ŽENSKI SVET. LETO XVI. / MAREC 1938 / ŠT. 3 ZdraTsiTO Prepusti besedo narav: Ce je nase telesno zdravje v resni nevarnosti, išre telo samo, da bi našlo zopet "ravnotežje: mobilizira ysć zdra.vilne sokove, da. bi.vteple se bakterije uničilo in porušeno tkivo popravilo. JVločne krvne toke pošilja na točke, ki-so v ne-vcirnosti in dvigne temperaturo, ' da "ugonobi hitreje sovražnike. Zahteva pa za vše svoje'üde popolnega miru. Vsakršno premikanje zadržuje zdravljenje, kajti premikanje.-izziva napetost, ki omejuje prelnkanje sokov in krvi, Čim več torej dajemo besedo naravi, tem več jo upanja, da narava zmaga. Sproščenje živčevja in mišičja je pi-vi važni korak do okrevanja. Devetkrat med deseterimi obolenji se ozdraviš sam, ako docela miruješ, se. ves sprostiš in če le mogoče spiš. Zdravi, trdni ljud e vedo, da je spanje pol zdravja, zato tudi .v betežnosti najprej iščejo zdravila z mirov-anjem in spanjem. . Ali ste že kdaj 'opazovali bolnega psa? Kdor ljubi vse stvarstvo, .rastline, živali in-kristale ter povsod vidi čudeže narave, večno lepe in -za-gQnetnpj a tudi nedonnmo modre, ljubi tudi. pse, . te . 'najboljše neme in ginljivo, hvaležne, resnično , vdanp prijatelje. Ce psov v bolezni ^e ni-st.e-opazovali, storite to in se — od njih učite! Bolan pes se zateče na miren prostor, kjer leži in spi več ur, -celo. več dni ter. se skoro ne gane. Včasih gre bljuvat, kar je očividno dobro zn okrevanje,. predvsem pa miruje in spi. Seveda je psu lažje kakor nam, ker ga ne motijo misli in skrbi, toda skupna nam je potreba po niirovanjii-. Kar dela pes h nagona, delajte ljudje zavedno: sproščajte vse mišice, pa mirujte in spite. .So- ljudje,, ki leže mirno po več mesccev, da, celo par let in ozdravijo po najhujših poškodbah, ker so se znali sproščati temeljito ter pr-epuščati le naravi,- da opra\'i svoje delo. Celo goLnve .vrste Vidovega plesa se dajo i^spešuo o'/draviti .s proščanjem in " • iiiki trpe navadno na krče gotovosti. Mirovanje jih u; ■petanje vpk prestane, krvni padeta,, bolezen se izboljš - 'Tak.o je- spanje- v miru in mirovanjem. Ti bol-vitem" strahu in ne-ipava in zdravi, tre-pritisk in bitje žile a: in sčasom izgine." s popolnim sprošče-ižno zdravilo. • njem napetosti mišičevja-siln ki nič ne §tane. Prelzkurena domača sredstva Proti driski. Opražen -kimelj zmelji ka'kor l^avo," Iciihaj ga precej časa na četrt litra vode, in ko -se nekoliko ohladi," spij vse skupaj s kim-Ijem vred. • ; ' . Oslovski, pa tudi navadni kašelj hitro omeči:' Skuhaj janežev čaj, potem dodaj na skodelico čnja za grah sinrekove smole, kuliaj še pet m'i-nut in daj bolniku.'pitij par požirkov ko' se bliža iiapad. Boljši.je čaj za otroke, če mu dodaš'žlico nialinov^a. — Ali: Prave-spomladanske vijolice z listi in koreninami" vred kuhaj, da 'dobiš čaj in dajaj ga večkrat piti otrokom, ki kašljajo Cim več cvetja tem boljši je učinek." Vijolice'si lahko nasušimo v senci na zalogo. Če te zgaga peče. Pest encijana" (košiitnik, gprečica) zreži na drobno, dodaj pest tankih olupkov od oranž in -stresi to v pol litra žganja." Postavi za osejii dni zama.^eno steklenioo na sonce ali vrhu ognjišča, in zdravilo je'gotovo. Jemlji pred jedjo po "par kapljic. Proti kurjim očem. — IJmivaj. si vsak večer noge v gorki slani vodi, obriši jih in namazi kurje oči vsakokrat z limono"vim sokom ali z narezano čebiilo. V osmih dneh se trda koža" polagoma odlušči. Gnoječe rane in ture.hitro zaceliš. V lončeni ali pločevinasti posodi mešaj na štedilniku 65 gr voska, 32 gr kolofonije, 3-2 gr laškega olja," Ifi gr stopljenega govejega loja in 16 gr trpentinovega olja. Ko se vse zmehča in postane gladko, spravi v pločevinasto škatljico in uporabljaj za mazanje ran, ki se kmalu izčistijo in ?acelij.o. Proti bulam in oteklinarn. Smrekovo' smolo,, presno maslo in vosek, vsakega enak del, raztopi v pločevinasti škatljici na kraju štedilnika, namaži na krpico in polagaj -na bule-ali o"tek-. line,-ki se hitro izčistijo in splahnejo. Da se rešiš napetosti. Opraži pest oluščenega lovorjevega zrnja, zmelji ga kakor kavo, skuhaj, na vodi, da dobiš skodelico čaja, precedi .in spij. Po potrebi ponovi Še enkrat dnevna. —; Ali_ skuhaj zmleto zrnje na vinskem kisvV in napravi iz tega .gorak obkladek na trebuh.. Najuspešneje je, da uporabljaš oboje; prežene .vetrove." Za pomirjenje živcev. 2 gr špajke ali božjast--nice (haldrijana), 10 gr klinčkovih (nageljnovih) korenin, 10 gr rumenih tankih olupkov od po.