^ v„k dan rasen sobot, nedelj ia prasnikor. ^ dail/ «"ept Saturda/., 8u..dsy» «nd Holidajrs. PROSVETA glasi loj lov EN SKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE .1 e^T^ri;:. CHICAGO. 1LL., PONDKIJKK, 17. OKTOBRA (OCT. 17), 1WM Acceptance for mailin, nt rHtP of provided for tn sactlon 110», Aet of Oct. 3, 1917, authomad on Juna 14,»^ Uradniški ln upravniškl prostori! M67 8. Lawndala Ava. Off les of Publlratton: 2067 South Lawndal« A v«. Talaphona, RockwcU 41)04 Subacription »«.00 Y.arly SIK V.— N t Mili K 203 [Dunajski naciji napovedujejo vo reformacijo v Avstriji Tisoči bodo pretrgali zveze z Rimom in stopili v protestantovsko cerkev. Bivši kancelar Schuschnigg ostane pod policijskim nadzor-itvom in semenišča bodo zaprta, ker naciji nočejo novih duhovnikov. Hitlerjev komisar naprtil Židom in Čehom odgovornost za naval na palačo dunajskega kardinala. Protižidovske demonstracije na Dunaju Daiuj. 15- okt- — Vodi,ni na" go sinoči napovedali novo redijo v Avstriji. Tisoči kanov bodo pretrgali zveze z in prestopili v protestan- 0 cerkev. Val ljudske je-proti duhovščini, ki se vme- v politiko, narašča. Vodite-nacijske stranke pravijo, da il govor Josepha Buerkela, rjevega komisarja v Avstri-katerem je ožigosal katoli-hierarhijo, "moralna ekseku-f kardinala Innitzerja. 1 ne pričakujemo, da bi linal zapustil Dunaj, uverje- gmo, da bo držal jezik za " pravijo naciji. "Trinaj-oktobcr je bil zgodovinski Nemčije, kajti na ta dan je 1 političnukatolicizem smrt-idarec." Globočnik, načelnik na-;e distriktne organizacije na tju, je napovedal, da kardi-Innitzer ne bo več podžigal ;ov na boj proti nacijem. inalova pridiga, v kateri je mladino, naj ostane zve-katoliški cerkvi, je dobila od-v navalu na njegovo palačo oktobra. Globočnik je obljubo stranka poravnala ikono jo povzročili naeijt v u na kardinalovo palačo. Beiaj, 15. okt. — Joseph Buri, Hitlerjev komisar v Av-ji, je napovedal vojno kato-hierarhiji, ker je pričela na-nacijsko stranko in 'Tuja*. Kurt Schuschnigg, avstrijski kancelar, bo še je pod policijskim nadzor-| hotelu Metropole, kjer fiavni stan nacijske tajne po-ije. Schuschnigg je jetnik v hotelu od 13. marca, ko je r anektiral Avstrijo. 'Klerikalni politiki, ki urgirai llzpjstitev Schuschnigga, naj ■Mij obrnejo na kardinala In-je vpil Buerckel na shodu, katerega se je JMežilo čez ato tisoč njegovih "Wev. Masne demonstracije 'b,le klicane v prvi vrsti pro-^r(j nalu in proti politični •frttini na splošno. "I>efinitivno smo zaključili, «em«niKča ostanejo zaprta", »"M Buerckel. "Mi ne mara-J?mnih duhovnikov. Verske in , 4,ne »mo že prej zaprli stranka je prevzela r'J® mladine. Ako bodo kato-»* nadalje molili proti nam * , ' tHjaJ »*>m zahteval ^ ^Ka posameznega člana _ »Tanke, da pretrga zvezo ^. P»r..ke in Aole »pada-j: ««*r to ho njena garan-h ' V l* ceste so posest držav. , y n< demonstriral na T našega dovoljenja. k'' . f"m° Izstopali tako * ' J", kajti politika je Bi a! t" na ,)ravic«- Krščar i. . ta ne pokrajina pj^emčij« in nilj hudjč je I-,. iz naših rok. 15 '' Kr 1 ni vprašanje. On » stopil ,,rotj Kristu." " 4 "menil prejšnje ' Dejal je, da * ^'hovščina, med njo ' 1 "jv^r, podpirala Doll-■ »chuiK hniggov režim r od nižje duhovščine. 'u Pokoriti režimu. ; " "avdušeno pritrje-! , r>vernu komisarju, ko 9 Cehi in židje pro-»nstracije in naval Vo Palačo, v kate- t* na den Mir pride z zmago, pravijo fašisti Opozicija proti razkosanju Španije Perpignan, Francija, 15. okt. Oboji, lojalisti in fašisti, so včeraj ponovno naglasili svoj odpor proti načrtu, da se Španija razdeli na dva dela in tako pospeši konec civilne vojne. V glavnih mestih evropskih držav posvečajo veliko pozornost načrtu glede razkosanja Španije, odkar se je vršila konferenca reprezen-tantov štirih velesil v Monakovem, kateri je sledila Hitlerjeva okupacija sudetskih distriktov. Fašistični režim v Burgosu v časopisju in po radiu naglasa svojo opozicijo proti načrtu. Izjava, ki so jo podali fašistični uradnik v Burgosu, pravi, da bo mir v Španiji prišel le s popolno zmago fašistične armade. V Barceloni je govoril dr. Juan Negrin, predsednik španske ljudske vlade. Kakor upor-ifflcl, tako-Je tudi on pdbijal načrt glede razdelitve Španije. "Edino vzpostavitev mednarodnega prava lahko prinese mir Španiji," je rekel premier v svojem govoru. Z izjemo malih prask na o-zemlju ob reki Ebri je mir na vseh drugih španskih frontah. Fašisti poročajo o reokupaciji dveh hribov pri Pandolu, katera so lojalisti zasedli v zadnji ofenzivi. Dva ipiona obglavljena v Berlinu Berlin, 15. okt. — F ran z Backes in Joseph Baranek sta bila včeraj obglavljena na dvorišču jetnišnice Ploetzense. Oba sta bila spoznana za kriva špio-naže v prilog neki tuji državi in obsojena v smrt. V tem letu so nemški rablji že odsekali glave šestnajstim špionom. Grki mo se naveličali italijanskega jarma Kairo, Egipt, 15. okt. — Prebivalci Dodekaneških otokov so apelirali na angleškega premier-ja Chamberlaina, naj jih reši izpod italijanskega jarma, "ki ga silno težko nosijo." Te otoke, na katerih živijo Grki, je Italija dobila po vojni s Turčijo 1. 1912. V svojem apelu premier ju pravijo, da so italijanske avtoritete na otokih odpravile pouk v gr škem jeziku v vseh šolah. Domače vesti Milvvauške novice Milvvaukee. — Pred nekaj dnevi je avto ubil Antona Babiča, starega 63 let in po rodu Hrvata. Ubijalca, ki je gonil avto, so prijeli in moral se bo zagovarjati pred sodiščem. — Poroke: Martin J. Kult in Mary Ke-gel ter Frank Teržan in Emily Striegl. Nov grob v Illinoisu U Salle, III. — Dne 6. t. m. je tu umrl Frank Ojsteršek, rojen v Radečah pri Zidanem mostu. Zapušča ženo in otroke Pueblske vesti Pueblo, Colo. — V okrajni hiralnici je umrl Fric Roje, ki je bil stric tukajšnjega kaplana Antona Rojca. — Dalje je umrl Joe Delej iz Spodnje Štajerske, ki je bil pokopan 3. oktobra. — Poročila sta se John H. Skulj in Margareta A. Skof. Frank Ratajc bolan Forest City, Pa. — Frank Ratajc, tajnik društva št. 124 SNPJ in znani pionir v delavskem gibanju, mora počivati. Zadel ga je mrtvoud v desno roko. Vsi prijatelji in znanci mu žele hitrega okrevanja. Vesti iz Clevelanda Cleveland. — V bolnišnici je te dni umrla Pavlina Brundič, roj. Cerar, stara 54 let in doma s Trške gore pri Krškem. V A-merlkl Je bila 25 let ln tu zapušča moža, sina, hčer in sestro. In Kadarkoli je Buerckel omenil In nitzerja. je množica kričals: "Pfuj — Innitzer je prijatelj ži dov!" Berlin, 15. okt. — Po nacijski K demonstracijah proti katoliški duhovščini se je srd nacijske mladine obrnil proti Židom. Cla ni Hitlerjeve mladinske organi zacije so včeraj navalili na trgovine v židovskem distriktu Ia> opoldstadtu. Udrli so tudi v ži dovsko sinagogo, pretepli rabin-ca in zažgali tabernakelj. Demonstracije so se pričele s pobi janjem šip v oknih židovskih t r govin in stanovanj. Več Židov je '"iier lahko ranjen, bilo ranjenih v navalih. Reorganiziranje madžarske vlade Angleški finančniki podpirajo nacijsko ekspanzijo Berlin, 16. okt.—Diktator Hitler, ki je postal vladar centra>ie Evrope, še ni zadovoljen, On hoče dobiti kontrolo nad Ogrsko, ki producira pšenico, katero Nemčija . potrebuje. Nacijskl krogi napovedujejo, da bo ogrska vlada kmalu reorganizirana. "Samo možje, ki so pripravljeni kooperirati z Nemčijo, bodo tvorili novi ogrski kabinet," pravijo v Berlinu. (V Budimpešti je Kalman Hubay, vodja ogrskih nacljev, zahteval resignacijo kabineta, kateremu načeluje premier Bela Imredi. "Imredi ni sposoben voditi Ogrsko v tej krizi," je rekel llubay. Istočasno je na|M>-vedal, da bo Ogrska kmalu dobila nov kabinet, v katerem bo imel važno pozicijo Koloman Daranyi. ki je zadnjo soboto konferiral s Hitlerjem v Monakovem.) Vplivni nemški krogi upajo, da bodo angleški finančniki podprli nacijsko ekspanzijo proti ju-govzhodu. Obljubili so že denar za financiranje ekspanzije. Zadnje vesti WKLL1NGTQN. NOVA ZELANDIJA—Pri volitvah zadnjo soboto je delavaka (socialistična) stranka spet dobila večino v Novi Zelandiji In bo še nadaljnja tri leta kontrolirala parlament in vlado. PANAMA CiTY.—Ameriške oblasti ho tu prijele štiri Nemce kot nacijske špione. BELGRAD__Dr. Milan Stoja« dinovič, predsednik vlade, je včeraj na volilnem shodu hvalil stabilnost Jugoalfvije. Dalje ae je pohvalil, da je prijateljsko razmerje njegovega režima s diktatorji vsrok te atabilnoati... KOMAKOM. OGRSKA.—-Cehi so se uprli nadaljnjemu ogrskemu oavajanju slovaških meat. Vojaštvo se zbira tVobch straneh Donave. HONGKONG. — Japonska bombna letala ao pretrgala ie-lezniško zvezo med Kantonom In angletfko kolonijo Hongkongom. BERLIN.—Nepokoj med de-lavskimi masami v nacijskl Nemčiji narašča. Več delavskih voditeljev Je bilo aretiranih. CHICAGO.—Okrog 5000 pro-tinacijev je včeraj navalilo na nemško dvorano. V kateri ho člani nacijskega Bunda nlavili Hitlerjevo zmago na Kudetskem. Policija je ustavila izgrede. Nepokoj med ukrajinskimi kmeti Poljska vlada oklicala obsedno stanje Riga, Utvlja, J5. okt.