva
Kljub vlogi Slovenske narodne zveze, naj predvideva vpra-šahia pola za splošni ljudski popis 1. 1961 posebno slovensko skupino pri vprašanju etničnega ali kulturnega izvora, vsebuje objavljeni vzorec pri točki 10 kot skupino "Yugoslavic". Tiskovina predvideva posebne skupine za Čehe in Slovake. Vsem Slovencem zato priporočamo, da ne označijo etnične ali kulturne skupine "Yugoslavic", ker taka niti ne obstoja, marveč porabijo prostor, kjer piše: If not listed, vvrite here:
.................... SLOVENIAN .................... Opozorite na to tudi druge
Slovence, ki jih poznate. Isto velja tudi za točko 12 glede jezika z razliko, da tam vendarle niso postavili jugoslovan-ščine kot posebnega jezika. Tudi tam zapišite v posebni prazni vrsti: SLOVENIAN. (Op. ur. Naj omenimo, da se je pri zadnjem ljudskem štetju v Jugoslaviji označilo za, "JUGOSLOVANE" od 18,000,000 prebivalcev le ca 25.000!
JUNIJA 1961 BO SPET LJUD SKO ŠTETJE V KANADI
Ko se oglasi popisovalec« mu pomagaj pomagali nam vsem!
Ljudsko štetje se vrši v Kanadi vsakih deset let. Ce je letos prvič v življenju, da Vas obišče popisovalec imejte v mislih, da on vpraša vsakega kanadčana enaka vprašanja. Poleg drugih vprašanj Vas bo vprašal tudi za ime, starost, izobrazbo in poklic vseh stanovalcev v Vašem gospodinjstvu. Z odgovori na vsa ta vprašanja, ki bodo zadana vsem prebivalcem Kanada, bomo kanadčani lažje naredili načrte za nove šole, javne zgradbe, podporne ustanove in gospodarska podjetja.
Vse informacija, ki jih daste uradnemu popisovalcu so garantirano tajne. Po zakon« ne morejo služiti za davke, vojaško službo, šolsko udeležbo, ali4 za izvajanje federalnih, pokrajinskih ali občinskih zakonov in odredb.
Ko se oglasi popisovalec ljudskega štetja pri Vas, prosimo, odgovorite na njegova vprašanja točno. Pomagajte mu pri delu, ki je važno za bodočnost vsakega izmed nas.
DOMINION BUREAU OF STATISTICS
Tiskano pod oblastjo gospoda* George Hees, ministra za gospodarstvo in trgovino.
Kennedy v Kanadi
Prvi obisk novega predsednika ZDA Kennedyja je veljat Kanadi. Otta\va je priredila predsedniku in ge. Kenriedy veličasten sprejem ter vljudno poslu- jo amei>ških držav, ne da bi mu šala njegov apel za podporo ame- dala kake trdne obljube.
riške politike proti Kubi, za večjo kanadsko udeležbo pri gospodarski pomoči Latinski Ameriki ter za pristop Kanade v Organizaci-
LOVENSKEGA
m
£V/JEL
GLAS Slovenske kulturne akcije iz Buenos Airesa poroča v V* številki letošnjega letnika med drugim:
Rqjak, ki je v zamejstvu prizinan znanstvenik, je pred kratkim Obiskal slovensko domovino. že dolgo vrsto let ni bil doma. Presenečen je z žalostjo ugotovil, da po uradih nižje uradništvo občuje z višjim v srbohrvaščini. Celo, ko govore S strankami, ne znajo prav po slovensko. Kaj takšnega se v tistih krajih ni godilo niti pod italijansko okupacijo".
"— Muenchenska založba Le-bendiges Wissen je v Humbold-tovi zbirki izdala "Taschenlexi-kott def Weltliteratur". Knjiga obsega 251 strani zelo drobnega tiska in je torej gradivo obilno. Poročevalec ljubljanskih "Naših razledov" Tone Glavan se vprašuje, kdo je spet zagrešil, da v tem svetovnem leksikonu ni imena nobenega slovenskega pisatelja al; pesnika."
"Isti omenja, da je italijanska založba Mondadori bolj pravična Slovencem v svojem delu Dizio-nario della letteratura universale contemporanea, ki bo obsegal štiri debele knjige (prva je že i?šla). Najbrž bo to uspeh dejstva, da je med uredniki slovarja tudi Slovenec prof. Vekoslav Bučar, ki živi v Rimu."
V 5. številki pa poroča o odkritju Gallusovega portreta v Franciji:
"— V francoskem mestu Poi-tiers so odkrili doslej še neznan starinski portret Jakoba Gallusa. Član Slovenskega okteta (ki je
koncem preteklega leta gostoval med drugim v Franciji) Gašper Dermota je v muzeju opazil sko-ro kvadratni meter veliko oljnato, sliko, na kateri je bil pritrjen muzejski listek z oznako "Portret moža — kopija starega Tiziano-vega portreta (1477—1576), verjetno delo njega samega". Toda na sami oljnati sliki je avtor v svetlem pasu z velikimi črkami neizpodbitno izpisal JACOBUS GALLUS I. C. FSS. — Doslej smo poznali v naši glasbeni in kulturni zgodovini samo Gallusov portret po lesorezu iz 1. 1590, ki se je povsod uporabljal kot Gallusova podoba. Poitierski portret kaže na precej temačnem ozadju Gallusa s precej močnejšo manj pristriženo brado, milejšim obrazom in globokimi, zasanjanimi očmi. Eicer pa sta oba portreta zlasti v izrazitem nosu in ustnicah zelo podobna. — Je portret Tizianovo delo? Potem bi moral bili na sliki Gallus okrog 26 let star. Slika pa ga kaže starejšega. Zato je verjetnejša domneva, da je portret delo Tizianove šole, nastal že po Tizianovi smrti. Saj so znani primeri, da so lastniki označevali po slogu sorodna dela učencev pa izvirna dela mojstrov. Da bi portret predstavljal v času našega Gallusa živečega francoskega Jeana Gallusa? Na sliki izrazito piše "Jacobus", kratici L.C. pa ne izključujeta tolmačenja Innatus (Inscriptum i. p.) Carniolus. Kaj ostale kratice pomenijo, še niso mogli ugotoviti. Nedvomno je slika v poi-tierskem muzeju pomembno odkritje. — S."
&
MEDDOBJE 1—2 šestega letnika prinaša poleg leposlovne vsebine (pesmi K.V. Truhlarja, S. Janežiča, M. šoukal in N. Preglja; in proze Z. Simčiča, V. Beli-čia in R. Jurčeca) razpravo P. Krajikna "Misli o krščanstvu v
romanu 'Doktor Živago' "ter R. Vodebov "Obisk pri Aleksi Ivan-čeVi". V" članku "Davičq, Finci in Krklec ali nov pripetljajek v tisočletni burki" poroča F. Doli-nar o prizadevanju komunistov v Jugoslaviji, da bi uničili slo-
venski jezik. Slede poročila o povojni slovenski grafiki (B. Kramolc) in o Slovencih v Her-derjevem leksikonu sodobne svetovne literature ter v Kleine Sla-vvische Biographie (F. Dolinar), M. Marolt pa poroča o nemški izdaji Jurčičevege Desetega brata. številko zaključujejo osmrtnici za dr. Ivanom Ahčinom in pesnikom Viktorjem Vido ter poročilo o prireditvah SKA v. 1 1960.
ENO IZMED SPOROČIL O USLUŽNOSTIH ONTARIJSKE VLADE
V
JE PRVA
1
Studia Slovenica (P.O. Box 4531, Washington 17, D.C.) je izdala novo knjigo v angleščini THE SLOVENES OF CARIN-THIA- A NATIONAL MINORITY PROBLEM, ki jo je napisal ameriški zgodovinar Thomas M. Bar-ker. Knjiga obsega 302 strani in stane $5.— Avtor prikazuje zgodovino Slovencev na Koroškem od zgodnjega srednjega veka do njih usode pod drugo avstrijsko republiko.
Poleg te knjige, ki je pravkar izšla, sta ne razpolago še Arne-ževa SLOVENIA IN EUROPEAN AFFAIRS, Reflections on Slove-nian Political History ($3.50) in dr. Kuharjeva THE CONVER-SION OF THE SLOVENES AND THE GERMAN-SLAV ETHNIC BOUNDARY IN THE EASTERN ALPS $5.—).
Frank Oražem, Drift From the Land. Profesor France Oražem,
ki poučuje kmetijsko eklShomijo na kansaški državni univerzi v Manhattanu, je objavil v mesečniku jezuitskega centra za družbene vede v St. Louisu SOCIAL ORDED (april 1961) članek pod gornjim naslovom, v katerem razpravlja o vprašanju bega z dežele.
Vestnik Save. 3. številka tretjega letnika je izšla 1. maja. Iz nje izvemo, da ima novega urednika Toneta Zagorca, ki si je zastavil kot nalogo, da bo Vestnik odslej izhajal redno mesečno in da bo "jezikovno boljši od ostalih slovenskih časopisov v Ameriki". Pri tej kot tudi pri drugih nalogah, ki si jih je urednik zastavil, mu želim mnogo uspeha. Zanimalo bi me pa, če bi ob priliki opredelil, kaj meni z "neopore-čeno (verjetno je mislil neoporečno) moralno etiketo",
dreš.