-l ninranče in -10 gr poprove mete skuhaj za čaj .in-pij zvečier. • - Za ureditev prebave, oziroma proti zaprtju: Namoči- zvečer fige v nekoliko vode;- zjutraj .po-, jej na tešče fige z vodo vred, v kateri so se namakale. Tudi rozine zmehčajo zapeko. Proti- angini. Iztisni- iz 'Svežih" borövnic .so.k in grgraj večkrat" na dan ta sok. kislo zelje. Kuliaiio ali parjeno kislo zelje nima nikoli tiste zdravstvene moči kakor presno.- 17 'vrednost,'}e 'v "tem,v'da -vee'^je- •mÄogo-'inle^e 'vC^v^tamiß'ayi j- Žn^jpehiti.^i.Pasieur irt • kako'.'važna''je.. • 'pVp'tistH-poy,-, ki;;- sproti;V'i umcÜ3e^ö;^ razlio • nepo;^ •treljAo ••naVlVkQW;. krvi';' zatjö'--'tbrif •'•či.stiv -.aen- ^a fe^v .■iisT.cmV'iclju'.tüdi, mnög-b. se-"- ■•■stäviü;.';-ki.. ifoapeäujqo idi^vjei / Zato.: )« rl^ti " 'Kneipp priporoči^ ' : je-kof soiata^.aaibeljena -fc .; Mililjem in; priiy-'_ malö • šoli,; s . brea ' Itišaj; paČ'^ kislega'.rilia, jftaäatr.^a icjupujeroo,;Ij?. lüstofo;. K'do;»-'.ima.'prÖstbrj/jeVp'a^^ da .ef-'V, je- . seni s^ doina ;pripVfuyx.::]ldsl.öv7-el] v'.. . • Žena in družba 'Ali ;se-sklada srce s sfćem? • • -.Slovenski sćrcialist je-.pr' «Ne prižn d?!lavci in jjriliM 'izjavi]:. Jočkff med ljudmi'—"med isokimi "uradniki, ined. ženami Qjrold h nižjih slojev ljudstva in- med.'takozva-nirai damami in njih- potomčki,-Zakaj vsi So-enaki; njih želodec občuti" enako glad in žejo, a,niih telo enako 7.ebe &li mu je enako vroče.» Povedal je navidez resnico,..ki. pa -se, akp. jo-premis-liš, lutrp izkaže .zä zmoto. Kajti" pri človeku ni.najvažnejša telesnost, temveč duševiiost, fie želodec in povrhna koža, temveč möigani in notranja kultura v tesp .^■^ori 2 zunanjo civilizacijo.' In ko premisliš, .koliki razločki,-naravnost neprerhostljivi prepadi so -v duševnosti," v ; kiilturi in civilizaciji raeličnih ljudskih vrst,, iividiš, da so .si Ij.udje pač v.marsičem podobni' iit v telesnostüx približno enaki, a v marsičem, kar'haš smatramo za najvažnejšef, bistveno ne-• enäki, včasih-celo nasprotni. 'Globoka, trajna, ■ sreč"ont»sna skladnost je 'med neenakimi nemo-. goča. Razlcrčki V duševnem- in telesnem življ.enju . ■ niso samo med nižjimi ifi "višjimi sloji, -nego so velike jazlike tudi med .členi istega sloja. Nista si "enakadelavec in delavec, kmet in .kra^t, a... tudi. ne gospod in gospod, gospa in gospa. Gesto -.srpčaš. delavca ali kmeta,, ki po nežnosti, čustvovanja, po- globini'in izvirnosti .-svoje .miselnosti .'nadk-riljaije maršikakega gosp^iskega in- • teligen-ta,' Ali se spdžnaš z ženo iz- ljudstva, ki. po .svoji srčni kulturi, in življenjski inteligenci stoji." .'.visoko "nad marsikatero" židano, v 'dragoceno'" krzno .odetp damou' "' '-.•.'," • . " ■ Tako-moramo jjrimayati, da'so vdiki razločki rned" Ijjidrfti, 'da j-mamo'-bistveno' neenake že- " lodce,"'7la5ti_.pa- polti', glave in srca-; ki" jih niti najbolj "prenapet. sQijialis.V:ali konfunisfne more liniföitoirati.... ■ -.••-■ Popirečng povec^Tio: 'so-'Ijudj-fr; ki "si.'tešejo, . življelije-s-sekiro, a' d'riigi-sr .ga y.ezljajo s finim iiožkom. Trdijo' pa, dk . se-..razlike-.!p'rivlačujejo' ' ■ in. ".da. sa;n a sprotj a; riajb ol j še. ■ j ä^^ "sreče it pnjatelfstyu,---.ljubezni in-zakonu". Tudi • .•ta"'-trditev je.-vzHct te^nii, "äa jo pxtnavljajb- kakor . ' '" izkušeno.. "reSnlcö, šniela-'heTesnicä: • ' • ". ^'omađlrična -je todilev,." d a.-slabotno," pla'ho in-' mold^očlio" žfeno"' • fJri'vUčuj.'^ ' brezoT3:zireft__ sjlalj,"." "'čel'"da ^i impofiira ifi ^a'-zajio'.-mor.a: Ijitbi.t'i. -V;"-prajcsi zakonskega "divljenja''se iz tnke"'-nepna--.- kosti vedno norniajo. "ünori in se'zayjueujejo'-s prelomom. Seveda., .tudi razlika trtuperamentoy iu spölno.sti.ne utemeljuje zakorisTce.skladnosti, temveč je pm-od zakonske'nesreče-ali Vsaj oto' pčlosti na tej ali oni'-strani, otopelosti ali često- •pa tudi 'o;dp'pYedo"v:an^^ • p.6v'od;".9.ezv •čitvc, razpada diiiime'-^;;; '•", ""''■•':;.•'.'.."•• ^ Gotovo hi varnejšega,\usodrio^.po^leplilnejŽega^: sklepa v človeškem življenju' kakor 'odločitev, da se omožiS ali pženil. Pa "Vendar se noben 'sklep ne stori lahkömiselneje; večinoma iz spe-", kulacije, računanja ali zaljubljene zaslepljenosti-se zvezujejo ljudje, ne da bi prej do'dobra po- ' • znali drug drugega. Zato je tako malo resnično 'srečnih -zakonov in zato je "dandanes toliko'.ločitev, novdh zvez id. novih polomov. Proli zaprtju • OiUi «J. 8. br. 3^6 do« J9. n..l93« «Mnogo laže je vedeti marsikaj iz umetnostne. • "Zgodovine,, imeti ^oböke misli iz me'tafizike ali sociologije, kakor pa vedeti, mnogo o ljudeh, s katerimi živimo • ter. vzdrževati zado"voljivo" ra.Z' merje do svojih- prijateljev in. ljubic, do -svoje žene in 'otrok,« pravi Aldous Huxley v svojem romanu «Kontrapunkt življenja». «Življenje je ' mnogo teže kakor, sänskrit ali kemija ali.