—Polj-ska vlada je uveljavila izredna ukrepe, da potlači upor med u-krajinskimi kmeti. V Galiciji je oklicala obsedno stanje in v Lvo-vu vladajo vojaške avtoritete. ()-semnajst oseb je bilo ubitih v tem mestu in več sto ranjenih. Več ukrajinskih političnih voditeljev je izginilo in njihove družine slutijo, ds so bili aretirani in vrženi v zapor. Ukrajinski listi, ki so objavili poročilo, da se nepokoj med ukrajinskimi kmeti razširja, so bili konfisci-rani. Ukrajinci so razkačeni, ker j<; poljska vlada prišla na dan z zahtevo, da mora Madžarska dobiti kontrolo nad Rutensko, ki jc del češke republike. Rutenci so obljubili zvestobo praški vladi, ko jim je dala avtonomijo. Drhal linčala zamorca v Louiniani Shreveport, La, 15. okt. — Drhal več sto belopoltcev je lin* čala V. C. VVilliamsa, 10 let sta-fega zamorca, ki Je napadel R. M. Blaira, ko je sedel z neko žensko v svojem avtomobilu. Blair je |MHlloge| |>oškodham v bolnišnici. Zamorec Je prete|>el tudi lansko. Drhal je prijela VVilliamsa v Rustonu in ga odbijala v bližnji gozd. kjer ga je obesila. .......i. U ni oni »t i razbili republihan$ki »hod (>ystal Clty. Mo., 16. okt. Okrog dvesto ljudi, ki so nosili na svojih suknjnh znake unije CIO. je navalilo na shod, ki so ga sklicali republikanci In na katerem Je govoril Clare K. Iloff-man, republik stiski kongres nik iz Michigana. sovražnik odlM>ra CIO in "ne* deala". Več oseb je bilo ranjenih v pretepu In Hoffman le moral pol>effnitl iz dvorane, Policija, ki Je bila pozvana v akcho, je končno razpr« šila razgrajače MASNE ARETACIJE ZAROTNIKOV V BOLGARIJI Policija zasegla velike zaloge oroija GLAVNO MESTO ZA-STRA2ENO Sofija, Bolgarija. 15. okt. — Vojaške čete in policija so blokirale Sofijo, glavno mesto Bolgarije. in aretirale več tisoč oseb na obtožbo zarote proti vladi kralja Borisa. Vladni krogi poročajo o odkritju dobro organizirane zarote, ki bi vrgla državo v revolucijo, ako ne bi bil kralj odredil drastične akcije*. Načelnik armadnega štaba Je naznanil, da je njegova oborole* na sila zasegla velike količine o-rožja in streliva v stanovanjih zarotnikov, ki so bili aretirani. Cestni in drugi promet v Sofiji je bil ustavljen v gonji proti zarotnikom. Telefonske In telegrafske zveze z drugimi državami so bile suspendirane. Avtoritete pravijo, da je bil umor generala Jordana Pejeva, načelnika armadnoga štaba, zadnji pondeljek signal za pričetek rev nI te. Zaroto so skovsli mace-douski revolucionarji, ki vodijo opozicijo proti sklenitvi prija-telstva med Bolgarijo in Jugoslavijo in ze'borijo za neodvisnost Macedonije. Stoji Kirov, morilec generala Pejeva, si je pognal kroglo v glavo [jo atentatu iz revolverja, ki ga je dobil od revolucionarne organizacije, katera je znana pod črkami 1MRO. Vest o njegovem samoa&oru ja bila šala i4aj objavljena v časopisju. Avtoritete trdijo, da je bil Kirov inztruiran, naj ustreli tudi kralja Borisa in premierja. Med vojaškimi častniki, ki so bili aretirani, sta tudi polkovnik Tančev, bivši ataše v bolgarskem poslaništvu v Parisu, in major Nekarski. Urednik lista Nova kampanja in dva direktorja so bili tudi aretirani. Meja med Češko GREEN GOVORI Nova pogajanja med Nemčijo in Anglijo lxmdon, 16. okt. — Diskretna preliminarna jiogsjsnjs glede o-mejitve oboroževanja ,v sraku so se pričela med Anglijo in Nemčijo. Pogajanja m bila začasno prekinjena v češko-nem-ški krizi in obnovljena po motia-kovski konferenci. Hitlerjev ml- ■ ■ nister Goerlng Je že predložil godb" ^ državama, k je b.la angleškemu premierju Cham- pbdplaana v London« I 1015 beriainu načrt ki določa ras- Nemški načrt je, da Anglija ob-mene M-100 v letalski -III An- drži navall.tično razmerje, toda X In Nemčije Tako rasmer- v številu letal mor. Nemčija je je postavila navalistična po- in Nemčijo urejena Vasi in mesta presekana na dvoje Berlin, 16. okt. — Komisija, katero so imenovali predstavniki velesil na konferenci v Monakovem, da uredi novo mejo med Češkoslovaško in Nemčijo, je končala svoje delo. Določila je, da je meja ob pasu, katerega so Hitlerjeve čete zasedle v prvih desetih dneh oktobra. Ta pas u-ključuje j ve t o cono, toda drugi detajli ureditve meje bodo rešeni na konferencah med nemškimi in češkimi rcpresentantl. Komisija se je sedinila o formiranju nemško-češkega odbora glede ismenjave Cehov in Nemcev, .ki se nahajajo na napačni strsnl meje. Nemci v sudetskih distriktih bodo "volili" poslance v nemški parlament, toda volitve se bodo vršile pod nadzorstvom nacijske stranke. Ako bi bil odrejen plebiscit v mešanih distriktih. bi volitve nadsirala mednarodna komisija. Češkoslovaška bo, kakor vso kaže, na pritisk Berlina pretrgala vojaško sveso s sovjetsko Rusijo. Berlin tudi insistira, naj Praga osvoji nekatero nemšk« protižidovske ukrepe, Zemljevid nova meje kaže sna-čilnosti, katere je Nemčija osna-čila sa nesnosne, ko je versajska pogodba rasmrcvarila državo, Meja gre skosi nekatera mesta In vasi |n jih seka. Industrijski distrikti so na eni strani, prebivalci na drugi. Poslanika Anglije In Francije? ki sta sodelovala pri sestavljanju novega semljevida, sta izjavila, da ta rasdelitev ne bo ogražala ekonomskega življenja okrnjene Ptika Fspnbllkr Japonski sunki v južni Kitajski Generali zapretili z zasego inozemskih koncesij prekašati Anglijo, Hitlerjevi špioni pred sodiščem Eden izmed obtožencev je že priznal krivdo New York, 15. okt. — Včeraj se je pričela pred federalnim so* diščem obravnava proti štirim Hitlerjevim agentom, ki so obtoženi špionaže v prilog nacijskl Nemčiji in tatvino važnih vojaških dokumentov. Obtoženci sv Gustav Rumrich, ki je deserti-ral iz ameriške armade in čigsr aretacija v zadnjem februarju ju resultlrala v odkritju Hitlerjevega špionskega krožka; Ericb Glaser, Otto Herman V os s ,ln Johunna Hofmann, ki je bila u-j>oslena kot le|>otlčarka na nemškem parniku Europa. Poleg teh so v obtožnici omenjena imens drugih špionov, ki pa so polieg-siila v Nemčijo, ko se Je pričela preiskava in so jim postala sme-riška tla prevroča, Rumrich je prisnal krivdo it) njegova Ispoved Je |Kivsročils senzacijo. Odprto je obdolžil Nemčijo financiranja aktivnosti članov špionakegs krožka Tri' je visoki uradniki nemškegs vojnega ministrstva so dajali na vodila špionom. Irtne In bojne ladje Iskrcale 40,000 vojakov sa-dnjo sredo. Japonske vojaške kolone pro-dlrajo proti VVaJčovu. V Kantonu, glavnemu mestu Južne Kitajske, Je bila odrejena evakuacija žensk in otrok. Kantonska mestna in provlnčne vlade m« bodo morda umaknile v Jungjuen, v notranjost države. • Japonski letalci, ki so dospeli v zaliv Bias, uprizarjajo navale ua mesta v provinci Kvantung Bombe, ki so jih letalci vrgli na ladjice na reki Tslng v bližini Kukongs, so ubile in ranile več sto Kitajcev. ftanghaj. 15. okt. — Visoki ča-stniki Js|M»nske armade so isja* vili, ds bodo |H>dvseli odločne ko. rake, da ustavilo zunanje isslpi-rsnje generala Kaišeka, vrhov, nega |»oveljnlks 'kitajske armade. Zapretili so z okupacijo mednarodnih naselbin in konresij v ftanghaju, Tientslnu in na nekaterih drugih teritorijih ob kitajskem obrežju, kjer inozemske gru|* toierirajo protijaism* ske aktivnosti. Te aktivnosti morajo biti ustavljene, pravijo japonski genera II v svojem svarilu. Ako bodo avtoritete Ignorirale svarilo, Ihi japonska armada zasegla Inozemske koncesije. Unija CIO zmagala pri volitvah ' Chicago, 15. okt. — Skoro tri tisoč delavcev, ki delajo v klavnicah Armour Si Co., Je glasovalo, da Jih unija United Park inghouse VVorker« represeotirs 0 MIRU V DELAVSKIH VRSTAH Štiri unije povabljene v krog federacije PRIHODNJA KON-VENCI JA V SAN FRANCISCU Houaton, Tes.. 15. okt. — Wil-liam Green, ki je bil ponovno is-voljen sa predsednika Ameriške delavske federacije pred saključ-kom konvencije, je v svojem govoru ponudil trnjevi venec miru Odboru sa industrijsko orga-nizaeijo. Njegove besede so bile |>omirjevalne. Johna L. Lewl-sa, svojega sovražnica in načelnika CIO, ni omenil, v svojem govoru, toda trnje v vencu sprave je prikril v povabilu štirim unijam CIO, naj se vrnejo v A-meriško delavsko federacijo. Te unije so oblačilna, tekstilna, avtna In organizacija oljnih delavcev, Greona Je nominlral za predsednika federacije Frank Duffy, prvi podpredsednik ADF. Govoril je sentimentalno o svo-jem prijateljstvu s Greenom, ki traja že 25 let. Apeliral je na delegate, naj izvolijo Greena In silem odgovorijo Lewlsu, kl je dejal, da ho resignlral kot načelnik CIO, če bo Green odstopil kot predsednik ADF. Greenovo nominacijo Je |M>dprl Reuben G. Soderstrom, predsednik Illlnol-ske delavske federacije, nakar Je bil Green soglasno Izvoljen. Po Izvolitvi je Green dobil besedo. V dolgem govoru je op-glašal, da Je ADF dosegla rekord v Številu članstva ln da ima opo-Vo pri narodu, "želim naglasltl visoko mirovno noto — mir v delavskih vrstah in po vsem sve. tu," je rekel Green. "Zagotavljam vas, da bom napel vse svoje sile, da zavlada mir v ameriškem delavskem gibanju. MoJ aH onim, ki so nas zapustili, Je: Vrnite se v delavsko hišo. 1'ro-stor vas še vedno čaka In vrata so na stežaj odprta, kajti ključ od teh vrat smo vrgli proč." Danlel J. Tobln, predsednik bratovščine voznikov, najmočnejše unije v ADF, ki Je na konvenciji posival eksekutivo, naj sklene mir s odborom CIO, Je Iz-rasM upanje, da se bodo mirovna pogajanja obnovila. Vsi člani eksekutlve ADF so bili ponovno isvoljenl. Prihodnja konvencija se bo vršila v Sari Kranciscu. Razpust komunističnih grup na Češkem Posledica pritiska iz Berlina Prags, 15. okt. — Komunistične jn židovske grupe *o bile ras-puščene pod pritiskom nacijske Nemčije. Praška vlada Je »valovala komunistom, naj se umaknejo i/. |>olltičriega življenja, ker to zahtevajo njeni Interesi, Slovaška komunistična strsnks Je bila raspuščena, ko Je bil dr Tiso, vmlja ljudske strank«, ime-novan za premierja. Židovski |M>mo*ni odbor, ki Je bil ustanovljen, da skrbi zs židovske begunce is sudetskih krajih, je tudi prenehal s svojimi aktivnoNtml,, ko je rssdelil zadnji denar iz svojegs sklada med beifiime Češke milltaristične a-vtoritet« so sugestirale likvidacijo, ker ne nočejo zameriti na-cijem Organizacije prostosidsr-Je v InnIo tudi raz|>uščene pri kolektivnih pogajanjih Isid glasovanja Je objavil L. C. Ma Jork, pokrajinski direktor federalnega delavskega odbora, ki Je nadsiral volitve. Unija CIO je odbila 2M40 glasov, proti pa Je bilo oddanih £97 glasov. 