OLIVER
27. marec 1941 in slovenci
(Nadaljevanje in konec) In v kolikor namestništvo ni
dejanski zasnovalci puča smetana vladajočega naroda, ki so jo
kje je-bil vzrok, od kod sestavlJale dvor, vojska in pra-
so prihajali nasprotniki? Ali ne iz
voslavna duhovščina, da so bili
tistih srbskih in lažislovenskih	najčistejsi izraz nje80Ve mi"
klik, ki so Pavla od vsega početka	selnosti: Guta Urejenosti, za-
rušile, mu nasprotovale in ga na-	P°vedovalnosti, moralnega po-
ravnost sovražile, ker je vrnil	HiževanJa in gospodarskega izko
Slovencem nekaj drobtin od celega ukradenega kolača in ker je
riščanja podložnih narodov, domišljavosti in bahavosti z lavori-
bil zaradi zunanjih razmer pri- kami Preteklosli' v veliki meri siljen v mjhni meri popustiti tudi osebne korumpiranosti. Klike
Hrvatom? Mi ne gledamo v no*
vladajočega naroda so si lahko
benem tujcu, ki nam vlada, re- med seboj v nasprGtju< toda ved" šitelja ali dobrotnika, smo daleč ™ edine glede na ravnanje s
od tega, da bi v nečem, kar je samo na sebi krivično, to je na-
podložnimi. Tako je češki katoličan prav tako sovražen samo-
doblast tujca, iskali večjo ali st0->ni Slovaški kot liberalec' s°:
manjšo pravico, vendar moramo
cialist in komunist, carski ruski
biti resnicoljubni in priznati, da emiSram ni nič .raanj nasproten
HON. J. A. MALONEY, Q.C.
ZDRAVJE IN PRED I VNOSI V RUDNIKIH sta bili vedno glavni točki pri urejanju zakonov, ki se tičejo rudnikov v Ontariju.
Predpostavljene možnosti so upoštevane, kadar pripravljamo odredbe, ki naj pomagajo preprečiti nesreče. Pripravljenost sodelovanja rudniških vodstev in delavskih vodstev ki jim je za dobrobit uslužbencev ter vodstvena zmožnost istih sts napravila vedno delo vladnih rudniških kontrolorjev lažje.
Stalno raziskavanje je v veliki meri pomagalo znižati primere "Silikoze", in obstoja velika možnost, da se bo ta poklicna nevarnost sčasoma odpravila. Rudniške reševalne postaje, ki jih plačujejo rudniška podjetja in upravljajo izvežbani rudniški uslužbenci, ki se vežbajo pod nadzorstvom Ontarijskega oddelka za rudnike, so vedno v pripravljenosti, če bi nastala trenutna potreba po istih.
Ontarijski oddelek za rudnike in njegov štab izvežba-nega osobja obstoja zato, da da tehnično pomoč rudnikom v pokrajini, ter da zaščiti delavce, ki delajo v njih.
THE ONTARIO DEPARTMENT OF MINEŠ
ONTAPIO HON. JAMES A. MAIONEV, O.C., Mlnl.Cr O. P. DOUGIASS, Depu»y Minister
je bil knez Pavle za nekaj sto-tink manj slab kot njegov
svododni Ukrajini kot njegov brat, partijec v Moskvi. Tako je
despotski bratranec Aleksander. tudi z ItaliJani' Neraci in tudi s
Zelo čudno se torej sliši, da je demokracijo ljubeča klika smat-
Srbi. Zelo neumno je tukaj navesti preprostega in osebno
rala za potrebno strmoglaviti P°žtenega srbskega scljaka ali
vitclrdnro mii^ibo	•	"PnfrlAi
Pavla, ni pa čutila potrebe, posta* viti se po robu Aleksandru.
Sicer pa je govorenje o zakonitosti in nezakonitosti v večna-rodni državi, ki je imela jfoleg vsega še cezaropapističen notranji red, jalovo, človek bi težko našel pravo stališče za presojanje, dasi bi državo kot tako priznal. Morda je spremembo stanja 27. marca 1941 še najlažje označiti z oksimorom oziroma s paradoksom: Zakonito nezakonitost je zamenjala nezakonita zakonitost. In v kolikor zadeva nesrbske narode, posebno še Slovence, desetkrat.
Presojanje prevrata s stališča slovenskega naroda, njegove svobode in časti (torej: s stališča slov. nacionalizma!!!) se tudi ne spremeni, če beremo na videz olajševalno okoliščino, da je bil prevrat delo ozke belgrajske '. bratstva in ljubezni, kakor obsoja klike. Kot je to pri vsakem vla- nadvlado tujca, tako se spremeni dajočem narodu, je bilo prav go- ob prvi prililiki, da zavlada nad tovo tudi med Srbi in v Belgradu 1 drugimi. Nič več ne obsoja im-nešteto takih klik. Ko b; bila perializma, pač pa ga zagovarja j odpovedala ena, bi bila delo in znanstveno dokazuje, nič več izvršila druga. Skoraj gotovo je,' ne nosi zlatih ust bratstva, Iju-da 99 klik, ki sicer v dejanje niso bežni in enakosti; kar je včeraj
ruskega mužika, češ: "Poglej, kako sta poštena, pa ja ne boš trdil, da sta klikarja ali celo im-perialista". Res trenutno nista, ker ne moreta biti, a če bi jima bila dana možnost, se najbrž ne bi pregrešila proti pravilu. Po večini je ves vladajoči narod prežet s čutom zapovedovalnosti in neskončen vir za klike in kli-karje.
Nima tudi nobenega pomena navajati tukaj kot protidokaz preteklo borbo in žrtve nekega naroda za svobodo, pri tem pa napačno sklepati, da tisti, ki je sam trpel, drugim ne bo povzročal trplenja. Zgodovina govori proti takemu mišlenju in neumno je zakrivati si oči pred njenimi reničnimi zakoni. Kakor je določen narod svodoboljuben, ko je odvisen in se za svobodo bori, kakor nosi takrat zlata usta
za svobodo mu pomeni upor, iz- rega meje niso bile vidne na. daja, šovinizem. Krščanski nauk zemljevidu, katerega zatopniki ni-"Ne stori bližnjemu.." je v celoti, so sedeli pri tujih državah in v pozabljen. In nekdo je napisal: mednarodnih ustanovah, ki je "Kakor je narod A zbujal služil tujo vojsko, prejemal prav spoštovanje sveta, ko se je boril najbistvenejša in najvažnejša na-za svojo neodvisnost, tako vzbuja, vodila od tujca in jih izvrševal v danes gnus, ko z lačnimi usti ča- ! njegovo, ne v svojo, korist in čast, ka, kdaj bodo tudi njega povabili postane z eno samo potezo nekaj k delitvi plena". Krute in strašne popolnoma nasprotnega. Postane besede, a žal resnični. V večji ali mednarodno priznano in poznano manjši meri so podlegli tej bo-: telo in šele sedaj ga svet spozna, lezni Poljaki, Cehi in Italijani, J V šali lahko pripomnimo nekaj, tudi naši južni gospodarji niso j kar ne bo ugajalo našim pobesne-izjema. Vladanje tujim narodom I lim kulturnikom, da se namreč tudi večkrat povzroči degenaraci- lahko za nedoločeno dobo odpove jo vladajočega in razlika med (izdajanju knjig, prirejanju igric, Srbi v 1. in 2. vojni je za to jasen koncertov, razstav in predavanj— dokaz.	I vse to s svetim narodnim name-
Ker se že danes toliko govori o nom, da bi ga zunanji svet spoz-demokraciji, ne bo brez koristi nal. Tuji svet ga namreč spozna
napisati nekaj misli o tej besedi. Razlikovanje med dvema vrstama demokracije, o čemer se bo v naslednjih poglavjih razpravljalo, ni izmišljotina pisca tega čianka, temveč produkt drugih. O tem lahko dnevno beremo v vseh časnikih, tudi v slovenskih.
Prvo vrsto demokracije bi mogli imenovati zunanjo ali mednarodno. Izraža sc~ v popolni osvoboditvi naroda, ki mu vlada tujec, v izgonu tega (s silo ali brez nje) ter v ustvarjenju popolnoma svobodne narodne države. Da ne bo pomote, kaj mislimo z besedo, država (človekova zlobna volja namreč prevrača vse vrednote), naj takoj poudarimo, da si pred-tavljamo n. pr. Francijo, Anglijo, Portugalsko, ne LRS ali Dravske banovine s strožjim aH manj strogim statutom odvisnosti. Ustvaritev narodne države ima za narod bistvene posledice. Narod, ki se je do takrat boril le za spremem-
tako, da pošl;e in sprejme poslanike in konzule, da njegovi zastopniki govore v mednarodnih organizacijah, Ha začne sklepati gospodarske, politične in vojaške pogodbe (pardon, fudi kulturne!) in da je treba prositi dovoljenje za vstop na njegovo državno ozemlje. Prosjačenje za omilitev krivice je končano, namesto nje nastopi Pravica. Namesto moledovanja in sklicevanja na moralo pride fakt, ki edinj v svetu nekaj pomeni.