-narodno gospodärstvo. Najteže je biti "harmoničen odrasel ."Člo.vek.» ~ Toliko--neeiiakosti je "med ljudmi,' toliko "zagonetk ih- problematičnih -spaK, • a marsikdo", misli, da smp "7si po .istem kopitu • .ustvatjerii, dokler.- ne" .doživi —." včasih" kmalu,.-včasih p"ozno;\'— k"rütih i-šz'očaranj^'- ki se;, ne ."•dajo' nikoli'odpraviti. .2e'-'stari Schiller, je.torej ' .edino pravilno svarilV"-«Teineljilb" pmšči in pre-, taozgaj, "ali'se srcg, sklada s srcem;, zakaj" orno-"-tica je kratkega trajanja.,; a dolgo,' .dolgo je .ke-' sfinje !»..■'— Disharmonija- ■je- pekel, harmonija raj. BJa'gpr mu, ki ga je našetl" Marsikatera." .žena Spozna to reshičo, ko. je,-pr ep orno.. Mislila, -je, da"so glavTio-dohodki;-5netje, na'filov,Vugodna . zunanjost^ a " «We.'-. drugb». .da.- pri^e--sa'mo od ; sebe.'.' "!Pa "tisto «vse: dr.ugo><,--";ki je-baš bi?tvb;. •prrn/^,";-tople, tfajne'- .zakonake 'sfečč,: jie- pinde." 'nikoli. Tn ndjbqlj žalostno je,".;-da'mftti;'svbjih•• izkii§'enj.-nb'.."morö i'j^ro'feiU'.lag.triim'otrQkpln^•'kot'. ■• kažipot • v ■ življenje,. Vlsškdb i^ora sani" vse . pre- •. ".ižkušati fei prenašati, sam padati •in-"vstajati; sarn •.jokati nad. lastni^ni za^blodami- ali pa", se rado-.vatf; da.mii je bila'usoda mila ali vsaj ne preveč sovražna. Gr"eg0"rdič je-povedal eno 'največjih j-esnic: «Srce čldveško sveta stvar, igrati ž njim.se mi nikar !» " Tere^ina.. 18 se pojavljajo prvi znaki! Ali se morajo okoli ust, okoli oči in na-sencih opaziti prvi znaki, ki p.r.i.č a i p, . d a. v e n e Yoš o .m I a d o 51. ?. No; ženi se ni treba nikoli videti koliko je. stara, ako. se pravočasno neguje, in uporablja dobro kremo. Eli d o kremo Jdeal odstrani male gubice In nečistoto kože. Ona vsebuje :ham,ameMs,, kateri poživi in obnav-l ijo -kpžp. Kdor redno uporablja, to . kremo» o s t o n e m l.a d, o s t a n e I e p I ELIDA KREMA IDEAL ]\'a5e stanoTanjc • ' Stanovanje cvetja je stanovanje brez ^ .^arif. Naš- dom naj bi-^il pi-edvsem' naš-svei topiiho-' • •• • • • :• . ■ i ' ßtanovanfu dajfemo, pe^at svoje osebnosti,' oBe'. • , ■ - " • 'ležje • svojoga mišlj.enja in .čustvovanjaMed" Velik del šv(5j.ega üvjjenja-.preiivirtio v- sta-' '"glavne odliW stario-^anja'spada, jijega.vnanja-le-npvanju;. od vse^i' dnevnih sl^rhi .se'zatekäniö pota. Lepota jja je skladnost. ;- ." .19: Mnogo jih je, ki mislijo, da si lepoto laliko Jcupijo pii pohiftvarju, pri slikarja in'pri 'po-dobarju- a to ni dovolj. Zaman "so vsi izdatki, iz vsega veje lilad, ako stanovanju • nismo dali izraia svoje osebnosti. Med izraze ,osebnosti' spa.da tiidi zelenje in cvetje, ki mu dajemo prostora .-v . stanovanju. . Kmečko dekle "se ponaša s "svo^jimi živordečimi •"naglji", roženkravtom, rožmarinom, pelaxgonija-inl in:fuksijami. Povsod jih najdejn.Q, včasih celo pi:aveć; dä 'trak 'ne: inore ' skozi . okna. v slano-, vanja.' Gospodinje .z ljubeznijo in • s -ponosom • oskrbujejo poleti.svoje vrtičke, pozimi.cvetlične lončke vhiši. Posebno'pa negujejo, cvetje naša' ' slovenska "dekleta, saj pravimo, da kjer^je cvetje' v hiši, oridi'so-gotoVo lepa dekleta'.doma. Pdeti je lahko .krasiti.doin's.cvellicami^ ko je povsod cvetfa v" izobüju. "Težje-je ysn6gu in •'ledu.5. takrät .treba- posvečati cvctlicam in '.ze-, -Tenju- posebno -skrb, da- si - ohrsmimp ' kaj .sve-'žega,- cvetočega-. Sic-r,pa .ni, da bi-moralo'-biti .prav cvetje. 'Prikupnö' in 'blagodiscče -je^ tudi samo iglasto'_zelenje: bor, smreka, jelka. Vejice sočno zelenega bora v lepi vazi la-hko postavimo v v.šako sobo; to daje -stanovanju značaj res-nobe in odJičncisti. Tudi rastline v .loncih,'take, ki pozimi ne izgube listja, so prikupne.. Božična kakteja, Iri cvete'pravo Božiću-, ako jo'izpostav; Ijamo skozi Sipe-.'okna- zimskemu soncu,, je radost in p'ö'nos mja-šikatere •gospodinje. Priljub-, Ijene so pozimi tudi- begonije 's svojimi so'čno •mesnatimi listi in z'-ljubezni viiu cvetjem. Kdor pripravi divhe azaleje do-obilnega <>vetea^a,'pa -- skromnejše hijacinte in -leürane^. ima diiliovui • vžitck- posebne..vrste.- .' ' .' • • . ' '.'. • '' Zelenje in cyptje prinaša, v staiiovanje; dih "'svežiriG in kipečega- življenja. Umetno 'c-vetje pa •je mrtvo,"razširja hlad ter daje videz nenarav--nosti.