0 PROSVETA PROSVETA THE EN LIC HTEN M ENT GLASILU IN LABTKIKA SLOVBNSB« NABODNB PODPOBNB JEONOTB Ortaa «f m4 »■Mlib.d kr Um BW«mm N>im*I B«m», yoMM, «tc., »III b« roturnod onljr «bM acaompai.iod l/jr a.lf-addroaa«d aad aUnpod PROSVETA MIT U S«. UwMtoU A?«.. CkWag», Mtoala MBMBBB Of TUB PKUEBATBO PUH Fašistična zalega v Ameriki Pretakava po DJeaovem kongresnem odseku, kolikor M je ta odaek doslej dotaknil delovanji rasnih fašističnih gang v Združenih državah, je odkrila, da je nemško-ameriški Bund, Hitlerjeva organizacija, zdaj na delu, da združi vie te gange pod svojim okriljem. Zanimivo dejstvo je, da se Bund smatra vodstvo vsega fašističnega gibanja v Ameriki. Ta ošiona zavest mu je bila nedvomno sugerira-na Iz Berlina. Glavni preiskovalec fašističnega gibanja v Ameriki za Diesov odsek je John C. Metcalfe, časnikar po poklicu. Cikaški liberalni tablold-nl dnevnik Times je pred več ko enim letom najel Metcalfa, naj ae zarije v nacijsko organizacijo in potem razgali početje teh ljudi. Mitcalfe je sijajno izvršil to nalogo. Ker zna dotiro nemški, je stopil v Bund pod nemškim imsnom in šest mesecev je nosil rujavo uniformo, udeleževal se je tajnih sej in orožnih vaj In skrbno beležil vse, kar je videl in doživi). Rezultat te njegove "službe" je bila seriji člankov v omenjenem dnevniku, člankov, kl so izzvali veliko senzacijo v prejšnjem letu. Mitcalfe je nadaljeval s privatnim preiskava-njim in zdaj je predložil ogromen material Diesovemu odseku — naj se ga poalužl, če hoče. 2al da se je odsek doslej poslužll Metcalfovih podatkov le deloma. Mitcalfe je torej informiral Diesov odsek, da Bund skuia zediniti sledeč« tujerodne ln domače fašistične organizacije in grupe: italijanske fašiste — katerih je v Ameriki po izjavi Valentija iz New Yorka okrog 400,000 — Rusko narodno ligo, fašistično organizacijo Ukrajincev, Kukluksklan, mehiške Zlate srajci, ameriške Srebrne srajce, jci jih vodi Dudley Pilley In katere organizira metodističnl pridigar Art Smith iz Louisiane ter Ae nekaj drugih skupin. Dali skuša Bund pridobiti tudi organizacijo znanega "očeta" Coughlina iz Ditroita, ni še znano. Ostalih organizacij v Ameriki, ki ao več ali manj fašističnega značaji in imajo fantastična imena, je še na tu-cati. Razume se, da vsaka teh organizacij in skupin ima seveda svojega "firarja," ki se pa k sreči ne morejo sporazumeti. Nacijska organizacija bo vsekakor najmočnejša in najbolje založena z dolarji. Fritz Kuhn, vodja te organizacije in naturaliziran ameriški državljan, ima po Metcalfovih Infor-maeijah takšno moč v Berlinu, da lahko na-s ti vi j a in odstavlja nemškega poslanika in nemške konzule v Združenih državah. Odstavil je prejšnjega poslanika in več konzulov, ki se mu niso hoteli pokoriti. Danes so vsi nemški konzuli v Ameriki hlapčevsko pokorni Kuhnu. Znani člankar VVestbrook Pegler imenuje Kuhna "ameriškega Henleina," ki "rešuje" ameriške Sudetčane, toda na srečo je Bund še vedno v manjšini nuni ameriškimi Nemci. Kuhn je še lani pridobil Američana Newto-na Jenkinsa, da Je pričel organizirati "American National Politic«! Action Club«," ki naj bodo celice, okoli katerih se združijo vse druge fašistične skupine. Njegova taktika je, da se Bund pokrije z ameriškim plaščem, čeprav ostane v vodstvu. Uspeh Jenkinsovlh klubov Je pa doslej zelo klavern; — Američani nočejo nasedati na limanice. Ameriški naciji zdaj delujejo na vso moč, da kapitalizirajo Hitlerjevo zmago v centralni Evropi. Iz Berlina je šel ukaz v vse dežele, v katerih je kaj Nemcev, naj Izkoristijo "veliko, zmago" na vse mogoče načine. Nacijska taktika je dvojna. V deželah, v katerih politični terorizem ni protlpostiven, se ima podvojiti teroristična propaganda, v Združenih državah in drugod, kjer Je terorizem kriminalni prestopek, mora pa biti nacijska propaganda ma-sklrana z domačimi političnimi barvami In mora zahtevati zase demokratične svobodščine, katerih je deležno vsako zakonito gibanje. Povedali »m« že, da nimamo zaupanja v Diesov odsek. Ce hoč« ta odsek biti k<* svoji nalogi, mora drugače nastopiti. Veliko zavisi tudi od tega, kaj bo U odsek priporočil kongresu na podlagi svoje preiskave, če Jo sploh izvede do dna. logično priporočilo _ če si ameriška demokracija noče izvoliti samomor« — mora biti, da kongre« postavi fašistično propagando vsake vrste, sploh vsako totalitarno gibanje v tej deželi — izven z«kon«. Fašistična konspiratoraka zalega ni vredna nobene svobod«I IZ naselbin Pretekle in bodoče prireditve Cleveland, O. — Zadnje tri nedelje, to je 25. sept. in 2. in 9. okt. smo imeli kar štiri važne prireditve oziromd obletnic«. Prva (kakor sem že poročal) je bila proslava 25 Jetnica mladinskega oddelka SNPJ. Spored je bil zanimiv, uspeh pa ni bil zateljlv 7 materialnega italisča zadovoljni pa smo, ds je bil moralen uspeh. Vzrokov je bilo več: izredno lep dan, premajhna pred-prodaja vstopnic, kar mnogo šteje zlasti v naši veliki naselbini vsled številnih drugih prireditev, na sama društva in tajnike pa se ne moremo zanašati, kajti mnogi 61ani tudi na seje ne pridejo. Dne 2. oktobra ae je vršil svojevrsten koncert Vadnalovega kvarteta, kl sestoji iz treh bratov in ene sestre. Koncert ae je vršil v SDD in aranžiral ga je poseben odbor v priznanje tem izredno nadarjenim in prikupnim pevcem In godbenikom. Ves koncert je izvajala ta čeivorica sama, in sicer 24 točk. Rečem vam, da to je bil uiitek in Imenitna zabava. In udeležfba? Bila je naravnost — prevelika, sijajna. Vse natlačeno in mnogo jih je odšlo domov, ker niso mogli v dvorano, četudi so imeli vstopnice plačane. (Tudi tega dne je bilo lepo in solčno vreme.) Zvečer na plesu in prosti zabavi sta bili ibe dvorani polni plesalcev. Torej je bila ta koncertna prireditev resnično sijajen uspeh. V'točilnici pri bari je bilo vse židane volje. Bil sem pri glavni blagajni v tisti koliblcl ali spo-vednlci pri prodaji pivskih listkov od 2. popoldne do pol dveh popolnoči! Bil sem zelo, Zelo vesel in zadovoljen z uspehom. Rečem tudi, da je bil ves odbor, vsi delavci in delavke, zlasti kuharice in točaji na svojih mestih, in to .brezplačno. Lahko upravičeno rečem, ako bi vsi ti ljudje delali sami zase, da ne bi tako pridno delali in skrbeli. V imenu odbora in v imenu Vadnalo-vich izrekam vsem skupaj najlepšo zahvalo. Pripomba: Slišal sem, da v bližnji bodočnosti Vadnalovi nastopijo tudi v drugih naselbinah, v Bridgeportu in Chlcagu. Prepričan sem, da bodo tamkajšnji rojaki napolnili dvorane do zadnjega prostorčka. - Dne 9. oktobra pa smo obhajali 30 letnico bratske podporne organizacije SSPZ z lepim sporedom in plesno veselico v SND. Program je bil prav zadovoljiv in tako tudi udeležba. Vse je bilo veselo in zadovoljno. Proslava se je vršila pod avspicijo skupnih clevclandskth društev SSPZ. Istočasno se je vršila proslava 15 letnice dramskega društva "Anton Verovšek" z uprizoritvijo pomenljive Cankiyjeve drame Kralj na Betajnovi v SDI). Kot poročajo, je bila drama iz-borno uprizorjena, le škoda, da ni bilo povoljne udeležile. Vzrok je, ker sta bili istočasno dve sorodni prireditvi pa isti dan. Na to se bi moralo bolj paziti, da se ne Škoduje tej ne oni skupini, kakor se je v tem slučaju. Kdo je to zakrivil, ne^em. Vsekakor se je premalo pazilo na obeh straneh. Prihodnje ve/ne prireditve in pfcJetnice bodo kot sledi: Prva bo dne 30. oktobra, namreč proslava 25 letnice Slovenske zadružne zveze v Clevelandu, ki se bo sla vila z lepim sporedom popoldne in s slavnostnim banketom zvečer v Slov. domu na Holmesu s pričetkom programa ob 2.30 popoldne. O tem več pozneje. Nato sledi koncert z opereto soc. pevskega zbora Zarje, odsek kluba 27 JSZ, ki se bo vršil, kakor običajno, na zahvalni dan dne 24. nov. v SND. Zabava bo prvovrstna, kakor vsako leto. Naši sodrugi, simpa-tičarji in prijatelji delavske pesmi že vedo za ta dan, ker ga imajo zapisanega v svojem koledarju, in