Kadar se torej zgodi nekaj takega, kot je povedano zgoraj, ponavljamo: Kadar se narod otrese nadoblasti tujca in si ustvari lastno državo, pravimo, da je' zmagala demokracija. In redki so dandanes ljudje, ki bi si upali — dasi bi nekateri v srcu želeli — tako borbo obsojati, pa naj jo bojuje izrazito samobiten narod (n. pr. Litvanci) ali samo amorfno
bile vpletene, tega niso obsojale, temveč na vsa usta odobravale. Ne smemo pozabiti, da so bili
hvalil, danes obsoja, kar je včeraj obsojal, danes hvali in skuša s silo uveljaviti. Borba podložnih
ljudstvo, ki bi mu ne mogli reči bo statuta odvisnosti, ki za to ni narod. Graje pri tej borbi so de-užival zunanje podpore, ker je ležni le nekateri evropski izrazito bila njegova borba notranja za-1 samobitni narodi, med njimi na deva vladajoče države tujca, v ka- žalost predvsem Slovenci, še tako tero je bil vključen, narod, kate-1 amorfno srednjeafriško ali poli-
nezijsko ljudstvo te graje n; deležno.
Nikjer ni rečeno (dasi zaželeno) in popolnoma brezpredmetno je zahtevati, da bi moralo v notranjosti osvobojene države takoj po zmagi zunanje demokracije zavladati perfektno stanje. Zmaga zunanje demokracije ne zgubi na svoji veljavi zaradi nepopolnosti v notranjosti. Tako je v 16. stoletju prevladala demokracija, ko se je Nizozemska osvobodila Španije, dasi je bilo daleč od tega, da bj bila v notranjosti svobodne Nizozemske zavladala demokracija. Vladal je fevdalni red, kot je vladal v Španiji in pod Španijo.
Ko je opravljeno delo prve, to je mednarodne ali zunanje demokracije, pride doba preizkušnje za 2 vrsto, to je domačo, narodno, notranjo al; državl jansko. Ta bi-se dala na kratko označiti tako: Da narod v okviru svobodne in od tujca neodvisne države v večji ali manjši meri odloča, kakšna naj bo njegova ureditev in kakšni ljudje naj mu vlaaajo. Ce se narodu posreči takoj ali čimprej ustvariti tudi notranjo demokracijo, toliko boljše in vsi smo lahko tega veseli. Ce se mu iz teh ali onih razlogov ne posreči, nikdo razen najbolj zakrknjenih imperialistov in poma-gačev ne zahteva, da bi se zaradi tega odpovedal uspehu v zunanji demokraciji, to je lastni državi. Zaradi spremembe notranjega reda nekega naroda je svet bojeval malo vojn. Ugled v notranjosti neurejenega naroda lahko sicer v svetu trpi, : kljub temu ostane narod v svetu priznan, znan in upoštevan. Notranji red je njegova privatna in notranja zadeva...
Iz znanih razlogov ne moremo pričakovati, da bi člankar o 27. marcu hodil tako pot v svojem
Proslava obletnice Rerum novarum v Willowdaleu
Župnija sv. Edvvarda v Willow-daleu, predmestju Toronta, je bila morda edina župnija v to-rontski nad.škofiji, ki je posebej počastila obletnico Leonove okrožnice. Angleško govoreči škofje Kanade so sicer naročili duhovnikom, naj na t. zv. nedeljo socialne akcije 14 maja 1961 govore o Leonovi okrožnici, toda drugih proslav ni bilo opaziti. V jeseni bo Leonova okrožnica (in verjetno tudi nova okrožnica papeža Janeza XXIII) glavni predmet razpravljanja angle-kega socialnega tedna za Kanado v Halifaxu, kjer bo glavni govornik mnogim Slovencem v Kanadi dobro poznani torontski pomožni škof Francis Marrocco. Na pobudo Slovenca svoje župnije R. čuješa je v veseljem odobril načrt posebne proslave v nedeljo, 21. maja v cerkveni dvorani ter sam govoril o Leonu XIII. in njegovem načrtu za odpravo nasprotja med delom ter kapitalom. R. Cuješ je podal pregledno sliko novejših socialnih okrožnic, ki obravnavajo vsa sodobna vprašanja tako s predlogi za njih rešitev kot tudi z obsodbo zmotnih načrtov, ki jih-predlagajo in širijo nekrščan-
ske sile. Če bi vsi katolilčani dobro poznali vsebino teh okrožnic in jo praktično izvajali v svojem zasebnem, poklicne ter javnem življenju ter upoštevali načela ljubezni v vseh točkah, kjer so različna mnenja tudi med katoličani upravičena, bi to predstav? ljalo toliko pozitivno silo v svetu, da bi se položaj v družbi začel kmalu obračati na boljše. Obema referatoma so sledica kratka poročila o praktični socialni akciji, kakor jo katoličani izvajajo v kreditnih zvezah ter v oblikah KA (mladi krščanski dijaki, krščansko družinsko gibanje). Program je zaključil kratek barvasti film iz delovanja kreditnih zvez na Fiji otokih, ki jih je organiziral jezuitski duhovnik Ganey.
UREDNIKOVA POŠTA
"Tukaj Vam prilagam $5 (pet dolarjev) za naročnino Slovenske države. Ob bližnji priložnosti kaj več. Vaš list se mi zelo do-pade. Le pogumno naprej! Svobodna slovenska država je edina pot za naš narod. Bliža se 1. junij. Spomnili se bomo naših borcev domobrancev, kateri so bili tako zahrbtno izdani komunističnim zverinam. Bog živi!
M.S.- Shebougan, Wis.'
sklepanju. Edino naravno je, da jo je obšel. Pisec teh vrst mu odreka vsako dobro namero, še bolj nevednost, časnik, ki je pisal o 27. marcu, ima kopico člankov, ki se odlikujejo po, logiki, kadar razpravlja o tujih narodih in črnskih plemenih ter njihovih državah. Kadar bi moral svoja opevana načela prenesti na slovenski narod, mu dar logičnega sklepanja v celoti odpove. Začne se izmikati, končno zaide v slepo ulico in silogizem se glasi: človek je umrljiv — Pavel je človek — Pavel ni umrljiv. Kje je vzrok? Morda prekleti pohlep po zlatu, morda po praznih časteh, prav gotovo slaba namera in še bolj gotovo vkoreninjena in umetno negovana inferiornost. Kar bi moralo biti pravilno in resnično, včasih žuli in mnogo laže je votlo trobentati po taktu gospodarja ali trenutnega gostitelja kot biti dosleden v mislih in željah. Kljub zelo pogosti zunanji prelevi t vi se namreč samozvani in narod po napačnih poteh vodeči voditelji ne spremene in njihova desetkrat v čarovniški kuhinji prekuhana država je še vedno Dravska banovina. "Čim bolj se spreminja, tem bolj je isto" in " Nove oznake na starem blagu".
Mnogo bolj kot razpravljanje o drugi vrsti demokracije (o različnem statutu odvisnosti), mnogo bolj kot trditev, da je bil puč delo ozke klike, je za Slovenec kot samobiten narod važno dejstvo, da je prevrat izvedla skupina tujea, ne slovenskega naroda. Zakaj to poudarjamo?
Kdor seje veter, ta žanje vihar. Ko bi bil žel vihar samo narod, katerega pripadniki so sejali veter, ko bi bili Slovenci in z njimi ostali nesrbski narodi ne želi viharja, kot niso sejali vetra, bi vso zadevo lahko presojali s stališča neke notranje demokracije, kot bi to sodil glede na svoj narod Šved, Nemec ali Portugalec: Na-
rod X je s svojimi izvoljenimi ali neizvoljenimi zastopniki sejal veter, isti narod in samo on je požel vihar. Nasilen prevrat bi sicer ne bil najlepše spričevalo za demokracijo, a dal bi se opravičiti na nešteto načinov: Naroden ponos, zvestoba za zvestobo, dedni sovražniki, borba za svobodo itd. Kakršnekoli bi že bile posledice, kakršnakoli bi bila sodba, prevrat bi ostal zadeva enega samega naroda in bi kot tak šel v zgodovino.
S pučem v Belgradu ni tako. Pripravil ga je s svojo smetano en sam narod. Ali je tudi samo en narod trpel posledice? In je-li ta narod najhuje trepel? Na obe vprašanji je naš odgovor odločen: NE.
Podpisani je kot protikomunist daleč od tega, da bi pripisoval krono mučeništva samo svojemu narodu, da bi ne hotel videti ali priznati trpjenja drugih ali bi to trpljenje celo omalovaževal ali smešil. A kar je resnično, ostane resnično. Nikdo nima pravico, da bi danes Slovencem pod krinko borbe proti večjemu zlu vslijeval v zameno manjše zlo, češ u "Najprej borba proti komunizmu, nato se bo že vSe uredilo." Nič se ne bo uredilo. Siovenci nismo Madžari, Čehi ali Poljaki, ki imajo nad seboj samo 1, to je komunistično suženjstvo. Slovenci kot nekateri drugi imajo nad seboj dvojno hlapčestvo, tako komunistično kot narodno. Zelo nespametno bi bilo zaradi hujšega pozabiti na manj hudo. Naša borba naj velja tako Satanu kot Belcebubu.
Narod, ki je vzgojil pučiste, tako med vojno kot po njej ni iz-vozjil slabše kot Slovenci. Okupacija je bila pač posledica vojne in poraza, neumno bj bilo zahtevati, da bo premagana srbska armada zasedla prestolnico zmagovitega sovražnika. Vendar je bila ta okupacija nekaj takega kor n. pri, v. Franciji. Narod je do neke mere
l
Toronto
študjiski krožek je zaključil
letošnjo serijo predavanj v nedeljo, 14. maja. R. Čuješ je prikazal za obletnico okrožnice Re-rum novarum očrt papeških okrožnic, ki se nanašajo po glavni vsebini na poedina področja katoliškega družbenega nauka. G. France Cerar pa je pokazal s skioptičnimi slikami, kako važno vlogo igra znanost s svojimi analizami pri odkrivanju zločinov. Na prihodnjem sestanku 4. junija bo g. Zvone Hrastnik kazal slika s svojih potovanj.
Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreko posluje že nekaj časa v drugi sobi, ki je bila prirejena v pravo pisarno, dočim je prejšnja soba na razpolago članom, dokler se ne zvrste pri okencu.
Mlada Slovenka druga v govorniški tekmi. Kusova Marija, ki obiskuje katoliško šolo pri župniji St. Clare v Torontu, je zasedla drugo mesto med dekleti v govorniški tekmi učencev katoliških šol v Torontu. Tekmovalo je 86 učencev iz 49 šol. Torontski pomožni škof prevzv. Francis A. Marrocco je predsedoval končni izbirni tekmi. O uspehih je poročal The Canadian Register 20. maja in Kusova Marija je na dveh slikah enkrat med končnimi zmagovalci in enkrat med udeleženci končne izbirne tekme, kjer sedi na častnem mestu poleg škofa.
• Zadnjo nedeljo v maju je ob veliki udeležbi Slovencev bila blagoslovljena nova solvenska cerkev v New Toronto.
(leveland
Petindvajsetletnica Triglava.
V nedeljo, 30 aprila popoldne je praznoval pevski zbor Triglav s koncertno prireditvijo v Slovenskem domu na Denison Ave. na zapadni strani mesta petin-dvajstletnico svojega delovanja. To je zbor starih naseljencev, ki žive na zapadni strani mesta. Koncertno prireditev so obiskali Slovenci iz vseh clevelandskih I stave
naselbin. Zbor vodi sedaj znani pevovodja g. Anton Subelj.
Materinske proslave. Na materinski dan v nedeljo 7. maja sta slovenski šoli v Clevelandu pri--redili svoje materinske proslave. Slovenska šola pri sv. Vidu je priredila v šentviški dvorani otroško igrico Paveljčkova piščalka. Igrali in peli so otroci slovenske šole, za igro pa so jih pripravili učitelji gg. Franček Kolarič in1 France Zupan. Prireditev je bila kljub izredno lepemu vremenu zelo dobro obiskana. Slovenska šola pri Mariji Vne-bovzeti pa je priredila istega dne svojo prireditev v Collimvoodu. Prireditev je obstojala iz dveh delov: prvi je obsegal sedem pozdravov mamicam, ki so jih izvajali otroci šole, drugi pa osem podob spominov, ki jih mamice rade obujajo. Pri tem delu pa je poleg šolskih otrok sodelovala tudi izvenšolska slovenska mladina. Za prireditev sta si največ prizadevala gg. Rudi Knez in Ivan Rigler. Prireditev je bila lepa počastitev slovenskih mater.
Občni zbor Slovenske pristave. V soboto zvečer 20. maja je bil v Baragovem domu občni zbor Slovenske pristave. Ustanovni člani so napolnili dvorano in s tem pokazali svoje zanimanje. Na občnem zboru je podal poročilo o svojem dosendanjem delu pripravljalni odbor in predložil osnutek pravil v sprejem. Pravila so bila sprejeta z mnogimi spremembami in odobrena. Nato so bile volitve prvega rednega odbora Slovenske pristave, nadzornega odbora in razsodišča. Za predsednika so izvolili g. Jerneja Slaka, za tajnika g, Marka Sfiligoja, za blagajnika t Franceta Zalarja, za odbornike pa gg. Toni j a Zakrajška, Hinka Lobeta, Franceta Gorenj ška ter preč. Joža Mar-telanca. Poleg tega spadajo v odbor po trije zastopniki slovenskih šol sv. Vida in Marije Vnekovzete. Novemu odboru želimo, da bi krepko zagrabil za delo pri organiziranju slovenske pri-ter da bi našel veliko
Naslov:
ANTONY AMBROŽIČ
V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na
novega slovenskega odvetnika	Jarrister, Notary Public
6 .	b	714 College St., Toronto, Ont.
in notarja.	, „ ¥„ ,„,,
3	Telefon: LE. 1-0715
podporo pri članstvu in ostalih Slovencih.
Chicago
s
m
• Mladina na odru. Mladinski zbor Lige nas je v soboto 29. aprila zopet razveselil in presenetil s svojim nastopom v veliki sveto-štefanski dvorani. Prireditev je imela dva dela. V prvem delu je pevski zbor podal osem pesmi.
Za začetek so mladi pevci in
pevke, sami dijaki in dijakinje	popustila
(High School in College) zapeli	godno vreme. Videli smo jih v
študentovsko Gaudeamus igitur,	apri]u na tekmi v Marquette
•	Vprašalne pole. . Mnogo slovenskih rojakov v Chicagu in drugod je dobilo iz Columbusa, Ohio vprašalne pole s spremnim pismom poznanega javnega in socialnega delavca g. Edija Gobca, ki pripravlja obsežno knjigo s Slovencih v Ameriki. Kdor te vprašalne pole š e ni vrnil, naj to stori takoj, prav gotovo. Storil bo zaslužno delo v prid vsem slovenski rojakom.
•	Fantješportniki — športno društvo Slovenija — so postali agilni v nogometu takoj, ko je
zima in nastopilo u-
nato Slovenski svet v priredbi pevovodje p. Vendelina, OFM, v angleščini so zapeli Jesu joy od man's desiring, na klarinetu je petje spremljal Lojze Arko. Lepo
oliver	sr
27. MAREC 1941 IN SLOVENCI
(Nadaljevanje z druge strani.)
ohranil svoje državno ozemlje, ostala je monolitna enota z mnogimi državnimi lastnostmi:
i karju o 27. marcu bo s tem
I prihranjeno delo, ki se ga že v naprej tako veseli. Ljubljana kroti nacionalizem južnih gospodarjev manj posrečeno. Belgrad se širi prav gotovo tudi s slovenskim denarjem, Ljubljana se najbrž ne kinča s srbskim. In tako dalje in
Vojsko vlado, zastavo, valuto in;tako dalje. Krivic je toliko jn so
pošto. Nikdo mu ni vslijeval tujega uradnega jezika, nikdo mu ni dokrekal pravice do imena in narodne samobitnosti, tudi selil ni nikdo njegovih pripadnikov.
Isti narod se je precej hitro in precej dobro znašel tudi po vojni ter zajahal novega konjička. Da-
tako težke, da morajo od časa do časa o njih poročati tudi najvne-tejši jugosloveni med nami.
In Slovenci? Kako so preživeli oni vihar, ki je zrasel iz vetra? Celo uboga Dravska banovina, ta spaček domišjavosti despotov, ki je bila upravna enota uradno
parku, zadnjo nedeljo v aprilu so se pomerili v tekmi v Benvinu. Imajo dobrega trenerja v osebi g. A. Kranjca, pa obenem imajo tudi mnogo dobre volje. Nič zato,
je bila podana Adamičeva: Dek- če včasih zgubijo. Kdor ne tvega letce, podaj mi roko, prav lepo ' je izzvenela Ferjančičeva Plani-narica, solo je pela. nadarjena
pevka Marija Kranjčeva, prav doživeta je bila Vodopivčeva: Sinoči je pela. Iz opere Nabucco so zapeli odlomek Va, pensiero. Iz Sattnerjave kantate Jevteje-va prisega pa odlomek: Proslava Jefteja. Videli smo nekaj novih pevcev, pogrešali pa precej že znanih obrazov, ki smo jih videli pri prejšnjih pevskih nastopih. Ko bi tudi ti nastopili, bi bil zbor močnejši. Opravičiti pa ma ramo, saj so dijaki prav te dni pred izpiti. Drugi del programa je izpolnil odlomek iz misterijn Mati svetega veselja, katerega je spisal S i Ivin Sardenko. uglasbil pa Msgr. Premrl. Tudi tukaj so' vsi nastopajoči podali prav lepo igro, tka v petju kakor tudi v kretnjah. Učinkovite so bile ob leke, vse domače delo in pa tudi dovršene maske. Zlasti Petrova je ugajala. Marijo je prav lepo podala gdč. Kranjčeva. Pozna se ji dobra pevska vzgoja. Vsem nastopajočim, ki so vložili v na? stop mnogo truda in prečutih večerov, moramo k uspehu le čestitati. Prav tako pevovodju p. Vendelin, ki ne zamudi nobene prilike, da bi čim bolje in čim lepše prikazal lepoto slovenske pesmi. Le tako naprej! Udeležba pa bi lahko bila znatna večja. Ni opravičila, če gre za tako lepi glasbeni užitek. Pokažimo svojo kulturnost tudi v tem, da z obiskom podpremo take le prireditve. M.G.
našnja Jugoslavija ni nič manj nepriznanega slovenskega naroda,
je zginila s povšja zemlje. Njeno
velsrbska kot je bila kraljevina in kot je komunistična. Večina tujcev gleda v današnji FNRJ še vedno predvsem Srbijo. Komunističen režim je z veliko lahkoto prevzel potujčevalne mere kraljevine in često se zgodi, da se mora komunizem bolj ozirati na vladajoči narod kot ta na komunizem. Uradni jezik je srbščina, kot je bila, jezik vojske je srbski, kot je bil, uradne državne listine so srbske tudi na mejah Slovenije, potni listi poznajo samo cirilico in hrvaščino, Slovenci se uče srbščine, kot so se, Srbi se ne * uče slovenščine kot se niso. Po slovenski prestolnici se sliši več srbščine kot kdajkoli prej in celo kolonije tujega življa se ustanavljajo na slovenskem narodnem ozemlju. Potomci teh priseljencev bodo v slučaju spremembe po krivičnih določbah mednarodnega prava imeli položaj avtoktonega prebivalstva in Slovenija bo postala večnarodna pokrajina. Res velike blagodati.