-ppnärejen^osti: _ - ' '_' ..'• • "Cvetje, ako z njim'ne pretiraA'ämo, ni zaprav-.' Ijanje, "ni o"dyeč, 'čvel>e je zriak; kült-ufe;'izdaja toplo'žen-sko roko, dobro "srce,-ki- želi. preBival-. . -'cem prikupiti in omiliti dom.- KuhSnja . a juh« v -novodobni, pirehrani juha, -zlasti., goveja •. juha ne" igra Več tiste važne uloge, kot v-časih, vendar.pa je. še-prav. zelo. v navadi; in gospodinje vemo, da je obed, obstoječ iz juhe, mesa in dveh prikuh, razmeroma še naj<^enejši. Mla--dina je res -pič kaj ne mara; človek^ ki prihaja' v.leta, pa jo čisla-in coni; prav. tako bolnik in oni, ki je vstal z bolniške postelje ter je že na potu okrevanja. Zato je umestno, da piivosčimo U'.di juhi dobro besedo. Goveje meso — pol do tričetrt 'kijogrania — pristavi s kostmi vred- v topli vodi.' Ako pris,ta-viš meso z vročo ali celo vrelo vodo, se mesne celice in žilice na po\'Tšini hitro.'stisnejo, .da sok' ne more iz mesa, zato imamo ob takem postopanju dobro - meso. toda pra-zno - juho.' Ce pa priistaviš'me^o. v mrzli vodi, oddaja, zaradi po-, •časnega- ögreyania. več tcrvhih ?jkov' juhi; ki-postane zato- irepka in dobra., meso pa. pralno, izžeto. N-ajbplje. je, da-ho'dimo srednjo-pot, to je. . da pristavimo meso s toplo vodo: Juho treba prirejati z jTajv^ečjo «krbnostj^-in poz'ornostjo. Pravijo, da-.spada, v d'.-jro govejo juho"-10 pridatkov ali "jušnih zeleujav. Ti'pri-datki-so: pcter^ilj, korenček, :zeh'na-," koleraba, črbula, prav-majhen strok'česna, storček. ali list '.zelja, .paradižnik,: par- lavorjgvih 2r;q,,-in .rnaJo celega popra.- Prevladovati -ne sine: nikoli'. 'po-•samezna izmed" naštetih'zelenjav, -da. ne .kvari ökusa, ampak niora biti-vsake ravuo.prav. Ako. Mč.es, da bo" juha 'okusna, in ' tudi po "barvi ustrezna,' praži vse pridatke i-ui prav nit ilo masti, in to juha že. nekaj časa vre, " jih stresi vanjo. Ko meso" zavre"-se napravijo ria yrhu-i'javc pene, ki jih. nik'oli ne posnfeiTiaji ker "vsebüjej'o hranilne naravne soli in'beljakovine. Juha vsrka' ■počasi .v.se'te koristne snovi"'in-pene .sedejo polagoma na dnö. Juha 'fnora. prav počasi in "naj--manj dve uri-vreti, sicer ne more biti krepka. Ako juha valoma vre, p05ta"ne motna in ima gr"do sivo barvo. . ' • - ' . Navadno računamo na pol kg" mesa, s" pri-. vago . 40 dkg mesa. iii 10 dkg' kosti, 1' in pol litra vode in. 10 dkg jušne zelenjave, kar da • pribRzno 1 Uter juhe. Ako'hočemo imeti krepko, 'juho, pa mqrarao kuhati več mesa in več kosti ter temu primerno 'tiuli več jušn-ih pridatkov. Posebno okusna in izdatna je juha, ako kuhamo v .njej debelo, s.taro, vendar pa ,ne prestaro, kokoš. Nä kinetih smatrajo dobro kurjo juho naravnost za zdravilno. • • Leenata solata: Kuhano, odcejeno lečo zabeli" •še toplo z. nekoliko olja; pozuej.e-prirheša} še-, kisa in' popra. Medtem očisti, in pari. s prav malo vode'• različno zelenjavo;- zeleno,-kor^je,-peteršilj; ."karfijolo, ohr.o:i?tovo brstje, ., vendar -na) 'n-e postane teko 'mehko, da .'bi razpadlo. '.Zreži-vsG na rezan.ce, primešaj leči,- p.dtresi po vrhu nastrgane čebule, premešaj .iu-obli'j ž "mS-. jonezo.' , ■'. Mešana 5o?ata. Zeleno, • pete-ršiij ali-.pastinak, • p.i'so, krompir ; operi temeljito ' in pari "s prav ."malo vode .do mehkega.' Oblij z-irlrzlo vodoj •olupi iri zreži "vse na majlme;" koc'k'e-; dodaj še ki^lo kumarico, ■ tudi ';irezano'. na-'köcke, "Potresi -.s-sesekljä-xiimi orehi,' zabeli piSlo z oljem, sgljp; . in kisom." Ko se'malo pr.Gpoji,, oblij z" nVajoiiezQ. ■ Krompirja je lahko- več -ko^ druge- zelehjave, 'Solata ne sme biti prekisla, ,če predst"avlja glavno jed, da n'e grize želodca. Vsaka solato -jc treha "dajje. časa- marinirati* z oljem, kiso'n?',. .čebulo, poprom in Soljo." Pozneje Šel'e. oblijemp z "ma,-jonezo. ■ ^ Gobe Ü školjkah so jako primerne Icot uvodna 'jed. Umešaj' 14 dlvg presnega .-masla,: 4.. ruijie-' njake in dodaj potem 4 tlkg parm.gzana,'6. pa- 20 siranih sardel, 40 dlćg fino .pramenih gob in "kon-i"no sneg Štirih -beljakov. Napolni s to-ineš^ico školjke, . naüaazane z maslom 'ali majhne mo-' delčka, potresi z drobtinami in peci -pol ure v počici. Skoljke.postavi na. pekač. Pozimi lahko .uporabljaš suiie gobe, ki jih p'ol ure namakaj. ' Spomladi pa mavrahe, ki so prve gobe. Sladka repa s' krompirjem: "Olupi/'dve. večji repij zrežiju na kocke,, ki jih kuhaj v slani vodi. Prav tako.' kuhaj- v slam vodi '3—4 -olupljene, • ria kocke zfezane kromjpirje. Ko je oboje že-meliko, napravi prcžganje i z mašti ali masla in maio moke' in seseldjane . čebuJe; dodaj sladke . paprike po okiisu, zalij z malo- nirzle vode, rav.