bodo tudi letos, kakor vselej prejšnja leta, prihiteli z vseh strani Clevelanda in iz bližnjih naselbin k nam, da se skupno razveselimo. Podrobnosti sledijo. Tretja važna prireditev bo dne 11. decembra, ki jo priredi Cankarjeva ustanova ob priliki 20 letnice smrti Ivana Cankarja. Tega dne bo C. U. dala priznanje možu, ki je delal in ustvarjal, na poseben način. Saj se je baš on stalno in vztrajno boril za delavske interese, za delavsko kulturo, ki jo je obogatil on najbolj, ki se je krepko boril proti hi-navščini in izkoriščanju, proti zavajanju, nevedi in temi vse svoje življenje. Tega dne se uprizori njegova pomenljiva dramska satira Za narodov blagor. Ta igra je za zavedne delavce velikega pomena. Zato je dolžnost slehernega našega zavednega delavca, da se udeleži, ako le mogoče. Torej zaznamujte si dan 11. dec. Prireditev se bo vršila v SND na St. Clairju. (Druga v ta namen se bo vršila v SDD na Waterloo rd.) Natančen program 20 letnice Cankarjeve smrti se objavi pozneje,v vseh naših naprednih listih. Prosim, pazite nanj in se udeležite. Pri nas imamo lepo vreme. Cesarsko delo lepo napreduje. Menda polovica ljudi dela pri tem delu Tovarne večinoma še počivajo. Vsa čast cesarjem (v Ameriki jih je namreč več). Le pr^ malo novaca dajo. Anton Jankovkh, zastopnik Prosvete. Nove dramske igre Cleveland, O. —• Kar smo že dolgo pogrešali, amo končno vendar dobili, namreč nove slo-vensko-ameriške dramske igre. S temi igrami je pridobilo dramatiko upoštevajoče občinstvo lep dodatek na tem polju, društva In klubi pa hvaležen material. Igre je spisal mnogim a-meriškim rojakom znan Andrej Kobal iz New Yorka, ki je s svojimi deli pokazal, da vrlo dobro pozna naše slovensko-ameriške življenske navade, da je naš dober opazovalec in zmožen tega dela. Navedena dela so prva te vrste v Ameriki. Štiri izmed petih iger predstavija- Girolamo .Valenti, načelnik Italijanskega protifašističnega odbora, in Martin Dies (desno), načelnik kongresnega odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti. Martin IHea (levo), ničelnih kongresnega »d»eka. kl prefekiije neameriške aklivftaatl, in John C. Metcalfe, preinkovalee lega ud-laeka. jo naše domače družinsko življenje v Ameriki. Vsled tega imajo karakterji v teh igrah slovensko-angleško mešano govorico. Seveda, v vsaki igri prevladujejo slovenski karakterji in slovenski jezik, v nekaterih vlogah se pa tudi kaže slo-vensko-ameriška spačena govorica, kakršno rabimo doma. Igre nas kažejo pač take, takrŠ-ni smo. "Naši domači tujci" je vzgojna igra v treh dejanjih, vzeta iz družinskega življenja ameriških Slovencev, ima osem oseb in nekaj sošolcev. Ta igra je izredno pod učljiva za mladino, pa tudi za odrasle, ker v njej pokaže vzroke nesporazumov med otroci in starši ter močan vpliv ameriških šol na našo mladino, kot tudi potrebo znanja slovenskega oziroma materinega jezika za otroke. Igra ae vrši v večjem ameriškem mestu, kjer prebivajo Slovenci in v predmestju, kjer ima Hrenova družina svojo dobrostoječo farmo. Prvo in tretje dejanje se vrši na farmi pri Hrenovih, drugo pa v mestu pri Erjavčevih. Ta igra, ki je svoje vrste drama, je zelo priporočljiva za vse naše odre po Ameriki, ker je izredno po-dučljiva, vzgojna in sploh dobra igra, ki bi jo morali igrati povsod, kjer so odri na razpolago. "Denar," veseloigra v treh dejanjih. Vrši se v velikem ameriškem mestu v družinski sobi. Predstavlja revno slovensko družino Brcetovo, katere oče dela pri WPA, sin pa pohaja višjo ameriško javno šolo. Končno se spomni sin na veliko borzo, kjer se kupujejo in prodajajo razne vrednostne listine in sugestira materi, da bi tudi on poskusil pri tem svojo srečo. Končno mu mati izroči svoje skrite borne prihranke, s katerimi sin odide na borzo špekulirat, kjer s spretnim igranjem takoj naredi primeren prof it, ki ga prinese domov materi. Brcetovi se že po prvih sinovih uspehih na borzi preselijo v boljše stanovanje, v odličnejši del mesta, kjer si nabavijo telefon itd. Tudi se skušajo moderno oblačiti, kar pa naredi vso igro še bolj komično, tako da se mora človek nehote smejati naprej in naprej izvajanju gospe Brcetove. Je to pravzaprav imenitna komedija, ki se zaključi s popolnim uspehom za Brcetovo družino. Sin chevno kupuje in prodaja "dinamit in smodnik", kar je danes največji predmet na borzi in bazira na sreči ali nesreči evropskega položaja. To je zanimiva komedija in jo toplo priporočam odrom za uprizoritev. "Plehar" je vesela igra v štirih dejanjih, vzeta iz življenja ameriških Slovencev iz Časov, ko smo imeli po raznih naselbinah velike boardinške hiše in salune. Ima 14 oseb in se vrši v Leadvlllu, Colo., pri salunar-ju Kleku pred pustom v polpreteklem času. Glavni karakter in dober značaj je "Plehar", slovenski potovalni prodajalec zlatnine in srebrnine. Igra prikazuje dobre in slabe značaje ljudi in družine, ki se nahajajo v tej boardinški hiši; importi-ranje deklet is starega kraja z« | dekle, ki se potem može, salu-I nar pa iz teg« kuje dobičke zase ftttum snubcev, ki se priha-] jajo ženit k novodošli dekli iz stareg« kraj« in "tretajo", da I vse teče z bare. Igra je dobra in priporočljiva za uprizoritev ter nas spominja na naše razmere pred kakimi 30 leti. "Snubači", veseloigra v enem dejanju. Ima 6 oseb in prestavlja mlado slovensko vdovo v Ameriki, ki je za svojim pokojnim m^em-tujcem pobila precej zavarovalnine, deloma odslovensklK jednot ln zvez in deloma od inšuranca. Prijateljica Fanny jo na .vsak način hoče omožiti in ji zato priredi partijo, katero povabi več snu-bačev, izmed katerih naj bi si vdova Mara enega izbrala, kar se tudi zgodi, pa tudi Fanny dobi ženina zase. Igra je jako šaljiva in priporočljiva za uprizoritev kjerkoli. Izzvala bo salve smeha med občinstvom. "Oj, hišica očetova", božična igra v enem dejanju. Godi se v starem kraju, kjer Be na božični večer snidejo pod krovom domače hiše skoraj po vsem svetu razkropljeni otroci, da z roditelji zopet enkrat praznujejo skupno srečen božič. Je močna božična igrica, jako ganljiva in zelo primerna, da se ustvari božična atmosfera, primerna samo o božičnem času. Erasmus G orehe. S pota Pred nekaj dnevi se je vrnila z obiska iz stare domovine rojakinja Mary Smoltz ln s seboj je prinesla večjo količino raznih spominkov ali suvenlrjev. Sedaj , je na njenem domu na Chisholmu pravcata dnevna razstava. Posebno veselje imajo oni, katerim je prinesla razno drobnarijo, katero so jim poslali svojci iz Slovenije. Zadnjič sem omenil pridobivanje državljanskih pravic iz let 1907-8 na železnem okrožju Minnesote. Sem so poslali sodnika z dolgo brado iz Dulutha. V vsaki naselbini se je pomudil po par dni in delil državljanske papirje vsakemu, ki je s pričami dokazal, da ni anarhist ali bigamist. Na Evelethu je bilo večkrat mnogo rojakov, katerim sem pojasnjeval koristi državljanstva. Bil pa sem nekaterim v posmeh in celo hudo-vali so se name. Neki rojak je izpred svoje gostilne razkačeno kričal, češ, poglej, jaz imam že veliko papirjev, pa je kazal nek časopis. Prosil sem ga, naj se ne šali. Pozneje se mi je večkrat zahvalil za moje nasvete in je rekel, da se ne bo več norčeval iz takih stvari. Potem ga je neki saluner očrnil, da ima gostilniško licenco in da ni državljan. Kmalu so mu gostilno zaprli. Se živeči rojaki se mi zahvaljujejo, ker sem jim pomagal dobiti državljanstvo. Takrat je bilo lahko dobiti državljanske pravice. Primerilo se je, da sem rojaku dobil oba papirja hkrati, čim je sodnik spoznal moj« dobro delo in mi je bil naklonjen, rekoč, da postava je mila. Ko sem na Evelethu rojakom pričal za državljanske pravice, sem večkrat naletel na neprili-ke vsled raznih škodoželjnežev in ovaduhov. Tako je' tisti sa-lunar očrnil slov. gostilničarja. Tisti možakar (sedaj je že mrtev) se je potem preselil v New Duiuth. Ne vem, če je kaj delal v rudnikih, imel pa je stike z železniško družbo in prejemal mastne čeke v darilo ob raznih prilikah. fTiati ovaduh je ob neki priliki nekaj šepnil sodniku (Dali« m i. itnat) PONDEI i^r ^T^ Od Chicaga do Cleveland^ IVAN MOLEK V Poskus Z marijonetnim gledališčem Antona Epih« sem že omenil b* . Črnomlja in v Clevelandu je zL l? ,Je muzikant, dramski ^' inTupM pripravlja marijonetno gledali^ i. znano ne samo v Clevelandu, ^ Chlcagu vsaj nekaterim. tudl Ko sva se sestala v SND, sem m t.k i ial, kako je z njegovim Cšpe^l^ * videti bi bili morali, kako TZ Zrl oči. Marijonete so njegova pečenka način moram videti, kaj že ima, je navdušen, ko me je vabil k s£ na*d °m right, pa pridemo enkrat zvečer. Res smo prišli z Mary In Milanom Medu škom polni pričakovanja, ampak bilo doma in žena ga je /U« brž iakat iekam soseščino. Ko sami čakamo, se razKleduiL po sobi. Na steni je Tonetova slika v v^J uniformi na konju. Kako se postavi' - Z ni Mary. Da, da, postavi sel Tone prihiti ves zasopljen. Ni me oričak val in se opravičuje. Potem se opravičuje k je toliko zadržkov, da še ni mogel s svojim'n rijonetnim gledališčem na dan. Pred kratki so pleskali sobe in moral je zložiti oder zdaj počiva pod streho. Skoda, ker more pokazati. Drugi važen