Belgrad s srečno roko kroti
jimi gospodarji, ne da bi zaradi tega zardeli.
Tako je slovenski narod kot lastnina pučistov kot dediščina prišel v roke komunistov. Kot so delali pred vojno in me4 njo 'demokratični' pučisti in njihovi slovenski pomočniki, tako nadaljujejo danes komunistični telo je bilo raskosano na več de- ideologi, da namreč smešijo na
igre, nikoli ne zmaga. Več o naših športaših ob drugi priliki.
• Odgovornost izobraženca v naši skupnosti je naslov lepega članka v Mladiki, štev. 3, ki izhaja v Trstu. Članek je napisal pisatelj g. Vinko Beličič. Tako pravi med drugimi vrsticami. "Biti izobraženec je vse kaj več nego je diploma, ki v okviru visi na steni in mi daje posebne družbene pravice. Poleg pravic imam namreč tudi dolžnosti: ker mi je bilo dano več zvedeti in spoznati, sem primoran tudi od tega svojega duševnega bogastva dajati več nego terja zapisana postava, če nočem čuti hladno obsodbo svojega bližnjega, da sem sebie-než". Naj bi ta članek prebrali vsi, ki so kdaj trgali hlače na gimnazijah in univerzah. Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan....
(olumbus
Kardinal Evgen Tisserant, ki
mu mnogi pripisujejo, prvo .mesto za papežem, je v daljšem prijaznem pismu sporočil predsedniku Slovenske kulturne ustanove EURAM, preč, g. dr. Koledniku, da bo dne 3. maja t.l. v Vatikamu maševal "za slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča in po dobrih namenih vseh Slovencev". Tako je visoki cerkveni knez zopet pokazal svoje globoko spoštovanje do slovenskega
j vseh v njihovo ožino nevklenje-'1 5 nih duhov, navadno že z na-: slednjim dnem utonejo v pozabo I in si nihče ne zapomni niti črk , iz njihovega "imena", "mrtve ve-! je" pa vkljub vsem strankarskim in cenzorskim sekiram zelenijo na drevesu civilizacije iz roda v rod in rodijo obilen in trajen sad.
Znani slovenski zdravnik in psihiater dr. Ivo Podobnikar je bil imenovan na odgovorno mesto šefa vseh terapevtičnih aktivnosti v ohijski državni umobolnici v Columbusu. G. zdrav- [ nik se često udeležuje raznih psihiatričnih zborovanj, kjer večkrat nastopa kot predavatelj. Sredi maja je bil poslan na vse-ameriško psihiatrično konvencijo v Chicago. Slovenci v Columbusu smo na svojega priljubljenega rojaka ponosni, še posebej pa je njegovih talentov vesel Slo-venian Research Center, kjer g. doktor doda zgodovinskim, sociološkim in psihološkim tolmačenjem tudi nove psihiatrične perspektiva
Pred kratkim je bil na obisku v Columbusu g. Marijan ŠčančaV , 69 iz Clevelanda. Vkljub temu,' da ima g. Ščančar že 69 let in da si je že v Evropi pridobil več diplom, namerava še nadaljevati s študijem na Ohio State University. Tako žilavost je trebe le občudovati, istočasno pa je lep vzgled številnim mlajšim, ki se včasih izgovarjajo, da so za študij "prestari".
Slovensko-ameriška anketa prav zadovoljivo poteka. Nekateri prejemniki so hitri, drugi počasni, a po pismih sodeč zakasnelost še. ne pomeni, da poznim manjka dobre volje. Tu je nekaj tipičnih primerov iz podpisanih pripomb. Mladi dr. Jože Meršol piše: "Let me con-gratulate you on the excellent idea of having the questionnaire made up and also that somebody bas enough interest at heart to undertake this task. Sure vvould appreciate a copy of statistical averages...." In 77-letni bivši ljubljanski župan dr. Juro Adle-šič vspodbuja iz Kansasa: "Občudujem plemenita prizadevanja Slovenian Research Centra in želim lepih uspehov". Univerzitetni profesor Boleslav Povšič dostavlja: "Vaše vztrajno prizadevanji bolje predstaviti Slovence svetu je hvale vredno". Znani duhovnik, preč. g. Alojzij Breznik piše: "Z veseljem sem izpolnil formularje in iskreno Vam želim najboljši uspeh"
Podobno so pripisali in podpisali številni drugi, med njimi: senator Frank Lausche, vzgojiteljica gdč. Angela Gospodarič, kulturna delavka ga. H. Gaserje-va, v Ameriki rojeni zdravnik g.
Zupanec, g. Robert
PRE2IVE DRUGE!
TRPEŽNE
NOGAVICE ZA DELO
Kakršnekoli oblike ali debeline rabite, vi jih najdete
v	veliki izbiri PENMAN'S NOGAVIC ZA DELO.
In kakršnekoli si izberete,
vi	boste naredili najboljši kup za ceno.
TUDI SPODNJE IN GORNJE PERILO SLAVNI OD 1868
WS-10-4
PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU
HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA
VAM NUDI
višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cene.jša in ugodnejša osebna in hipotečna posojila, nasveta za bolj,še vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti, popolne ali začane (nad tri mesece trajajoče) nesposobnosti za delo Uradni prostori: 646 Euclid Ave., Toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746
CARL VIPAVEC
obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih,
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	|N NOTAR
278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont. — EMpira 4-4004
naroda in njegovih velikih mož ter do slovenskih kulturnih usta- j dr. Ralph nov. Ob tej razveseljivi novici, ki; Petek, Mrs. Angela Chemažer, itd. smo jo prejeli prav v času novih; In v Rimu izšolani slovenski or-
lov in dobili so tu imena: Gau, provincia, komittat. Ni bilo ne vlade ne, vojske, ne valute ne zastave, nič. Slovenski jezik je moral na 2/3 ozemlja čez noč zginiti, drugod je životaril kot provincia-lizem. Preseljevanje rojakov je prizadelo samo Slovence. In komunistična revolucija s klanjem
pore slovenskih mož, ki so pred okupacijo in po njej skušali lajšati obupen položaj svojega naroda. Skupna dogma vseh Jugoslovanov je namreč ta: Slovenec mora vedno in povsod, tudi v najhujših urah, ko ga strahopetno zaupustijo tisti, ki so ga dcstletja izžemali, češ da ga bodo
izbruhov ozkega, doslej vedno s cenzuro zaščitenega strankarskega potvarjanja, se človek nehote spomni, da so nekoč hotele majhne duše tudi Jurčiča odsekati kot "mrtvo vejo" in ista burka se je ponovila pri dr. Koledniku, ki ga je še pred leti tožil tujcem en strankin prvak, češ da "za svoje delo ni pooblaščen". Toda skoraj vedno je tako, da
ganist g. Lado Lempl, ki sam marljivo pripravlja izdajo nekaterih Hladnikovih mojstrovin, ni osamljen, ko piše: "Iskrena hvala vsem, ki pomagajo pri raziskovanjih! želim, da bi ta
POZOR!
POTUJETE v RIM
Prenočišče, hrana, ogled it ai i Rima itcl< vsc te skrbi bodej ITALIJO? odveč, če se boste obrnili na:
Hotel - Penzion RLED
Via Statilia, 19 — Telefon 777-192 - Roma
Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte!
trud rodil popoln uspeh in bi "tudi ankete vsaj tupatam pripomogle kakemu Ameri kancu do
bolj pravične presoje vseljen . priiiki store. Denar, ki bi ga dru-
Ali se izprašujete kam bi šli ob sobotah in nedeljah in kje bi preživeli Vaš letni dopust?
Mi iskreno upamo, da bo naš na novo odprti
"VALENTINE RANCH INN"
odgovarjal Vaši želji.
Kako priti do Valentine Rancha?: Po cesti 401 do Woodbiiie Ave, po kateri se peljete do Suttona in Beavcrtona ter nadaljujete do Brechina. Dve milje severno boste zapazili kažipot Valentine Rancha. Od tu se pel j i te proti severu po cesti 69. ko pridete iz Udney-ja, pazite za kažipot za Fair Valley Rd. Od tu pazite na naš kažipot.
Kaj boste našli na Valentine Ranchu? Moderno opremljeni letoviški dom, plavalni bazen, z napravami za filtracijo vode, otroški bazen, buffet, razna športna igrišča, deset opremljenih prostorov za taborenje, in plesišče na prostem.
Vstopnina je $1.— Za vse nadalnje informacije se obrnite na VVorld Travel Service Ltd. 258 College St., Toronto, WA. 3—4846 — WA. 3—4261
Se priporočata lastnika:
. Zlatko Vergič in Stanko Sajnovič
skega vprašanja". Tiste, ki vpra-
propagandisti, ki vreščijo o"su-'šalnih pol še niso izpolnili m hih vejah" in "destruktjvonsti" vrnili, prosimo, da to ob prvi
gače moral Center vložiti poizvedovanja po pošti ali
za
obisk po svojem zastopniku, bo tako koristneje porabljen v zimski — četrti — anketi.
ni bila nič milejša, skoraj gotovo j branili, prejemati nauke življenja hujša, razvijala se je namreč s in smrti od tujca. V nobenem stališča dvakratne odvisnosti: primeru ne sme misliti in ravnati komunistične in jugoslovanske. ^ tako, kot se njemu zdi prav in Kaj je prišlo leta 1945 in kaj še koristno. Zvestoba tujcu do groba
danes, je boljše molčati.