-mešaj, stresi v to repo "in krpnipir z vodo vred, ako-je ni' preveč,- prevrij in-pomešaj,' Jed raörä hiti srednje gostljata.. . . . ... Krompirjevi ■ iganci. V precej - velikem lohcii' pristavi z nifzlo, šlanp vodo I kg. olupljenega; - na. kosce zrezanega -krompirja. Vode "srde-hiti le toliko, da za silo'pokriva krompir. Dodaj tudi pi'av malo kii^ja.-Krompir naj se kuha pokrit tako dolgo, da je napol mehak." Medtein praži 30 dkg svetle "ržene moke- v suhi železni, ponvi na zmernem ognju tako dolgo, da zadiši po - moki, "nikakor pa 5e ne "sme zgaLi, zato. mešaj' neprestano; Se popolnoma vročo moko. stresi enakomerno vrhu krompirja, ne da-bi mešala.- , pač pa-napravi z ročajem kuhalnice .preko inoke" v krompir.par luknjic, da bo vrela voda preko, njih. -Ko■ se kuha «e kakih deset miiiut, in ko s-poznaš z bodljajem vilic, da. je krompir mehak, odlij odvišno vodb in stresi v£e skupaj na lo dkg Svežega, na kocke zrezanega- in v ocvirke spra-_ ženega speha. -Pt-emešaj dobro in postavi kozo v pečico, da se žganci dobro izpari]o.-Pri tem jih večkrat mešaj in drobi. Ako so žganci pre-suhi,. jiix parkrat samo .malenkostno .poškropi z yodo, pa vedno premešaj. Lažje "popraviš, če so presuhi, kakor kadar so. premokri. Ki-čmpirjevi . žganci morajo biti precej suhi, vendar .sočnati . ter predysein-rahli, da se «tresejo». Daj jih na mizo z- -vročim ali s kislini mlekom. - Ponekod • jedo krolApirjeve žgailce .posipane's sladkorjem , 'in cimetom ter s kuhanim sadjem: • • ' T^abeljeni. zdrobovi -cmoki. Zavri tri oaminke 'litra-- mjeka, košček presiiega masla -in ! pa m^lo soli.-Stresi v. to 10 ^cg pšenicnega zdpba, ■pri tem pa' neprestano mesäj, da s.e. ne sprime v .kupčke. . Ko se zagosti, postavi na hlad. Mrzle-, -mu zdrohu primešaj po.l kg v obličah kuhanega, . olupi)enega in dobro .stlačenega krompirja, dve . jajci' soli m'pet dekagraftlov moke."Ko ši prav •dobi'o žmčšalp,;. naj " počiva -pol üve. Nato ina-p'ra%'i- if Je tvarine om"6ke-manjše oblike," stu-"haj jih na. slani-vodi .v nepokriti posodi,'-nak-ar jih- odcedi in stresi .n&. mast, nti kateri si zaru.-menila • prec.ej .sesekljane čebule.. Popraii cma-kcj.'da-se--osuše in jih daj, S solato^ali š paradižnikovo omako na mizoi ■ . • • . ■. Jajčni koJa'č. Razmotaj - jajca "— za ' vsako osebo dva — dodaj na vsako jajce "žličko' moke . ter potVebne soli. Ražbeli . precej masti, vlij nanjo jajca,-.da-se strdijo, a morajo ostati š^- rahla, zarumeni- jih-nekoliko,- potom daj-'-ko'laČ na mizo • posipan, z drobno zrezanim' zelenim 'di-obnjaJiom ali- s sesekljanim liikoni. K jajčne^^ mu kolaču se dobro poda zelena solata ali pä regrat. ■ ■ Krompir s sir.om. Zloži v namazano .kozo vrsto olupljehega, na rezance zrezanega krompirja, povlliu deni kupčke presnega masla;, malo • .soli -'in potresi precej na debelo z-, nastrganim bohinjskim ali' kakira' drugim -domačim siroiij m pokapaj, s smetaiio. iS'aldži .zopet kroinpirja •i-n nano'vb 'potresi" "kakor. prej. Tako'. po'stpjaj," dokler-ni k:öxa polna.' .Nazadnje-pdkapaj . kfbm-pir samo"z maslom" ih kislo ali sladko' smetano, in speci v..peČ'ici. •-■-•-.-._ . Koruzni mčiiiki.Uraešaj 28 dkg presnega ' masla, dve- jajci, malo soli Vin .10 dkg-koruznega zdroba ter prideni ppmatem 'ž-lico "vode.; Mešaj tako dolgo, da se napravi-kepa, ki naj na'hladii pbciw ave uri.-Medtem'zavri'.vodo, osoli" jo in' spusti' vanjo -za -poizkušnjo ž žlico malo pripravljenega testa,. Kuhaj nekaj Časa.,.Akd--je; žiičnik rahel in naraste,- skuhaj ^e-ostalo' testo v obliki žličnikov, ki jih z žlico previdno polagaš v slan kro.p. Ce je bil prvi žlifrnik--morda pretrd, pr^ešaj. testu .še-za malenkost .vode; aku je bil premehak, pa prav malo zdroba. Ku- • haj žličnike v odkriti • posodi 1^15 minut.'Potem odcedi in prilij žličnikom tri. "čettt litra oslajenega' vrelega" mleka. Postavi v srednje-vročo. pečico in pazij da'se mleko povre, nakar stresi v skledo -m ddlij k- žličnikom še nekoliko o sladkor j enega mleka; Daj s kuhanim sadjem na mizo. ■ - .. ■ . eje . -Klobasn od.■■ ostankov.'mesa. Kuhan meso ali pečenko kakoršnekoli vrste zmelji v stroju, dodaj.'20dkg iimešariega"presnega niasla^ -dve očejeni, fino-sesekljani sardeli, sesekljanega zelenega!