zdržek je bil v •sel dogodek v družini — prvi po štirinajst letih zakonstva! Boy, kako srečen je bil To Epih, ko je postal oče! To je bil tehten držek, ki ga ne sme prezreti nihče. Napos je mojster — izdala ga je njegova prijazr ženica — nekoliko počasen, odkar je oče, se tudi ne sme ignorirati. Zdaj pa izvolimo stopiti v sprednjo so Presenečeni smo. Vsa soba je teater; za dr go sploh ne more biti. Ko tamkaj stoji ode je še manj prostora. Ob steni, kjer ima I oder, je visoko stojalo iz cevi in na njem visi na črnih nitih marijonete —- kakor debele m< sene klobase — v mesnici. Deset jih je. čisto domači karakterj-i: starokrajski žand stare avstrijske sorte s čelado, puško na ran in s sabljo ob boku, sodni birič, pisar, sodni! vandravček, kuharica, dimnikar z lestvo in n vem, kaj še vse. Tone ima v delu še tri ma rijonete, nakar bo dovolj karakterjev za smešnih prizorov, dovolj za predstavo eneg večera^ Občudovanja vredno je to, da Epih sam deluje svoje marijonete, njegova žena jim šiva kostume in jih oblači. Lutke so tako bro narejene — obrazi imajo či.sto človešk barvo — da korakajo sem in tja, sedajo stolček in vstajajo, nosijo culo, ki jo polože klopico in spet vzamejo v roko ter počenjaj še'druge trike. Epih je sam naredil tudi odei ki je osem čevljev visok, osem čevljev globo in 12 čevljev širok; dalje je naredil drobno hištvo, pročelja hišic in druge kulise, ki potrebne, dočim si je naročil pri nekem slikal ju dva zaatorja. Marijonete so nenavadno like, od 23 do 26 palcev visoke. Epih je povedal, da on sam lahko manipu ra dve lutki, njegova žena tudi dve, ima pa tri pomočnike, tako da bo pet oseb lahko ma nipuliralo vse lutke skozi vso predstavo. Dru ba marijonetnega gledališča — prvega sloven skega gledališča te vrste v Ameriki l — je rej že organizirana in se že precej časa vežbi za nastop. Ce se stvar posreči v Clevelam bo EpihoVa družba obiskala druge večje i venske naselbine v Ameriki. On upa, da prvi javna predstava bo enkrat prihodnjo zimo morda že v prihodnjem decembru Človek, zlasti amater, mora imeti silno mer potrpežljivosti, da se loti tega posla in Epih pred nama in Medveškom demonstriral, da potrpežljiv in vztrajen do skrajnosti. Zaup«| mi je, da že deset let študira in dela na tem in nikakor ne bo miroval, dokler ne d.** uspeha. Prepričan sem, da človek s takim terrainizmom mora uspeti — zato pa: UM prej. Tone! Vsa sreča Mabo^^g« ljuje.) |H» / Krokodil z rogovi Velik naravoslovni muzej v New Y se je obogatil m okamenelega krokodij® tj9 govi, ki vzbuja veliko pozornost. neka znanstvena odprava, ki jo je b. o ga » ral muzelj. Geolog Henry W. Nichok pr.^ nekem članku, da je rogat krokodil še wij ka najdba nego kokoš z zobmi. Tu p" Uy nJ sicer našli predzgodovinske ptiej, w » hovih kljunih ugotovili zobe. odkr.tj. kro« z rogovi pa je do danes edinstveno. Pred drajiethni leti , (It Prosvete z dne 17. okt,br. ^ Domače vesti Društvene mi^J^J^ di ao začasno prepovedan, v tn»caa navala špinske influenei. ^ ^ Delavske vesti. ^ v Pragi izbruhnila generalna ^ ^ ^ Svetovna vojna. Zavezniške s Nemce iz Belgije. Srbi zavrrl, Crm t i I -nir» ie dobil . Sovjetska Rusi)" Lenin * ^ pravi, da b« R^i* Mvrfla rovno pogodbo. esti iz Jugoslavije L^s slovenske knjige ISaaa, 2- okt ~ 1)01)0 f^Ljubljana in t njo va. Irtkurna javnost doživela Plpomembnejših priredi-lur jih je zamišljenih v m-rLjgv u 20 letnico narodne-fvSojenja: v mali dvorani L!Wa doma v Gregorčiče-EL j« bila ob 11. otvorje-Ktava slovenske knjige od KJlS do 1938. K slovesno-L prihiteli številni predstav-L urnega življenja. Lor nekaj nad 3000 knjig, [p predsUvlja razstava, go-L\iko je naša knjiga rasla, Lj pokaže, da je duhovna si-[doiena v knjigo, prevzela |pU*ti natega naroda, da mu L vsega, od preprostih navo-u njegovo življenje, do najti znanstvenih dognanj in Ckih hotenj. Ta knjižni or-Lem. sicer razbran in ločen ijibenih in duhovnih nag-Cjih, vendar ubran v misel Cdne celotnosti in svobodno-I daj predstavlja na zunaj L na sodobni višini, ki noče he more od svoje duhovne netočnosti nikamor nazaj. Lrjitve za izvoz nadih surovin [■ u uvoz blaga iz nekli- rinških držav Bazne evropske države, zla-[Tr a n c i j a , Belgija, itatlovaška, K u m u n i j a in kočija, so v zadnjih tednih u-Hkiivozne omejitve in uvozno ktroio s posebnim ozirom na nbe vojne industrije ter oskr-I lupodarstva s surovinami. K tem gre predvsem za ukre-|uradi sigurnosti. Tudi naša podna banka je te dni stavila učnemu ministrstvu predlog, [razširi izvozne omejitve od-no predpise, fco k^erih ae ■posamezno blago izvažati sa-Iproti plačilu v devizah, in si-l na nove predmete, finančni minister je U pred-INarodne banke osvojil Izdal lodlok od 27. sept., po kate-m »e izvoz predmetov, našte-mem odloku, sme v bodoče m samo proti plačilu v svo-ph devizah. Overenja za la-k»nje valute za izvoz teh Mmetov bo izdajala izključ-> Ntfodna banka.. Ta izvozna Nitev velja za naslednje predaje in goveje kože, hrasto-' rafiniran špirit, dena-Špirit, bavksit v komada prahu, železna ruda, man-ruda, svinčena ruda, cin-»»ruda, piritova ruda, piri-^ flotirana ruda, železna žlin-»vinčena žlindra, črni pre-• »urov glicerin, izdelano us-- podplati v kruponih, iz-»0 usnje — vratovi, izdela-u»nje - okrajniki, izdelano " "«nje, izdelano telečje in llo usnje, celuloza, feroman- nL za obroče' 8taro **\e- J*menito in specialno" jeklo, bakrene rude, kon- F«cinkove rude, antimon in UIIJM minister j« istočasno ,t°fok' da se od ^0. septem- *w>nikih držav, niti ocari-^^ uvoznik nima predhod-^oljenja Narodne banke. (V oklepajih klasifi-^nega blaga po števil-■artntke tarife): Jetniki (7/2), češenj ; l IUf*v ^kao (27/1), čaj "iiJ2c,mbe v zrni«. viupi- C\Tl 741 "troj€n^ko* r8mHr mkjer i^novanf, K m "rwnski'ktmičn J' n '""^Parati, lekarni-ki drugače i-Ike", ra^n Preparatov za fc o « Parnik kotlov N;^P«ratl za banan j« H "^n.h organek* barv fn ? rumtnil* belila, *ja i, * in <2«D. "Vile, drugje Ibu ' enonitna ali več- kina I"™* kožu ■« neizdelana W Vl in filmi t I parni kotli tudi r-J opremo — za parne stroje (446/1), bicikli, motocikli in prikolice ter njihovi deli (672— 674), stroji za računanje, pisanje in razmnoževanje (685). Gibanje zaposlenosti v Jugoslaviji Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju števila zavarovancev pri vseh krajevnih organih v državi. Od junija do julija je število zavarovancev nazadovalo za 10,869 na 749,202. V tem mesecu se običajno pojavi oslabitev zaposlenosti, ki pa je >ila letos nekoliko bolj izrazita. je ta 1936 je od junija do julija število zavarovancev nazadova-o za 1230, lani za 6406, letos pa za 10,869. V primeri z lanskim julijem smo imeli letos v juliju za 41,773 tavarovancev več, v primeri z ulijem 1933, ko je bila zaposlenost najslabša, pa smo imeli le-os za 228,026 zavarovancev več. Najvišje stanje zaposlenosti >red nastopom gospodarske krile leta 1930 (647,752) pa smo letos v juliju prekoračili za 101,-460. Pri okrožnem uradu v Ljub-jani smo imeli v juliju 103,904 zavarovancev, to je le 1629 ali ta 1.6% več nego v najboljšem , uliju pred križu, leta 1930. Pri ostalih krajevnih organih v dr^ ta v i pa znaša v primeri z letom 930 prirastek 99,821 zavarovancev, ali 18.3%. Povprečna dnevna zavarovana mezda je od junija do julija narasla za 0.26 na 23.82 din in je bila pri tem za 0.80 din višja nego lani v juliju. Skupni mesečni zavarovani zaslužek pa je juliju zaradi manjšega števila zavarovancev v primeri s prejšnjim mesecem padel za 1.6% na 447.7 milijona din, to e za 40.7 milijona din več nego ani v istem mesecu. oman jkanje surovin v naši tekstilni industriji Maribor, 29. septembra. Mariborska tekstilna industrija je zaradi splošnega mednarodnega položaja in zaradi težav v prometu, ki so povzročile pomanjkanje surovin, zašla v težaven položaj, ki trenutno ogroža zaposlitev več tisoč tekstilnih de-avcev. 