Tudi med vojno in okupacijo je bil naš narod od več strani ■
in v grob!
Iz vsega povedanega jasno sledi, kakšen kažipot je Slovencem
izpostavljen suženjskemu duhu črni 27. marec 1941. Kaže nam jugoslovanstva. Klanju komu- pot k neizprosni in dosledni borbi nistov se je pridruževalo hujska- za osvoboditev od tujca in za nje pobegle vlade. In končno je j ustavaritev samostojne narodne prav zaradi jugoslovanstva prišlo, Republike Slovenije. Po vsem do tragikomedije, da smo morali (božjem in naravnem pravu ima-poslušati izjave kot: "Titova mo pravico, odločati o vsem, prav vojska je moja vojska" in "Pri-, vsem, kar je naše, ne samo nič družite se vsi komunistom"! Da ^ važnih in manj važnih stvareh, se je vse to zgrodilo na pritisk, temveč o najvažnejših, kot sta slovenski nacionalizem (govori se' radi verjamemo, a to na dejstvu mir in vojna. Na drugem mestu, celo o nekoristnosti slovenščinej malo spremeni. Tudi slovenski šele na drugem, prosim, velja
kot pismenega jezika) in član-1 voditelji niso zaostajali za svo-j boriti se za to, da bo svobodni ' da bi (široka ali ozka) klika tuje-
A VENDAR BODO NJEGOVI DOHODKI STALNI
J0F"
Informacije in literatura sta Vam BREZPLAČNO na razpolago, gko pišete na :
THE ASSOCIATED LIVESTOCK GROVVERS OF ONTARlO 481 Eglinton Ave., West., Toronto
dom tudi dostojno bivališče roja- ga naroda odločala o nas, namiljenja in smrti. Kdor naš boj j Cma zemlja naj pogrezne...
pošiljala nad glavo ogenj in pe-, ponižuje ali mu nasprotuje, naj J Zato iščimo naš lasten obraz
kov. šele s tem bo onemogočeno,
kel ter nam pisala zakone živ- zanj veljajo presvete besede: in naše lastnq srce!
► JAVNA
A
TRIBUNA
"Neresni ljudje"
Pod tem naslom je g. Vili (V. Lipovec, urednik .AD) objavil v AD dva članka, ki naj bi pobila trditve G. Kamnarja v aprilski številki SD. G. Kamnar bo gotovo dal odgovor. Kako bo ta izzvenel, ni moja zadeva. Tokrat bi rad ugotovil le nekatera dejstva, ki naj prikažejo "nferesne ljudi" tudi na drugi strani. Dobro je, da ljudje slišijo glas zvonov -še od druge strani.
Kar piše V-R v Kanadski AD, ni nič drugega kot nadaljevanje starega natolcevanja iz dobe, ko jc bil v Torontu za župnika g. dr. Kolarič. "Bil je pa tretji med nami rdeči ogleduh ki si je ves ta čas mel roke in se v pest smejal. G. Kamnar in njegovi okrog "Slovenske Države" so zanj opravljali razdiralno delo in rahljali protikomunistično odpornost. Na rdeče ogleduhe in na njihovo delo kamne ni letelo. Za tako delo "neresni ljudje nimajo Časa in ne smisla. Oni so si zadali drugo nalogo: vzeti dobro ime vsakemu, ki ni z njimi in se nc podredi njihovemu vodstvu"....
Da je tako pisanje V-R neresno, je vidno na prvi pogled. Kdor gleda nazaj vse številke SD od prvega začetka do danes, ve, da je "Slovenska Država" vedno odločno odbijala komunizem in ga razgaljala kjer koli ga je le mogla. Seveda, nismo smatrali vsakega za komunista, ki se ni strinjal z nami, kakor to delajo gospodje okrog takozvanc JRZ in njihovega kroga. Znana je njihova krilatica: Kdor ni z nami, je proti nam, in kdor je proti nam, je — komunist ali vsaj njihov sopotnik.... Nihče ni v zgodovini slovenskega naroda storil večjega zla, kot prav ti ljudje, ki so se v domovini trkali na prsi, da so zagovorniki in nosilci papeških socialnih okrožnic, v praksi pa so te okrožnice gazjljj kjer se je le dalo. Vodilni ljudje so zaslužili težke tisočake mesečno, uboge uradnice v takoz-vani "Jugoslovanski tiskarni" (preje Katoliški tiskarni) pa so se morale zadovoljiti z mesečno miloščino 700—800 Din.
Ko obhajamo 70 letnico socialne okročnice "Rerum Nova-rum", kateri so pok. dr. J. Ev. Krek in drugi posvetili vse svoje moči, so njegovi nasledniki po prvi svet. vojni lepo govorili o tej okročnici kakor tudi o naslednji "Ouadragesimo anno", toda mnogokrat, le govorili, v delu pa so bili daleč zadaj. Le en primer: V nekim mariborskim podružnici Lljubljane je bil nastavljen mlad fant za mesečno plačo Din 500. Po enem letu bi se mu morala plača zvišati. Ni mu bila zvišana. Prišla je odredba o minimalni mezdi. Na tej podlagi bi moral dobiti okrog Din 1.100. Vodstvo v Ljubljani pa je sklenilo: Naj dela samo pol dneva.... samo, da je obšlo to naredbo. So bili to "resni ljudje"?
Prišla je druga svetovna vojna in slovenska tragedija. "Resni ljudje" okrog JRZ (danes pravijo, da SLS) narod nato niso prav nič pripravili. Generalu Rupniku očitajo, da -je preveč sodeloval z okupatorjem. Sedaj bi pa rad povedal nekaj. Prve dni po nemški okupaciji je SNO, če smemo tako reči, poslal iz Ljubljane dva opolnomočena delegata (imena na razpolago) v Celje, da stopita v stik z nemškim generalom in mu ponudita predlog, naj se vsa Slovenija združi pod eno samo upravo — nemško upravo. Razlog za to je bil v tem, da ne bi bil slovenski narod razdvojen pod več okupatorji. Nemški general je pa delegatoma (eden J. Pucelj, je že mrtev) povedal, da je "Fueh-rer" že odločil.... Čemu metati polena na Rupnika, če so pa slovenski "generali" sami šli v
Celje se ponujat.... Verjamemo, da takrat v dobrem namenu.
"Resni ljudje" so bili gotovo tisti krogi, ki so se igrali "bele" in "plave", "Slovensko Legijo", "Narodno Legijo" itd., v -dobi, ko je bila narodna strnjenost na vojaškem področju z ozirom na komunizem nujno, stokrat nujno potrebna. Metali so polena pod noge Rupniku, poveličah pa so polk. Krenerja z "generalsko" častjo, čeprav je bila vloga polk. Krenerja zelo čudna. Ljudje, ki so bili v službi domobran-stva na Taboru (tudi pok. polk. Peterlin), so imeli o njem zelo različne pojme. General Rupnik je bil na listi "vojnih zločincev" "general Krener—nikdar....
"Resni ljudje" (mi okrog SD smo po pojmih g. Vili- j a "neresni")-so malo mislili, kaj bo z Slovenci na Koroškem in v Trstu. Sam sem priča o tem. Bilo je leta 1943. JRZ (odnosno SLS, ali Slov. Kršč. Demokracija), takrat menda Slovenska Narodna Zaveza), so poslali po tajnih kanalih dr. Kreku obširno spomenico o položaju v domovini in o gledanjih za bodočnost. Načrt o ureditvi bodoče "Jugoslavije", kako naj izgleda bodoča Slovenija V Jugoslaviji in njene meje. V odgovor nato je je izla obsežna mimeografirana brošura: "Narod v osrčju Evrope". Izdali so jo takoz Stražarji. Krepko pisana, mnogi zemljevidi, jasen načrt glede bodočih meja itd. Bil sem kmalu nato pri tajniku bivše SLS, g. M. Kr. v Unio-nu. "Ste brali to knjigo"?, je bilo vprašanje. "Sem je prav dobra", je bil odgovor. "Kako si vendar predstavljate, da naj mi Slovenci prebavimo Celovec in Ti-st"? .... To vprašanje me je presenetilo in me vznemirja še danes. Vodstvo SLS, če že tako hočete, je bilo v skrbeh, kaj naj počnemo Slo-' venci s Trstom in Celovcem v slovenski državi....?
Dalje! Italijanski listi so pisali, da je italijanska diplomacija iskala stikov s Slovenci in bi rada vedela, kakšne bodo slovenske zahteve glede bodoče slovensko-italijanske meje. Bilo je to v dobi, do še ni bila proglašena Titoslavija. Zastopnik Slovencev v Rim je bilu takrat dr. M. Krek. Dr. Kreka so takrat, tako pišejo laški listi, vprašali, kakšno bo slovensko stališče. O potegu razgovorov ni bilo ničesar poročanega. Nekdo, ki se je za to zanimal, je pismeno vpra-šalu g. Kreka, kaj je na stvari, kaj je on odgovoril. Dobil je odgovor, da se spominja, da so bili pri njemu Lahi, kaj se je pa govorilo, se več ne "spominja" .... Odgovornost prepuščam poročevalcu. Je gotovo življensko važno vprašanje — narodne meje— pa je res žalostno, da se "narodni zastopnik" ne spominja, o čem so govorili....