-pef^ršilja, malo gorčice, soli in "popra .ter-vse dob^ro" zmešaj. -Napjavi "iz tega obl^o' .klobase; ki jo-zkvij v niaščobiii papir, namazan ■7. oljem.. Postavi" nä hlad,' da se. strdij, potenj" od'vij klobaso, i a.'j o nareži,', na listke.' •' " ' Tehčje no^e;: Oprane in očiščene telečje nogö s • ko.žp pristavi v mlačno slano -vodo,- dodaj.: malo--vinskega kisa in pičlega .pol: kozarca',ru-', inenep vina, dve. opYani," drobnp zrezani;pesi; "-.korenino peteršilja, gomolj 'želene, kolerabo,-glavico- olirovLa, zrezano- na rezance, košček .če-*.-bule, lovorjev list', iiekaj zrn' popra,' soli in pa košček limonorv-^ega ■ olupka. Kq "je meso .tolik-d • kuhano, da se loči od kost-;,, ga-zreži. na manjše k9sce, zloži jih, y plitko Sldedo ,in jit .polij -js sledečo. oraakö: Zelenje,- ki se'je kuhala, iz- . v.zem.ši limonov .olupek, lovorjev listek in poper,-pretlači skozi . Sito, dodaj malo juhe in-kroglico ■ preshega.nlasla, ki" si jcs povaljala v moki; pre-- vri in omaka je gotova!-Povrhu potresi "nastrganega hrena in- serviraj meso od "nog vroče. — Se lažj.0, napraviš na ta .način .telečjo glavo, ki daje večje kose mesa. Lahko jo riai-očiš pri mesarju polovico. -Juho, v kateri «e je glava ku-häla, porabiš za zakuhano juho- ali «a obaro. .. .21: ' OcurU noge aH glava. Skuhaj, noge ali glavo Ićakor prej, toda brez zelenjave, dodaj samo malo vina, -poper, sol in lovorjev listič. Zreži' vsako nogo na štiri kosce — kosti pa np izločaj —^/povaljaj' jih_ v moki,'rdztepenem jajcu ' in ki-uhovih drobtmah ter. jiji oeyri na masti,'kateri 'Lahko tlodaš' polovico-kuhanegamäsli.V'i'udi svinjske kuhane noge la.hko oovres na ta načjn, ■•a nisp tako dobr.e kakor telečje- , 7'eleti^--ko}; tonina. i ^kg • teletine "od stegna'' pplolci .z l^eniia kladivoAi,.^ da/dobiš'velik,: ta-• -n^ zrezek'. Nafri.ga' jia - vrlini .strani..z -riiald-sölitr® in-'^s: nasoli, na-.oBeh' sfers^eh-.; Namaži ga'., • s. .sekapičo od-'.dveh ^ay del/'ine sardine,'.-eHe^a. ■ "jajca, sese'kljanfegä.-peteräilja, žlico parmezana jA •::ž3ico:" diobtjn.'.-Zvij . -tesno' ^r.eželč'.talčp^, da- bo- , •.•nadev'uäVanj_i-,':strä.ni:,..gp'lem-.'pbyeii döbrö . ^ vl-vicd 'i4;"'z'aWj'šfe.y'.č"edno krpico ;ter ponoV/io, •poveži, ICu'Kaj .'to.^öbasö- enb .in-:poI-^üre v-släni -\:.voaiv;;k"iteri..:si:' 4od£Ja niälo vinskega';^iša'- .če-t .-buie;" dva "iovofjeya.lista, -korenijp pet^ršilja, jta " .' -listke-zyezan .kbrfen" ter malo celega pöpra^ -Po-»-•narejena tonma naj 'še Qhladi;v tej juliij potein jo' razvij'j zrezi na. listke, položi 'na podo.ggvat Uroüuk' in oüiij.'z inajonežo. .Okrasi jo s kislipii • -kumaricami, peso in solato. •' . • - • Kifelci, nadevam makofn: -I^amesi v "testo '. 20'dkg moke, "15.dkg presne^ga • maSla, "^n rumenjak, l.dcl kisle • ali sladke, sinetane,. 5 dkg sladkorja "in pol-zavitka" pecivnega praška ali -1 ^Ik'g-vzhajanega, drožja» Rdzvaljaj testo, ko je počivalo pol ure,, razrezi ga na četverokotnike "in nadevaj vsako krpico z naslednjim nadevom: 15 dkg zmletega inaka pari par minuV na ••pet dckah' presnega maslar- ali masti, dodaj. 2.-del 'mleka-, 15 dkg sladkorja, malo 'cimeta^ in nastr-. ganega limonovega olupka. Prekuhaj, In '.ko je .ohlajeno, polagaj .krakov p'reh vejike.-'kepice ha . • krpe, ter.zvij -vsäji'o v kifelc.''Ker narastejo, jih. polagaj' na"jaamažan pekač toliko • vsaksebi, da se li.e bodo strijeli. Alip-.sT jili.'napravita's"p:!'čiY-nim praškom, .'jih. takoj .poinazi-.z*.ra"zte'penim.". jaj'eem ih potresi'a sladkoj^io sipo'ter-Jih speči"^ •' -pazi pa,"da se'••preveč lie -posušp. Z drozf?!^, ■prirejeii-i.-kif'elči p^ ni'dräjo .vzrlwjati na _gcVrÜe:gi • ._prede?i'j"'ili- spečeS,;;. -, . .'r^, -- •,'•"-••-. '• •■. ■'!.'•'.:.• .-K-akdvni- fcoiać. -Mešaj -jlve jnjci .iri'.Četyt kilo-.-: ••grtuna-'slä'dk'orjav "da 'se'.peili. -Potem prilnešaj '- pol ziieke- -zniTete' . (SJeu_gewi'ir4Šl, noievö': : konič'o'• dišeciK -klinčkpv;' pol -žijčke •(5j^eta..-.in; ..diCc.-; j-čduni . 4liči-''"kakava "'In, kavno..-.žličko 'V ' najfin,"^jši prah zmlete žgane kave.. -"KronCno-" dodajaj po žlicah. četrt'kilograma' ptenič'n'e moke in tn'četrtine pecivnega praška.-Zlij v. 'namazano-tn-z drpbtinami, posipano obliko--za! .ko-• Jače iri peci tri četrt do.l uro v-.pe^ci. Ohlajen, kolač prerezi počez čgz-polovjicO,, nftmaži ga -z mareiično" ali' kutinovo mezgo in .ga ropet izioži. "Prevleči ga s. čokoladnim i'edom. Praktična natodila Računstvo v kuhinji Koliko smem izdati ža hlkno ?Ö"bedi in "ve-' čerje'naj bodo dobrij izdatni, tečni,, a ne smejo "prekoračiti proračuna' In kar je tvidi važiioi-zđ prirejanje.naj ne pahteyajo preveč .