2e včeraj je "Jutro" poročalo, da je bilo skrčeno obratovanje v tukajšnji tekstilni tvornici Doktor in drug, kjer bodo do nadaljnjega delali samo tri dni v tednu. Zaradi pomanjkanja surovin pa je ogroženo obratovanje tudi po drugih mari->orskih tekstilnih tvornicah, dokler ne bodo prispele pošiljke surovin iz raznih držav. Doslej so dobivale tvornice prejo pred vsem iz Češkoslovaške. Slično stanje kakor v tvornici Doktor in drug je tudi v tekstilni tvornici Zelenke. Tudi tu je bilo delavstvu odpovedano ter mu obenem sporočeno, da bo spet sprejeto na delo, toda samo za tri dni na teden. Ista usoda čaka tudi delavstvo tvornice Marko Rosner, Jugosvila in Jugotekstil. če ne bodo pravočasno prispele surovine, kajti na zalogi imajo surovin le za nekaj dni. Nekoliko boljši položaj je zaenkrat v Mautnerjevi tekstilni tvornici in pri Thomi, kjer je obrat nemoten. Pri Thomi so nastale kala-mitete le zaradi tega, ker je moralo več mojstrov, ki so češkoslovaški državljani, na Češkoslovaško. V tvornici si pomagajo na ta način, da vršijo ostali mojstri nadzorstvo v dveh izmenah, seveda pa tega ne bodo mogli dolgo vzdržati. Najbolj* je še položaj pri Hutterju, kjer zatrjujejo, da ne bodo odpustili nobenega delavca in tudi ne bodo obratovali v skrčenem obra tu. Tvornica ima namreč lastno predilnico in ni navezana na u-voz preje. Zborovanje srbskih zadružnikom V veliki dvorani univerze je bila 28. sept. redna skupščina Glavnega saveta srbskih zemijo-radniških zadrug. Skupščine ao se udeležili poje« kraljevega na-mentnika podpolkovnika Kere-koviča in zastopnika patriarha škofa Dionisija tudi minister za socialno politiko Dragiša Cvetko- vfe, pravosodni minister Milan Simonovič, finančni minister Dušan Letica, minister bret port-felja Voja Djordjevič, poštni minister Vojko Cvrkič in trgovinski minister Nikola Kabalin. Skupščine se je udeležilo 862 delegatov, sjavioči pa so bili tudi zastopniki Češkoslovaškega, bolgarskega in rumunskega zadružništva ter zastopniki drugih zadružnih zvez v naši državi. Zbo-rovalce so pozdravili bolgarski zastopniki Ganev, Josipov in Georgijev in rumunski zastopnik dr. Mladenu. Pozdravne brzojavke pa so prispele iz Češkoslovaške, Bolgarije, Poljske, Francije, Nisoaemske, Danske, Anglije, Belgije in Finske. Skupščino je vodil kot predsednik minister Voja Djordjevič, podpredsednik saveza minister Dragiša Cvetko-vič pa je imel daljši govor, ki ga je v celoti objavila agencija Avala. Iz tega govora posnemamo med drugim naslednje: "Naše kmetijstvo v okviru našega gospodarstva še ni prišlo do onega izraza, ki ga po svojem delu in trudu zasluži. Levji del gre na drugo stran onim, ki posredujejo, onim, ki se mnogo ne trudijo. Delati moramo na to, da naše kmetijsko gospodarstvo in našo kmetijsko proizvodnjo usmerimo na ono edino pravo pot, ki omogoča, da pride do popolnega izraza, a to je pot zadružništva. To je edina pot, da se vse ono, kar gre preko posredovalcev, ki imajo koristi od truda in napora našega kipeta, vnovči po našem močnem zadružništvu ter da v roke proizvajalcem. Po razgovorih s finančnim ministrom vam morani reči, da sem naletel na popolno razumevanje pri reševanju važnih kmetijskih vprašanj. Nadejam se, da bomo pri delu v tej smeri našli pravilno modifikacijo sistema obdavčenja, ki se posebno počuti preko mest in mest nih trošarin." Minister Cvetko-vič je postavil zahtevo, da morajo biti kmetijski proizvodi o-proščeni mestnih trošarin. Polom pogajanj med ehi in Madžari Budimpešta apelira na velesile Budimpešta, Ogrska. 15. okt. — Ogrska vlada je apelirala «a Anglijo, Francijo, Nemčijo in I-talijo, podpisnice monakovskega pakta, naj prisilijo Češkoslovaško na izročitev teritorija, ki ga hoče dobiti pod svojo kontrolo. Apel je bil poslan, ko so se pogajanja med repreaentanti Češke in Ogr|^e v Komaromu, obmejnem mestu, razbila. Ogrski ministrski predsednik Bela Imrfedi je pozval velesile, naj takoj odgovorijo. Predstavniki teh velesil so na svoji konferenci v Monakovem sklenili, da se bodo ponovno Jfestali v prihodnjih treh mesecih, ako ne bo Praga rešila v tem času vprašanja glede odstopa spornega ozemlja Ogrski. Ugoden odgovor— pravi ogrski premier — bo rezul-i iral v odložitvi mobilizacije ogrske oborožene sile. Imredi trdi, da Ogrsko podpira italijanski diktator Mussolini. Praga, 15. okt. — Vlada neodvisne Rutenske (podkarpatske Rusije) poroča, da je bil vzpostavljen mir v vzhodnem delu Češke republike po razglasu obsednega stanja v treh distrik-;ih. Več sto ogrskih teroristov je bilo aretiranih. Rutenska vlada, katere glavni stan je v Užhorodu, pravi, da so aretirani ograki teroristi prizna-i, da ao skušali provocirati izgrede v Rutenski, da tako prisilijo Ogrsko in Poljsko v vojaško intervencijo. Teroristi so v nekaterih krajih pretrgali komunikacijske zveae in pognali neki most v zrak s dinamitom. Dva Iz nevarne tihotapske družbe Maribor, 30. sept. — Ni dolgo tega, ko so razkrili dobro or ganizirano tihotapsko tolpo, ki se je pečala s tihotapstvom i ha r i na. Zdaj se je oblast vom posrečilo, da so prijeli dva drzn^ tihotapca: Antona Galiča ter {atarino Karnaričevo-GaJičevo. Mariborski carinski organi ao namreč prejeli zaupno obvestilo z Zagreba, da se zadržuje zloglasni tihotapec Anton Galič, za caterim je bila izdana tiralica, v Mariboru. Mariborski carinski organi so zastražili brod pri Mariborskem otoku, kjer so Galiča videli. Res niso dolgo čakali. Videli so Gali ča, ko se je sestal s Katarino. lj redko naseljena. Tam tivl namreč samo povprečno 5 ljudi na štirija-škem kilometru. Na Japonskem živi 181 ljudi na ItirjaAkemkilo-metru. In vendar presega K v ropa tudi to številko."'V izredno gosto naseljeni Belgiji živi na štirijaškem kilometru 273 ljudi na Holandskem 250. Za Nemči jo je gostotno Število 143.6, za Italijo 137.7. Razmeroma redko naseljene so Zedinjene države kjer štejejo ha štfrijaiki kilometer 15 oseb. V Sovjetski Rusi j pa živi celo samo 8 oseb na štirijaškem kilometru. Povpreček za vso zemljo znaša 16. Polovica vseh ljudi živi v Aziji, približno četrtina v Evropi in osmina i Ameriki. Happy end ' "Ali je imela nova drama sre čen konec?" "Vsekako. Po drugem dejanju smo lahko dobili denar, ki smo ga plačali za vstopnino, nazaj." • Previdnost "Ali znate pognati motorno kolo?" "Prav žal!" / "Dobro, prosil bi vaa torej, da malo popazite nanj". 0 Bana Psiček teče po širni puščavi Pesek, povsod asm pesek. Tedaj zacvili ubogi psiček: — Ce ne srečsm kmalu kak šnega drevesa, se mi ute^gne pri-' petiti nesreča., ulasovi iz naselbin (Nadaljevanje s t. strani.) n ta me je potem vprašal, dali sem jaz državljan. Na kratko sem povedal, da sem in da sem ponosen na to. Salunarja je lamreč jezilo, ker sem šel z našo grupo v drug aalun. Spet je sodniku šepnil, naj me vpraša, dali sem plačan za to delo in ali mi kupujejo pijačo. OdloAno sem sodniku povedal, da to delo opravljam i veseljem in zastonj, e da naši rojaki postanejo dr-tavljani Amerike, kjer si svoj truh služijo in svojim v starem (raju pomagajo. Vaak pa Ima pravico stopiti v aalun, saj js javen prostor. Sodnik se je čudil, kako neki vsakega |>oznem. Povedal sem mu. da potujem po naselbinah po svojih opravkih in bil je zadovoljen s mojim odgovorom. Zgodilo ae je, da prvi |>apir nekega rojaka ril bil dovolj "star", manjkalo mu je samo še enega dneva. V več slučajih jo sodnik izdal kar oba papirja hkrati, zakaj ne bi spregledal malenkost enega dneva in roja ku podelil državljanske pravice. Jutri je zadnji dan, je dejal sodnik, pripelji ga na llibbing, pa ga bo dobil, aaj vem, da vaši rojaki niso anarhisti ne biga-mlsti. Tako ae je zgodilo. Proti večeru zadnjega dne, v katerem se je na lahek način dobil drugi papir, me je sodnik pred odhodom v Duluth vpričo svojega asistenta pohvalil, ker sem rojakom pomagal do drugega papirja, da sem dober a-meriški državljan in da sem mu veliko pomagal pri njegovem delu. , Naslednji dan sem ae napotil v aalun tistega ovaduha na Eve lethu na kozarec mehke pijače. Salunar je rekel, če me glava boli, češ, da sem krivo prisegal, ker so me novi državljani tre^ tali zastonj. "Ne," sem odvrnil, "vsakega sem jaz tretal, a ne pri tebi, podli janičar!" Hotel je vedeti, kaj je to. Povedal sem mu, da ao nekoč Turki kradli alovenske dečke in jih na Turškem vzgojili v najhujše sovražnike našega ljudstva. Tem ao rekli janičarji. Vsak, IU je proti svojemu lastnemu narodu, je torej janičar io še več, kajti janičarji so bili is mlsdega tako privzgojeni, če pa odraSčen človek to nalašč dela, tedaj je to izdajstvo, kakor je bilo isdaj-stvo Kriata pri zadnji večerji. Tudi danes ae ne manjka farizejev in višjih duhovnov, ki se hlinijo s dobrimi deli, za hrbtom pa vpijejo proti tebi In te črnijo. Cim bolj me bodo blatili, tem prej bodo obležali v lastnem blatu. To sem napisal onim, ki se radi vmešavajo v zadeve drugih ljudi ln ki skušajo omalova-kovati delo naših vsornih prvakov, Oni so slabši kot obcestni roparji, pred katerimi se pošten Človek skrije, da ga ne izropajo in uničijo. Matija Pogorele. USTNICA IJRKDNIftTVA Ely, Minn., G, K.: Prosveta priporoča le kandidate de(avakih strank in federacij. — J. T.: Hvala sa informacije. Židovski begunci ustavljeni ob meji Poljaki izganjajo % Cehe iz tatinskega distrikta Praga, 15. okt — Več stq Židov nima domovine. Praška vla da jim je povedala, da ne moro jo ostat! v Češkoslovaški In da se morajo vrniti v Sudetsko, li katero so pobegnili pred prihodom Hitlerjeve armade. Zdaj so jih naciji informirali, da ao jim vrata v sudetske kraje taprta in da se no morejo vrniti. Praške avtoritete vstrajajo na svojem stališču napram beguncem. Pravijo, da je med njimi mnogo nesaželjenih ljudi, k bi lahko ustvarili nov manjšin ski problem, ako bi ostali na Češkem. Mnenje čeških avtoritei je, da Židom ne preti nevarnost v Nemčiji. Tsien, Poljska, 15. okt. V-Poljske avtoritete v tešinskem distriktu so odredile, ds se morajo vsi Cehi, ki so prišli v ta distrikt od novembra 1. 