Gibanje za Slovensko državo si ne lasti nobenega monopola. Le eno želi: nobenega slepomišenja glede slovenske bodočnosti. V-R pravi na koncu: "Slovenci hočemo svobodno in samostojno Slovenijo, ki bo urejena in vladana tako, da bo prijeten in udoben dom vsem".... Ali res tako želijo ljudje kova kot so V-R in Vili? Dvomim! Njihov šef je vendar predsednik SNO dr. Kiha Krek. Vse njegove izjave pa izvenijo v eno: Slovenija v sklopu Jugoslavije. Kjer koli se je dr. M. Krek pojavil kot govornik, kar koli je napisal, vse izzveni v eno samo točko: Slovenci smo za Jugoslavijo. (Seveda samo oni, ki so v sklopu JRZ, op. p.) Dr. Krek vedno hvali na raznih srbskih zborovanjih velesrba Dražo Mi-hajloviča: dr. Kreka poveličujejo velesrbskmi listi in velesrbski politiki. Zato zelo in upračeno dvomimo v iskrenost teh zapisanih besed. Te so le pesek v oči onim, ki ne znajo trezno misliti. Očitek "neresnih ljudi" nas ne
Nove zgradbe pivovarne Labatt v Torontu
Pred tedni je bilo razglašeno ,v Torontu, da bo na ozemlju 40 akrov, ki jih prikazuje slika v tem članku, podjetje pivovarne John Labatt Limited v kratkem postavilo najmodernejšo pivovarno v Ontarijo.
Gradnjo je objavil g. N. E. Hardy, podpredsednik Ontarij-skega oddseka imenovane družbe. Pivovarna bo stala na severo-zapadnem delu Toronta, v okraju Etobicoke in sicer na križišču cest "401" in Islington Avenue. Po zatrdilu podpredsednika, je to začetek 10-letnega povečavanja, ki ga podjetje namerava izvesti v Torontu, Montrealu in Winni-
pegu. Podpredsednik je tudi dejal, da je podjetje moralo misliti na povečavo vsled vedno večjega povpraševanja po njihovem izdelku ter da je sedanje podjetje v polnem težkem obratu. Dejal je tudi, da so modernizirali svoje podjetje v Londonu v iznosu $1,000,000.
Upati je, da bo nova pivovarna dograjena v dobi petih let.
Načrti za to novo podjetje so v pricipu podobni montrealskim. Tam so zgradili nova poslopja 1956 leta. Tovarna bo razdeljena v 1 pet samostojnih enot, ki pa bodo ' med seboj povezana. Tako bo
fov/ce iz
»».»UM«!
Slovenije
MARIBOR
14. aprila 1961 je umrl tukaj na posledicah srčne bolezni prof. Kores Alojzij. Pokojni se je ro-. dil 1918 v Mariboru, kjer je 1937 maturiral na klasični gimnaziji. V. Ljubljani je končal slavistiko in nato poučeval na eni izmed mariborskih srednjih šol.
Pokojni je bil izobražen in razgledan, po značaju anima pia in candida, zvest in iskren prijatelj, da jih človek malo sreča na življenjski poti.
Njegova dejanja in besede so sicer težile verige razmer, a duh in srce, ki sta prosta suženjstva, sta bila na strani tistih, ki jim je draga popolna svoboda sloven skega naroda.
Naj mirno počiva v domači deželi!	M.O.
dana možnost, da bodo surovine prihajale v zgradbo na eni strani, izdelek pa odhajal v "promet" na drugi strani.
Ves proces bo šel skozi sterilno čiste najmodernejše aparate, ki jih bodo upravljali strokovnjaki na tem področju. Upajo, da bodo zmogli produkcijo 450.000 sodov na leto.
Zunanjost podjetja bo obdajal negovan park, kar bo dvignilo pogled na, istega. Trenutno ima Labatt v obratu pivovarne v Montrealu, Torontu, Londonu, VVinnipegu, Saskatoonu, Van-couvru in Viktoriji.
boli, ker ne odgovarja. Neresni ljudje so tam, kjer farbajo naivne ljudi in jim trosijo pesek v oči o "lepši slovenski bodočnosti v svobodni Sloveniji", mislijo pa pod tem Slovenijo v sklopu kraljevske Jugoslavije. Tako daleč capljajo ti "narodni voditelji" misleč, da so vsi tako neresni, kot se neresni takozvani narodni vodniki. Razni pokloni v preteklosti takozv. "Veličanstvu" dajo mislili in u-pamo, da bodo resni Slovenci takozvane "resne politične Slovence" odklonili.
M.G.
Obtožujem...
Že ob ustanovitvi slovenskega primorskega prosvetnega društva "Simon Gregorčič" v To rontu, Kanada, so bili nekateri člani pod vtisom, da je društvo sovražno razpoloženo proti slovenskima župnijama, verskim organizacijam, kar jasno govori izjava g. Ludvika Stegu, tajnika društva: "Naše društvo ni in ne bo nikoli sodelovalo s cerkvenimi organizacijami! in zlasti slovenskim dušnim pastirjem. "Poznejši dogodki v življenju društva so to kritično gledanje popolnoma potrdili. Predvsem pa ponovno izrečena izjava tajnika društva: "ZATO SE JE TUDI TAJNIK IZJAVIL, DA DRUŠTVO SIMON GREGORČIČ NI NAPERJENO PROTI VERI, AMPAK PROTI TAKIM LJUDEM KOT STE VI IN POSEBNO PA ŠE VODITELJEM VERE!" ki so jo v imenu društva podpisali in s tem potrdili tudi člani razso-diščnega odbora: gg. Ivo Božič, Valdi Kavčič in Jože Malinarič, in 12. maja 1961. na izrednem občnem zboru še z glasno tajni-kovo pripombo: "Nimam nič proti veri, samo farjev ne morem videti!" hrupno podčrtali, jasno potrjuje, da je društvo podleglo komunistični propagandi in je zdaj po svoji naravi borbeno brezbožnega značaja. (Poudarjeni "Vi" v izjavi se nanaša na spodaj podpisanega, ki je, potem ko je videl, da so nekateri odborniki in člani društva sovražno razpoloženi proti slovenskima župnijama v Torontu, posebno pa še proti, slovenskim duhovnikom, iz društva izstopil!)
Kot katoličan in zaveden Slovenec protestiram proti tej izjavi in javno obtožujem vse tiste, ki so:
I 1. opijuvali s to podlo in borbeno brezbožno izjavo pokojnega Simona Gregorčiča, spoštovanega katoliškega duhovnika, sloven-
skemu narodu priljubljenega pesnika in javnega kulturnega delavca ;
2. oblatili na splošno slovenske katoliške duhovnike, ki so bili v najtežjih časih našega narodnega življenja in so mu, hvala Bogu, še danes, kljub komunističnemu preganjanju, edina o-pora, uteha in tolažba.
Ob tej priliki podčrtavam sledeče zgodovinsko dejstvo: Samo katoliški veri, slovenskim katoliškim škofom in njim zvestim duhovnikom moramo biti hvaležni, da smo se Slovenci, kljub preganjanju in zatiranju, še ohranili kot narod in da nismo, ravno po njihovih zaslugah, že zdavnaj utonili v tisočletnih valovih načrtnega potujčevanja!
Ludvik Jamnik
Dragi gospod Kamnar!
Z velikim zadoščenjem sem bral v marčevski številki Slovenske države Vaš članek o po-| kojnem generalu Leonu Rupni-j ku. Pravilno je, da se je našel j nekdo, ki je imel toliko pogumen, da si je upal povedati na ves glas resnico. Če bi se pri tej stvari čutil kdo po krivici prizadetega, je to vsekakor obžalovanje vredno in stvar je treba popraviti. S tem ni rečeno, da je treba za las popustiti v pravični borbi.
Podpisani se dobro spominja tis.tega črnega septembra 1943 v I jubljani, ko so čete Vaških straž bojevale smrtni boj v obkoljenem Turjaku. Ne bi želel delati komu krivico, tudi ne maj-am trditi, da je v spodaj navedenem šušljanjit čista resnica, a vem, da se je po mestu šušljalo, da je zasedbena vojaška oblast čakala na zastopnike ljudstva, ki bi prosili za pomoč obkoljeni slovenski posadki.
Tragediji na Turjaku je sledila doba Slovenskega domobran-stva, za katerega ima pokojni general bistvene zasluge. In če si podpisani želi videti kak prizor iz pretekle slovenske zgodovine, bi si želel videti tistega, ko je bla-gopokojni general Rupnik zagrozil prizadevnežem JRZ Dravske banovine —v globoki ilegali seveda — z ai'etacijo. V času najbujnejšega razcvita domo-branstva so ga namreč ti priza-devneži prišli prosit za nič več in ni manj kot....", da jim obljubi svojo pomoč pri osvoboditvi Slovenije". General Rupnik in domobranska vojska torej nista osvobajala dežele, ko sta bojevala smrten boj s komunističnimi tolpami, to nalogo so izvrševali snežnobeli in čisti veljaki v globoki ilegali.