časa.'. •• Predveem je^pM^ietnjj, da sß.ne,'o^-ir^q pre-'več/ria različne .želje,--.lastne:': jn' d^Ug'e, .'tfarv^ '. kifjüriiö- '■ -to, -Itii' j e . pray v.- -tis tem " času '■ ce•nšh'o^.' " Preniisitti• tržba .dalje,"' prirejanja kateSrih.. jecti .-nam- ne. yzqipe -preveč" časa, in ,"ne. zahteva pre-. ■ ■ fio^č trajnega- kuh'ii)ijäj;.:kej:.\ si -s .tein.-.prihranimo" ■'p.irecejkuriye;', '• kolikü.,.pptrebxyelno'; ^rvil' ^za.' .-doloCsito; ^teyilp 'private •'all''.-l2;-^l4 dkg s privago. in -.pnbkžnio 'tri -osini^e• lit'rä.• tekočin^.; AXo' "kul'ftiš ^ ; za ß-::^' osebj'.l^ko.'^marijšAš.-'koli'di.n'o za-,5.do. 8 dig. za .yse skupaj.; tekočine pa> ne- vzameš '• nič.-manj. Ako :.kuh'aš 'ha.-juhi' rižj _ ovsene'-žčs-■ jniče,- ješp^enček, Y2-emi ' z:a''vsäko- oseb,o pi>l -del. ' -.teh .stvari — ^'e ij'e. želiS -z'elp go&tä fujie -in' ; pa'"tri"-QsmiiÄe .Ijtra' .t'ek'o^e/-Navadno '-doH-' vamo .'žjelenjarao "jili kako drugo* jnhb.' .-r ' Za . prfežgaiije- z^enjivni -.pHkuhi potrebujeS .■za;4 do. 5 .oseb približno'S dkg niašti. .in-'4 dkg'-moke. Pri omakah vcefäi 'obojega' rhalo "v^'č; namesto šaiue moke jemljemo'.za'"omake polbvičfo moke in • poltjvico' pr§sejanih-"drobtin. --r- Fižola ali • ;gTahk potrebuješ kot prikuKp .^a eno''osebo pri- bližno.eno osminko litra, riža"6i> del. Za rižt>to_, računaš -isto .množino. Jajnin vzamemo kot • pridatek k mesu za osebo 7 'dltg; Za samostojno .'.jed 10 dkg» — Za dpmače rezanpe in- krpicö vzamemo za štiri'osebe približno -tri del pšeničn« •. ifioke, -eno- jajce, žličkp pljff^ ^a^yabeljeiie 're-■"zance- 7 del: mote, ;dye jajci,-zlr^o _olja- in n^o-■ rebiti ■:še k^o/ žlico.*,iiüeka. K-rojnpirja .'po-^. •ti:eBuje'Š -aa-eno'oseBo-kot pfik'nKo'15 . . samoatbjn'o' jed 2Ö.*dkg; .-:- ; "Z"- = - MÄ-S'.O.- "V". splošnka..-p'6tr^bnfem0:-izl.očehega\ .■ l-7.'dkg ■ia;-os'ebö'/-to-.je_tei"etin.ej^ sVinjiü.e •brez "kpstj.'.^iCe.beic, svinjskilv' ^afefi^rtii^ć".-in''..'d'ru^ga"'. mesa.'iV-koeiljni'.vzamamp.: za.!Volj odporne sile, da fe forej slaba. Zato je potrebno, da jo krcpcaie in sicer. z NIVEO. Kajti NIVEA vsebuje „Eucerit" in prodira globoko v kožne luknjice, dovaja koži brano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala"koža nežna, meh-, ka in gibčna kljub vhižaejgau in hladnemu vremenu! - prifeuhah za štiri. osebe ,28 dlcg moke, 1 jajce, 1 dkg kvasa, .7. dkg presnepi masla-, malo sladkorja, sol .in potrebno mleko. Ako sledi juhi. takoj sladica, mora Liti'testa .še'enkrat _toliko. JeUe 'vs'ak dan'[ahdlka.' -— Vpliv jabolk *na' ljudsko zdravje'je važen-in'volile.'Jabolka namreč vsebujejo mnogo fosforne- kisline, ki- dobro-dtluje na jnažgaiie. Ljudje^ ki duševno .innogo • . delajo, bi;. mx)rajf,;,kdtlar.. se 'čut^o.;;^ obr- • iiny;iti -.irtopiv s; tem, da poiiž.ijejd • par ' ja- ,-Ijolk. Tp-;]e mnogo .bolje nego-nk primer tobak. ^ ali'alJtoHol, ki-JiipnQ res j^oživi duhovne'moći,. 'na-.po^iie^e tembolj'omagajte, jabolčna kislina-■j ščiti" "vrat pred prehlaj-enjem'in nalerJjivih bo- ■ 'lezhi. Jabolkjr, užlVaila"'■zveč'ćr pred spanjem, • Či^tij'o'. zobe in" razkraxdjö- morebitne-'ositanke'-med-zqbmi.' ter-šplc^H. ray,kužujejo. ustno dupjino. ,' K ö'^är _ muči; ne/pečnp st, "je po s ebno' jjrip pročr ; f-.lib.o-.! '.^a^' i5f>Te.. iretij^ö.' 7v'ei5e"r! preden. . dve.V ■•■}a}^.lkf z-.gkipki vred, ker }to.. izvrstno-'učinkiij:e. -želodea". 'ih J.trjegovö deToVanja 'j?"uživanje-7 .• jsibolk. ."takisto. zelo ugbd^iip'.--Saj "za'biränjuiejo • •t' .'iw-ifinje,. ifceloflćnrh • kamttev, povezujejo'.želodčno • Ićisliho. - in urpjap prebavo.. Z'^to".jabolka • Hiso'. •sanjo pösläg.ÜCa, rriarveč. so" zdravilna.^ Fosfor.je'-, tudi ^odlično stedstvo za hrano živcev. -Z red-hijJi uživanjejn. jabbllj se oživlja ±udi delovanje, jeter, ' •" • .. . • ■ Da doBe dunajski zrezki mehko >,'öe se začno, zobje jnajati'. Zobni kamen vrši. svoje 'uničevalno - delo na notranji strani zohi -pa bi se -morali zato pravočasno borit] zoper -nj.ega i rednim či.4čenjem s Sargovim Kalodontom- To -je; v naäi državi edina zobna krema- z učinkovitim sulloricin-oleatom, ki od^ pravi polagoma zobni kamen, prepreči da se ne. napravi "na novo' in'pri tem niti najmanj ne škoduje zobni skle'nini. ■ Škrobljeno parilo se lopo sveti, ako raimeSaš-v vodi- iliao.boraks.a in ščep soli tor to raztopino primešaj ie raztopljenemu škrobu preden , K'oćeS škrobiti perilo. Priporočljivo je, da vsak . naškrobljeni komad zaviješ v brisačo za par ur in' šele potem Jikaš, -.Peräo smel kuhati la četrt ure; kar je več, je nepotrebno'. - Ako' pustiš neizpranega preko noči,- ga poli; z mrzlo vod'o, ker kuhano perilo ne sme stati tako. dolgo. Mencaj ga. v toliko iTĆći'mihiici, kolikor strpi roka, -psteni v mlačni' .