1918. u maknltl do 1. novembra tega leta. Odredba je najbolj udarila vladne uslužbence, učitelje, inže nirje In tovarniške nadzornike Poljske oblasti so začele Isdaja ti potne liste Cehom, ki morajo zapustiti distrikt. (Francoska časopisna agentu ra Havas poroča is Moravske O-strave, da so bili češki učitelj s silo Izgnani it šol v tešinskem distriktu, ko ga je zasedla poli ska armada.) Titler prevzel vlogo posredovalca Caiki minister zagotovil lojalnost diktatorju Berlin, 16. okt. ~ Zagotovilo lojalnosti nacijski Nemčiji je dal v imenu češko vlade FVantl-šek Chvalkovsky, novi zunanji minister, ki je včeraj konferiral Hitlerjem. Minister ln dlktator sta se sestala v Hitlerjevi palači v Monakovem in konferenca je trajala štiri uro. Uradni nacijski krogi so po tonferenci izjavili, da Je načrt kooperacijo med okrnjeno češko republiko in Nemčijo le sostav-jen. "Ta načrt bo dokazal svetu, da Je Nemčija bolj salntereil-rana v rekonstrukcijo Evrope kakor pa v osvajanje novih teritorijev kot trdijo Hitlerjevi na-sprotnikl," je rekel neki nacijski uradnik. "Češki minister Je obljubil, da bo njegova drftava zavzela lojalno stališče napram NemčljJ, na konferenci, katere se Je udeležil tudi zunanji minister Joachim von Ribbentrop. Hitler jo v razgovoru • češkim ministrom isrekel obžalovanje, ker problem ogrske manjšine v Ceškoalovaškl še ni rešen." Po konferenci je bilo namenjeno, da je Hitler pripravljen prevzeti vlogo posredovalca V centralni Evropi. Po aeatanku • češkim ministrom ae Je pri Hitlerju oblasll ogrski premier dr. Koloman Darany|. On Je apeliral na Hitlerja, naj pomaga Ogrski, ds dobi sporno osemije od Češkoslovaške, Nacijski uradniki so priznali, da nlao navdušeni za oporo Ogrski, ki hoče pograbiti velik kos češkega osem-Us. T4'''/! \ Primera Družina gre v živalski vrt. Pred medvedovo kletko vsi obstoje. Besno hodi po kletki medved sem in tja. Pa vpraša Marljanica: — Mamica, ali tudi medverf ve, da Je včeraj bilo prvega? Kako moreš to vprašat dete? — No. Hej se vendar drži prav tsko grdo kskor psps, ko si vče-ts gospodinjstvo izdsls vse. Podedovano "Ona: "Včasih se mi adl* čisto možat, na lepem al pa spet kakor ženska! Kako Je to mogoče r On: 'To sem najbrte podedoval." Ona: "Ali je bil tvoj oče takšen?" On: "Ne! Toda polovica mojih prednikov je bila moških, polovica pa ženskih." o Kmola — Ko sem davi prišel v svojo pisarno, sem videl, da so Jo ponoči obiskali vlomilci. Vse Je bilo razmetano, vse prebrskano. Jutri bo te v listih. — Ali so ti kaj odnesli? — A tisto ne, ker Je bila blagajna prazna. — Potem pa ni nič hudega. — O, hudo Je, hudo, ženi sem namreč trdil, da sem vso noč delal v pisarni. ^ Ali st« narateU aa too?. aik "ProsrHo"? Podpirajte troj lis.} No* strej sa |r— as netil ptaelatl v Pslat ( oepeeju, I-a. V blagi spomin druga obletnice draS*Sa Mprofa Is mirim LUDVIKA BOGATAJA katar i b ffmlmml šmm IT. aklakrt I0M "V lik«m s raka ta« pattvel tm+mm mm r I mm mpmmim apM. mm mtU j»«*aK m mMm Ta Is lasa »paa|a mm ihmdm." IIOGATAJ, »opreta I« otroci v Mesten, l'mss. "Minil« \m im d«a|* M •d kar tmpmmUS at Ti ta »vrt (Miri >1 l|i »I aadUg. predragi ia Žalujoč* sateN? M AH V Velika puntarija DRAMSKA KRONIKA IZ L. 1673 V PETIH DEJANJIH BntU Kreft MATKALlC (se zdrami): Ali niso bili prav-kar ljudje tu? Zebe me! Pokrij me, Gubec! Ne zameri, de sem včasih preveč bobnal! Veš, bobnel aem. kakor mi je tolklo srce! Zato aem sedaj tako truden. (Spet zaspi. Zunaj oddaljeni kriki: Živel kralj Matija Gubec.) GREGORlC; Kot največjega razbojnika ga leno! In bog vae to gleda! ŽUPNIK: Ne preklinjaj boga v zadnji uri! GUSETIC: Na Golgato pelje naša pot . . . GREGORlC: (v velikem trpljenju): Ne na Golgato! Ta kri mora vzkliti! Ne verujem v Golgato! Verujem v vstajenje! Kje jc pisano, da mi ne smemo živeti? Zakaj naj nam daje življenje samo trpljenje in amrt? Ali res ne bo nikoli vzklilo iz tega trpljenja naie življenje? Zakaj molčiš, župnik? Vae molči. Nebo in zemlja molčita, ko kmet trpi, le kri kriči in teče, teče... (Vrata ae odpro. Vstopi ječar.) 8 JECAR: Kaj zijaš, bedak! Nič več ti ne pomaga! Zakaj niai bolje bežal? Samo akrb imam z vami, ko bi rad gledal Gubčevo kronanje. Se tega vzemite v avojo sredo! Nikjer drugje ni prostora zanj. (Vojak sune komornika, ki obstoji sredi ječe. Ves raztrgan je, razmršen, blazen. Vsi ga začudeni gledajo.) - KOMORNIH} (blazno): Oprostite, da. motim. Škofov viiji služabnik sem. Nekoč sem bil kmet, nato vojak, nato škofov in banov služabnik. Zelo važna služba! ŽUPNIK: Saj te poznam. KOMORNIK: Ne poznam vas, prevzvišeni. (Se klanja pred njim.) Oprostite. Uskok me je udaril po očeh. Slabo vidim. Haha, sinoči sem pomagal baronu, da je zbežal. Ušel je, mene so pa ujeli. Pretepli so me, mučili... Nimam sreče. Haha, prevzvišeni je prišel ves divji od Tahija. ŽUPNIK: Zakaj? t KOMORNIK: Hotel ga je spreobrniti. Saj veste. Tahi je bil luteran. Cez prag ga je vrgel. S poslednjimi močmi, haha. To mi je kar všeč od Tahija. Do konca se je držal. Kako se bo neki ta zadevica končala na onem svetu? Vse skupaj mi je postalo zadnje čase zelo sumljivo. ŽUPNIK: Zakaj? KOMORNIK: Rad bi vedel, kako bo tam? Ali bo prevzvišeni spet prevzvišeni, Tahi spet Tahi in kmet samo kmet? GREGORlC: Kmalu boš izvedel. KOMORNIK (ves vesel): Ali res? Hm, kako bi to rekel? Človek ni pameten. Tudi dober ni. Zakaj se niso spuntali vsi? Da, da. Jaz sem blazen, toda moja misli so pametne. Natezalnica zbrihta. ŽUPNIK: TI si pravi filozof! KOMORNIK: (ves vesel): To mi je rekel tudi prevzvišeni, zdaj pa me je vtaknil v Ječo. Zakaj ima vsaka stvar svojo senco? Samo tema Je brez sence, ker je brez luči. In zdaj živimo v temi. Nikar me tako ne glejte! Dober človek sem! Nikogar nisem izdal. Ne mislite, da me je poslal prevzvišeni, čeprav nosim njegovo obleko. (Tišje.) Tisto, kar je tu notri, je vaše. Srce! ŽUPNIK: Saj te poznamo, samo nikar no govori toliko! KOMORNIK: Vem, da me težko poslušate, toda meni je hudo. Ali je res Gošetič izdajalec? Kar stiska me. Govorim, da ne jočem. Biti puntar in jokati, bi ne bilo spodobno. Kakor večnost so ti trenutki. Zakaj je zemlja tako hladna, ds je nismo mogli ogreti? Zakaj se vrti svet tako počasi? Tu nekaj ni v redu. (Zamišljen sede.) MATKALlC (se spet zbudi): Kje sem? Kdo govori: Kam sta šla Gubec in Pasanec? Moj bog, ali sta šla na svobodo? (Komornik se je blazno zamislil v svoje misli.) GREGORlC: Sls sta. MATKALlC: Cujte! (Prisluhnejo.) Moj bog! Zvoni! (Se dviga.) Spet zvopf, to je zvon z Brdovca! Poznam ga, Gregorič zvoni k pun-tu! Le poslušajte! (Prisluhne.) ŽUPNIK: (se pokriža in moli). GREGORlC: Mrtva sta! GUSETIC: Punta je konec! (Izbruhne v krčevit jok.) KOMORNIK (jih motri vprašujoče): Kaj? MATKALlC: Kaj sanjaš? Ali ne slišiš? To je spet punt! Bim-bam . . . GREGORlC: Pomiri se, Matkalič, ne vstajaj! ŽUPNIK: Pusti ga! Njegovi poslednji trenutki 89. (Je pokleknil.) O, Gospod bojnih trum, oprostj; mi grešniku, ker ne morem ljubiti av.ojih sovražnikov! f KOMORNlk: Razmaknimo zidove, odprimo vsa vrata! ŽUPNIK: Odpusti mi, ker ljubim pravične in sovražim krivične, vse zatiralce bednih in slabih, ki hudo delajo na tem svetu . . . MATKALlC: Tiho! Ne slišim več! ŽUPNIK:... ki so edini krivi, da se je dvignila kmečka raja . . . GUSETIC:. . . padla in izkrvavela! ŽUPNIK: ... daj pokoj Gubčevi duši in vs?m dušam, ki so in ki le bodo iz tega punta po mukah in trpljenjih k tebi prihitele. Odpusti jim njih grehe in jim vsaj v svojem kraljestvu dodeli pravico in srečo, ki je tu niso bfti deležni. GUSETIC: O bog, zakaj si nas zapustil?! GREGORlC: Ne joči več, Gušetič! Ne boj se! Veruj v svobodo, kakor veruje župnik v svojega boga, kakor je Gubec veroval v staro pravdo in kakor jaz verujem v pravico trde krneč-ke pe.s t i KOMORNIK: Tiho! Zdaj slišim zvonove tudi jaz! MATKALlC:.Vedno bolj zvoni! Zdaj se o-glaša že stubiški zvon. Gubec! Zvon iz Pušče! Saj že grem, Gubec! Bambrbam, bambrbam. (Začne poti.) "Le vkup, le vkup, uboga gmajna!" Vsi morajo peti, ne rporepri sam. KOMORNIK (začne peti in koraka v taktu v krogu po celici): Heja, hejo! GREGORlC (pompozno): Za staro pravdo zdaj bo drajna! ŽUPNIK: (ie vedno kleči, roke drži v molitvi in tudi pomaga peti). Vsi: Heja, hejo! zimzelen za klobuk! Punt naj reši nas tlačanskih muk! (Petje tudi v ostalih celicah. Gušetič joče. Matkalič počasi pada. Zvon še vedno zvoni; iz daljave se sliši zamolklo bobnanje. Vojaki, ki so spremljali Gubca in Pasanca na morišče, se vračajo . . . Puntarska pesem odmeva kot ža-lostinka. Počasi —) ZASTOR Konec in dekle je bilo malce razočara* no nad njim. Naenkrat se je obrnila in me jjogledala, nemara očarana natem?" , "Pridi ven!" "Nemara hoče* ti v čoln?" "Ne, ne. nočem," je od\rni1 človek. "Govoriti hočem s teboj." Obžalujoč, da me je zmotil \ mo.il Hamoti in miru. sem vstal. "Kaj je?" "Reci mi: patron." "Hm, patron! Ne zdi* Se mi prikladen zs ta naziv.