Od moža, ki je videl na lastne oči, je podpisanemu tudi dobro
znana trnjeva, pot, ki jo je gene-' ral moral prestajati v taborišču v Italiji po 1945. Važen mož taborišča za DP je bil eden izmed snežnobelih mož, 10096 čistih rok.... kar zadeva sodelovanje z zasedbeno oblastjo. Pred vojno je često jahal konja po sredi Ljubljane, sedel je v odborih za važne mednarodne prireditve, seveda tudi v raznih upravnih odborih. Ta mož je prisilil gene-1 rala, da je zapustil taborišče in se zatekel k Hrvatom. Snežnobeli mož je nato dobro spoznal razne mednarodne begunske j fonde, ko pa je vse usahnilo, se je vrnil pod oblast Josipa Broza I in njegovih valptov. Naj bo sine ira et studio povedano, da domo-j vina, družina in starost lahko do, neke mere opraviči jo marsikate-' ro dejanje, a od mož, ki so si nekoč lastili najvišja mesta, bi upravičeno pričakovali manj ser-vilnega duha. 10096 gotovo pa je, da ljudje take vrste nimajo pravice soditi o pokojnem generalu Rupniku.
Ves čas po 1945 lahko opažamo neko nedoslednost (ki pa se glede na Poglede JRZDB spremeni v železno doslednost) v obravnavanju Slovenske domobranske vojske in njenego ustanovitelja generala Rupnika. Na eni strani letne komemoracije, sla-vnosti govori in članki, pretakanje solz za padlimi vojaki, na drugi strani vzvišena zadržanost, i ahla rdečica sramu, mrtvaški molk, pogosto pikra beseda na račun ustanovitelja te vojske.
Snežnobeli in čisti možje si laste vojsko, ki bi je bili oni nikdar ne ustanovili, nad ustanoviteljem pa izrekajo damnatio memoriae.
Ko ki nekdanji belgrajski gospodar še bil na oblasti, ko bi bile še možnosti za ministerske stolčke brez listinice, ko bi bilo še možno z balkona unionske palače mahati vernim in vdanim množicam ter obljubljati razširjeno samoupravo Dravske banovine, bi človek to ogorčeno sramežljivost do neke mere razumel. Domobranci namreč v nobeni Jugoslaviji ne bi dobili uradnega priznanja, ker so se borili predvsem za slovensko deželo in proti komunizmu. Njihove žrtve bi bile zadeva pietete posameznikov, morda zadeva prosvetnih društev, v kolikor bi to dovolil bolj ali manj strahopeten vaški odbor JRZDB. Uradno priznanje bi šlo samo snežnobelim in čistim, ti so se borili za "kralja i otad-/bino", zato bi jim bila izkazana tostranska in onostranska glori-ja. In zato ni čudno, da snežnobeli tudi v begunstvu ravnajo in mislijo tako kot bi bili prisilje-
Državna založba SIovenij"a, ki je bo obsegu, delu in številu svojih izdaj najmočnejša založba v Sloveniji in na drugem ali tretjem mestu v Jugoslaviji, je pred kratkim izdala svojo dvatisočo pub-ligacijo. Skupna naklada teh 2000 knjig je 11.861.000 izvodov. Povprečno je izdala vsak tretji dan po eno knjigo (največje svetovne založbe izdajajo povprečno po eno knjigo dnevno). V petnajstih letih svojega obstoja je DZS izdala 846 učbenikov in priročnikov, 386 leposlovnih del, 277 muzikalij, nadalje periodiko, znantsvena dela (148), poljudno poučna dela (64), slovarje in umetnostna dela. Najuspešnejša leta so bila 1951 (186), 1959 (181), 1960 (153). Veča se zanimanje za žepne izdaje. Izredno je bilo zanimanje za pesniško zbirko Janeza Menarta, "časopisni stihi", ki je bila razprodana v treh mesecih, pa čeprav je bilo 3000 izvodov. Doslej je 1|3 avtorjev domačih, 2(3 pa tujih (pri poljudno znanstvenih delih je razmerje obratno). Največje težave se krediti, ki so preveč kratkoročni glede na značaj založniškega dela. Tudi knjižnice odkupujejo sorazmerno vse premalo knjig.
Znanstveniki Metalurškega inštituta v Ljubljani so iznašli novo izvirno metodo za pridobivanje pitne vode iz morske. Prve laboratorijske poskuse so naredili že 1954. leta, sedaj pa že gradijo študijsko tovarno. Princip ne sloni na destilaciji morske vode, pač pa na zmrzovanju v obliki snega in, nadaljnem cent-rifugiranju in taljenju snega. Znansteveno tehnična novost je v tem, da voda zmrzuje v sneg, ne pa v bloke ledu. Značilna za novo metodo je velika ekonomičnost (postopek zahteva približno 1|8 energije, ki je potrebna za destilacijo). Predvideno je tudi izkoriščanje "usedlin morske soli. Za pridobitev 1000 litrov pitne vode iz morja je potrebnih 25— 30 KVVH električne energije ali
NOVI KOADJUTOR ZA BEOGRAJSKO NADŠKOFIJO
Dosedanji križevški škof dr. Gabriel Bukatko je bil imenoval za pomožnega nadškofa beograjske nadškofije s pravico nasledstva.
6—8 kg nafte, cena pa bo 250— 300 din.
Kiparski simpozij "Forma vi-va" v Portorožu in v Konstanje-vici nad Krko bo trajal tri mesece. Poslali so že vabila mnogim uglednim kiparjem doma in po svetu. Od vseh prijavljenih bodo izbrali 20, ki se bodo razdelili v dve skupini. Ateljeji bodo na prostem. Odkupili bodo vsa dela, najboljša pa nagradili. Nekatera domača in tuja televizijska in filmska podjetja bodo snemala filme o poteku tega umetniškega dogodka mednarodnega pomena.
ALEKSANROV ODNOS DO SLOVENŠČINE
ni ravnati in misliti "u otadžbini".
Večina, velika večina podjarm-
Ijenih narodov presoja dogajanje
v domovini in izven nje po merilih lastnega naroda, njegove svobode in blaginje. Slovenci smo izjema. Za nas naš narod ni toliko važen kot želje in misli tienutnega gostitelja ter bivšega in morebitnega gospodarja. In snežnobeli znajo to vlogo naravnost odlično.
Dolžnost Slovenskega državnega gibanja, ki ima za svoje načelo borbo za Republiko Slovenijo, je, da da vsakomur svoje mesto, a da sodi po merilu slovenskega naroda, njegove svo-vode in časti. Na žalost smo še daleč od tega, da bi pokojnemu generalu izkazali uradno priznanje v smislu genija našega naroda. Morda zašije nekoč tudi ta dan. Za enkrat naj mu bodo v priznanje te skromne vrstice neznanega pisca.
Olivcr
Ruda Jurčec je objavil v Glasu Slovenske kulturna akcije (VIII., V*) spomine na Antona Nova-čana in po spominu Novačanov lastni opis, kako se je končala njegova kandidatura za bana:
".... Bil sem v Celju, ko se je sprožila kriza okoli imenovanja-novega bana v Ljubljani. Zadeva se je takrat urejevala na Bledu. Zelo sem bil presenečen, ko sem prejel neko jutro brzojavko ministra dvora, ki mi je naročala, da naj takoj pridem na Bled. Niti to ni bilo navedeno, da gre za avdienco pri kralju Aleksandru, če bi bil to slutil, bi vzel vsaj predpisano obleko s seboj. Ko sem prišel na Bled, sem pred kavarno Park srečal Josipa Vidmarja. Bil sem presenečen, še bolj pa me je presu-nilo, ko mi je hitel pripovedovati: "Ali veš, da si kandidat za bana.... Le pripravi se—in glej, da boš dobro odrezal: saj vem, da bomo pod teboj in s teboj v Sloveniji vladali mi "kulturniki", je zasikal, kakor je to znal le on, vljudni Mefisto.
Priznam, da mi je bilo nerodno, ko sem se z ministrom dvora vozil v Suvobor. Kralj Aleksander me je sprejel zelo prijateljsko in kmalu sva bila v podrobnem obravnavanju problemov Slovenije, dasi mi ni rekel besede, za kaj gre.... Ko sva že vse obdelala, je začel:
"Pa znaš ti, dragi Antune, ovaj vaš slovenački jezik — to treba napustiti, to više nc vredi, treba da radimo za jugoslavenski jezik...."
Takrat sem že vzkipel, je nadaljeval Novačan (kdor ga je le malo poznal, si ga more prav lahko predstavljati v navalu svete jeze). Seveda sem začel mirno in počasi, toda videl sem, kako je začel postajati kralj Aleksander nervozen, nestrpno je zrl vame, me poslušal do zaključka in potem rekel:
"Pa zašto ne bi — pa šta je to jezik — nije to tako strašno...."
"Kako", sem vzkliknil, "jezik je bil vedno naša največja svetinja in z njim smo se branili bolj kot pa se je kdo drugi mogel s puško...." Videl sem, da sem ga zadel, ko sem onemil "puško" — njega vojaka! Že med končavanjem razgovora je nena-dpma vstopil minister dvora, kakor da bi bil poklican, se sklonil h kralju, ki mu je rekel nekaj besed na uho. Po besedi o puški se je kralj dvignil, mi dal roko in me brez besede odslovil.
Ko sem prišel v predsobje, je bil tam že dr. Drago Marušič. (Pozneje sem izvedel, da je bil tudi on klican na Bled in sicer že prejšnji dan.) Komaj sem bil dobro v svojem hotelu, je bilo objavljeno, da je za bana imenovan dr. Drago Marušič. In sledili so tisti žalostni časi, ko so strani Ivana Cankarja trgali iz slovenskih čitank. Imam čisto tak vtis, kakor da so tedaj hoteli dobiti slovenskega pesnika in pisatelja, ki naj bi opravljal to delo..."