- ill näposled v mrzli vodi ■ tako. dolgo, da je voda .liojrolnoma čista. -- Pisano,, t«'je '.barvas.to pe-' . so naše'matere ih.'babiGe nosile-kar" suhega k potoku'in-'so Ijrijiäsale ppräno'jiazaj. In prav 'je ipilo" tako'. Barvastega "perila torej Jie -namskaj ' dalje'časa,, a-če ie.'-'ga natnoči v. obilici vode,'. - da takorekoč plava v Jijej'.'Kdor pušča barvasto perilo, da leže kösi"'mokri drug-ha dmgem, naj s"e ne'čudi, ako puščajo barvo. '- ' ■ -.' Trd sir lahko re^š, ako'no-i segr.eješ, .Prav. tako- lepo reiei s segrelinr' nožem - tudi .■ svež l^uh. in .kolače. -" ■ . , - . ' --S/ome za brisanje devljes spomladi'zelo. trpe-z.ara.di slabega vremenE-, dežja .in."blata:-. Najprej posuši slamo,-nato iztepi iz nje prah. Po-; tem-jo 'krtači.-s ščetko, ki jo pomakaš v vedro ■ vode, kateri si primešala dve' polni- pesti-soli. ' Naposlcd.'öbriSi očejeno slamo' z ostrimi 'krpami' ill jo' p.o'suši-'na toplem ali nä prepihu. Sipe se rie zarose^ ako jih-prav "tanko. liama-žeš -z -mešanica-glicer'ma .in špirita. Na .četrt-litra špirita. vremi ošminko- litra glicerina.: . , Vročini pečice: Ali je do.volj .vroča, da v njej ' pečemo, 'še lahko- pr'epKta'mö: Položi v . pečico koš lJele.ga-papirja rako takoj zgori, je seve pe-či'ca' p'reviroča." Ako '-ostane' Bek,- je prehladna. .Kad'ai- pa papir polagoma'- rm'eni in "prehaja koiično v rjavkasto blilVo, teda-j je pečica .'p"ra-' ^^ln6 .segreta.. . . . . ■ Lončena posoda traja :dalj^. časa,: ako jo pred uporabo prekuhaš. Novo deni v večjo posado:. in nalij nanjo mrzle vode. Nato jo postavi k Oimju, kjer-n'aj' se .p'očasj segreva in-naj končno dalje.časa. po malem -vre. Ohladi naj se v is.ti posodi. - - - — .Srebrne žlice, š katerimi smo jedli jajca, po-' stanejo črnorjave..'Najlepše očistimo take' žlice z ,-navadnimi sajami, ki imajo sploh, čistilno moč.-Potem žlice "še zdrgnemo z -meliko krpo usnja. ' Vlažne yrostore, kleti, shrambe, omhre osušiš, ako pstaviš vanje posodo s. suhim, žgamm apnoto. Apno namreč iisrkava, iz, zraka vlagO: Ko je-' apno 4e mokro, ga v kuhinii .posuši m. ga potem- izno® postavi v klet. Ali -pa vzemi n'ov kos negašenesa apna, prejšnjega pa. potresi ' po vrtu kot gnojilo. Se bolje delu,e klorovo apno ki ga dobiš v drogerijah. Napolm pločevinaste posodice ž njim in jih postavi v vlazea. prostor. . ■ Sipe in ogledala oiistii. Razmešaj zmleto kiedo v vodi, pofcaešani s kisom. Namazi to kašo ha steklo, potem skrbno, rzbnši z -volneno ^ krpo ali z jel-enjim krznom. Ako razmešaš-kredo z "gorilnim špiritom je učinek večji. -. 7.late predmete čistiš z mehko vodo vdežev-nico), kateri primešaj malo špirita. Push ,ih 'nekaj časa v tej, tekočini, potem jih Izbnši, pa dobe zopet stari sijaj, • ' - " ■Igralne karte labko prav leno osnažiš s sredico svež'ega belega kruha. Kakor hitro je sredica umazana, vzemi drugo. Drgni tako dolgo 00 kartah, da' so popolnoma čiste. Ako so na 'kartah-mastni madeži, jih previdno odstram s ■ krpico, kt jo pomakaj -ii bencin, a krpica nc sme-biti premokra. Lahko poizkusiš snežit, karte z mlačno milnico, t-oda postopali treba skrinj d« jih Jireveč ne zmočiš. Da se-ne. skrive, iih ■potem zlikaj preko krpe z . gorkim, nikakor pa ne "z vTočim liknlnikom. AU že veš? ; Da testo pri c.vrenjii ne "vsrkava masti ako mu'primešaš '1—2 žlici ruma, ko ga 'stepaš? ' ■ Da ostane riz 'snežnob'el, ako mu pri-puhanju primešaš žlico -limonovega -šoka?- . - Da dado kuhane fige in . jabolka izvrstno sladko solato? ' ' ' -- - Da postane trdo .meso'kiiretine mehko, ako. .ga odrgneš znotraj in'zunaj'z limqnovimi -rezinami, preden ga nasoliš? Da 'sadje pri kuhanju he razpade in ohrani, svetlo barvo,, ako mu- pridaš pol žličke limono, vega soka in ga kuhaš p.okritega,?. ;. ' ---, - Da zadoščajo ' 2-^3 žlice limonovega . sćka^ • dnevno,-da kriješ potrebo protiškorbutnega vu-. tamina? ' ' - '''.'-".'':'.' Da olrfan« v -peči -.toploto preko noči, ako zaviješ nir briketov' tesno v časopisni papir an jih položiš'na žerjavico.'' ■ '- . - '- ■ PoSteria in ' pridna mladenka, ■' absolventka ' kmetijsko - gospodinjskega tečaja, vešča tudi šivanja, se' priporoča za primerno službo" na -deželi. Naslov, se dobi v upravi,. 2r4