*' "Itrez šale: sli h»nV* delati pri m«ni? lmsm barsko na nei-miiču. Stsl bol pred obiskoval- stu. To vzbuja pri klientih zadovoljstvo." "Kako . . ." sem ga hotel prekiniti, on pa je nadaljeval: "Ne boj sel Malokdo te bo pogodil, ker ni tako lahko, udariti živega človeka v obraz. Ka? kor bi nas čuval nekpk ang^l varuh, nas tarče. Sicer pa to zahteva vaje. A ljudje, ki se kratkočasijo z nami, niso nikoli metali kamenja, niti za psi . . ." "Ali ne boli, če le udarijo?" "Nc boli, žoge niso težke." Pomislil sem: končno tudi to je delo, |M>lteno delo • • • "Kakšna bo mojs plača?" sem vprašal patrona.' "Delila si bova zaslužek — hočei?" "Strinjam se." Naj bo že kakorkoli čudno, res pa je, da je po francoskih scjmi-Ičlh človek, ki služi za tarčo, na katero mečejo toge, sredstvo sa preživljanje. V 'patronovi* baraki sem se oblekel v črno obleko z rdečimi kvadrati, si namszsl obraz -temno tmrvo |n si nardečil nos. da je bil podoben rdeči hruiki Na prsi nem si obesil tablico 1 napisom: "Tri toge — 50 sto tink." 7 Medtem pa je 'patron' vabil d In vsakdo, ki bo plačal takso j ljudi, naj poskusijo svojo spret AO stotink za tri tog*, ti jih lahko vrle v obraz. Ti ne jim kajpada ne sme* izogibati, stati'moral ko vkopati ita istem inv- no«t — komur se poareč! zagna ti mi vae tri toge v nos. ims pravico brezplsčno |M»*ku«iti le • tremi , , , Iipočetks ni bilo nikogar, po» tem se je ta ali oni odločil, kupil je za dva franka žoge in jih me tal vame. Ni me pogodil ne > nos, ne v obraz sploh. Gledale so se mu smejali, on pa se je jezil. Se je zahteval žoge in spet ndbena ni zadela tarče. Od prvega udarca, ki sem ga dobil nsd desnim očesom, me je zabodel že'odec. To je najbrže od tivcev — nem pomislil. Skuša sem iitati vzravnan in miren, ko so ioge letele proti meni. V nekaj dneh službe pri 'pa-tronu' sem dosegel toliko, ds sem le vnaprej vedel, ksters tsgs me bo pogodils. Tskrst sem se smilil samemu sebi: imel sem zdrave roke. v glavi pamet, r.isem mogel najti dela, ker nisem Imel denurja. da bi ga lahko iskal po rirokem božjem svetu Zato me ji ob vsakem udarcu lmlsd človek v Iportnl obleki in dekle, ki je bilo z njim. se Je tanko zasmejalo, ko mi je ogledalo nos. Želel sem, da me njen kavalir 1 nobeno togo ne bi uda ril. čeprav jih je kupil za pet frankov. Očitno je bila moja telja dovolj "vlika, da je odvračala u- _ darce tog V moje veliko zado- Ptketi pred uradom snglelk volitve je športist odšel ponižan tcatnlh demonstracijah. Uradniki avtne unije, ki so dobili nazaj stare pozicije v smislu odloka arbitražnega odbora l'|( Od leve proti desni: Ed Hali, George Addes, Wyndham Mortimer in Richard Frankensteen. Ura usode HUMOR Poznavalec ljudi Gospod inf zlatarju: "Jaz . . . ah... hm... jaz bi. ." ' Zlatar: "Jože, dajte mi prosim podstavek z zaročnimi prstani!" Škotska Dva Škota sta se sprehajala ;>o obrežju. Eden od njiju je na-iel penny. Drugi ga je zagledal istem trenutku. r "Ne morem ti ga dati, kajti pobral sem ga jaz." "Oprosti, saj sem se tudi jaz takoj sklonil. Oba hkrati sva ga našla!" Penny se na žalost ne da deli ti. "Dobro, položil ga bpm na klop; tisti, ki bo dalje vzdržal pod vodo, ga bo lahko spravil." Škota sta se slekla in skočila v vodo in — sta tako dolgo osta la v vodi, da sta oba utonila. • Ni razumel "Kako se mi drznete stopiti pred oči, gospod Petelin? Snoči sem vam dovolila, da ste šli mojo hčerko na ples, in danes ob osmih mi pripeljete dekle domov!" "Oprostite, milostljiva. toda o pol devetih moram biti že v trgovini!" Dvajsetkrat je poklicalo navdušeno občinstvo po drugem dejanju pevca na oder. Junak, večera je bil Gino Ciampi. Masa je sedela poleg mene v loži veu} .bleda, gleboko pretresena od nenavadne sugestivnosti Rigoletta. "Mara, rad bi ti povedal majhno zgodbo, če dovoliš," sem ji rekel. "In to se mora zgoditi prav sedaj?" je vprašala nejevoljno in dvignila krasne obrvi. , "Prav sedaj," sem odvrnil. Začel sem: "V nekem florentinskem re-stavrantu, v enem izmed tistih lokalov, kjer se zbirajo največji sladokusci Florence, se je pojavil nekega večera diskretno elegantno oblečen gospod s podu-hovljenim obrazom. Tega gospoda je krasil napet trebušček, ki pa se je držal v mejah estetne-?a človeka. Pristopil je plačilni n prinesel gostu v rdeč safijan vezan jedilni list. Gost ga je vljudno zavrnil in prosil, naj mu predložijo specialitete restavracijske kuhinje. Lastnik hotela, ki je srečal natakarja na hodniku, je poškr-latel do vratu, ko je videl, kdo sedi v njegovi restavraciji. Planil je v kuhinjo brez diha in o-znanil tam zbranemu osobju: "Ali že veste, kdo nas je po^ častil s svojim obiskom? Ar mand Gillot, gospod Gillot a lastni osebi!" Kuhar se je pri tem imenu globoko priklonil. Kajti Armanc Gillot je veljal za prvega sodni ka v zadevah gastronomije. Njegova sodba je bila vedno do končna. In ne zaman. Gillot je bil namreč pisec knjige "Jed z vidika umetnosti", in še ene knjige, ki je imela naslov "Mojstri kuharske umetnosti v prošlosti in sedanjosti." Kuhar, ki je bil še mlad in skromen človek, je čutil, da je z navzočnostjo Armanda Gillota u-darila usodna ura v njegovem življenju. Zato je začel kuhati z vsem znanjem in vso inspiracijo, ki mu je bila lastna. Ko je bilo vse gotovo, se je še enkrat ozrl po jastogu, a la brasilienne, Za to jed je bil v Londonu,prikovan z zlato kolajno. Hpteč se, izkazati, je vzel pladenj z jasto-gom v lastne roke in jo izročil gospodarju, ki ni dovolil, da bi slsvnemu sladkokuscu stregel kdo drugi kakor sam gospodar. Toda restavrater se je po kratkem presledku vrnil ves pobit v kuhinjo. Armand Gillot je jastoga komaj pokusil in ga po-em odrinil v stran. Gospodarju, ki je bil dober človek, je bilo težko pri srcu, ko je moral to ža-oetno vest.povedati v kuhinji. Enako kakor jastogu se je go-drugim jedem, ki so jih pred izbirčnega Ar-Gillota. Najsi je mladi tako vlival svojo dušo v, fazana in artičoke, v oranžni nakipek a la algerienne, uspeh mu je bil odrečen* na celi črti. Armand Gillot je od vsake jedi nekaj pokusil, p6tem pa je z obrazom dopovedal, naj jo vzamejo stran. Ko je kuhar tisto noč legel k počitku, je bil poražen kakor še nikdar v življenju. Malo je manjkalo, da ni od obupa planil v vodo. Poraz je nanj tako vplival, da je sklenil odreči se kuharskemu poklicu. Odločil se je, da poskusi svojo srečo drugje." "In potem," je vprašala Mara zvedavo. "Potem se je stvar nadaljn) la takole: Kuhar je spoznal, ima lep bariton. Učil se je peti in z imenom Gino Ciampi je st] pil na deske, ki pomenijo sv« Nocoj ga slišimo v vlogi letta. A kdo ve, če bi slišali t en od Boga nadarjenega umetni nocoj na odru, če ne bi bil Armand Gillot tistega usodne večera vn-esta^rjitijo s pokvj jenim želodeeta." SLOVENSKA NARODNA P01 PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije posebno list Proaveta za kor ter potrebno sgitacijo društev in članstva in za pr gando svojih idej. Nikakor ne za propagando drugih po pornih organizacij. Vsaka ganizacija ima običajno sto glasilo. Torej agitatorični dopi in naznanila drugih podpora organizacij in njih društev se ne pošiljajo listu Prosveta. Ali ste naročeni na dnen Trosveto'? PodairsiU svoj NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 11. redne konvencije se lahko naroči aa Hit PtmtcU b prišteje eden. dva, tri, Hirt ali pot članov is ene draltno k eai n.rod-nini. List Preeveta stane na vae enako, sa člane ali nečlaa« $«.« s> eno letno naročnino. Ksr ps člani ie plačajo pri aseomeato $1 JI h tednik, se Jim to prllteje k naročnini. Torej sedaj al vsroka, reči. d» Jt llat predrag sa liane S.N.PJ. List Proaveta Je vala iMtniiu li gotove Jo v vsaki drnlinl nekdo, ki bi rad Htal Hat vsak daa. Cm Ha ta Proaveta Je: Za ZdrnJL drla ve la Kanade. NJO Za Cieero ln CMrage Js. 1 tednik ln.... . s en eeeeeeeeoe j 1 te. talk ta.. ž tednika In... t tM talka ta. 1 tednike te... eeeoeseeee 1 tei talke m. * tednike ta... lsli 1 t« talke In. 1 tednikov in.. 1 t« laikov ta 91M tM I.H IM 179 IM Ispolnlte spodnji Irapon, priloHte potrebno vsoto denarjs sli M*•» Drder t pismu ta nI naročite Prosveto. Uat, ki Jo ?ale laitaina. Pojasnilo:—Vselej kskor hitro kateri teh llanov preneha biti SNPJ. sU lo ss preseli pral od druline in bo sahhsvel ••» «™J is tednik, bodo moral tisti član is dotilas druline, ki Js taksrtjim naročena na dnevnik Prosvete, to takoj nssnsnitl npramltv* ura. ln obenem doplslstl dotično vsoto listu Prosveta. Ako ttgs m tedaj mora oprsvnlltvo sniinti datum sa to vsoto naročniku. D PROSVETA, SNPJ, »117 Se. Lavsdsle Ave. Cklcato. DI Prlloieno poMlJnm naročnino sa Ust Prooveto vsote I...... Ia«....................................ČL drnltva It... Naalev ................................................... ■J Uetavite tednik In m pripllite k moji narečniol ed slsdečlk čba« moje drnline: I).............*•«.<««.».«•>.....>••...•*. »ČL dfsUvs I* 1* čl. drnltva .......... .........................................CL dreltre It......... g) ...........G. drsltfs it........ M veto ....... Nov naročnik. ......Drleva . Star neročnlk. TISKARNA S.N.P.J. SPKEJSMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela vabila za veselice in shode, vizitnice. ^^ fisks vsoiia sa veselice in snouc, .akeffl, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvstskem s ^ češkem, nemškem, angleškem jeziku in dru^ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANPTVO M Di . M premier ja Chsmherlaina v pro- T1SK0VINE NAROČA V SVOJI TISKARN' • m ■ ■ * sk" dt^ f Vee pojasnile dejo vodstvo tiskarne. -Ceoe smeree. esij natte po informacije ne analov SNPJ PRINTER V 2657-59 SO. LAWNDALE A VENCE Tel lack«"" 4PS4 CHICA0O, ILLINOIS