LETO XXXV., ŠT. 8
Ptuj, 25. februarja 1982
CENA 6 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Volja in hotenja delavcev (stran 2)
O usklajevanju davčne politike (stran 5)
O prometni preventivni dejavnosti (stran 6)
Kaj je zanesljivost (stran 7)
Iz leta v leto aktivnejši (stran 8)
PTUJSKO KURENTOVANJE
Kurent zime ni pregnal,
prinesel pa je veselje!
Ptuj je preteklo nedeljo spet
gostil več kot 40.000 obiskoval-
cev, ki so prihiteli v staro mesto
ob Dravi, da bi videli oživljene
pustne običaje iz raznih koncev
domovine, pa tudi iz tujine. Kar
štiriindvajset skupin je nastopalo
v dopoldanskem delu prireditve!.
Poleg tradicionalnih udeležencev
— pokačev, ploharjev, kopjašev.
oračev, vil. plesačev. kopanjaric.
picekov, kokotičev, ruse, medve-
dov in drugih pustnih likov — so
se obiskovalcem predstavile še
fašange iz Draža pri Osijeku,
5erchte iz Fuscha in perchten-
auf iz Spitala, šrangarji iz obre-
za, blumarji iz Beneške Sloveni-
je, klade iz Spodnje . Polskave,
vasiličarski babari iz Bitold. pu-
stovi iz Dražnice pri Kobaridu,
borovo gostovanje iz Beznovc in
maškare iz Turčišča. Osrednji lik
prireditve je bil seveda KU-
RENT. Ples kurentov je domini-
ral, pa naj so vse maske in pustni
običaji še tako izvirni, lepi in
živahni. Nad kurentom so bili
ponovno navdušeni vsi obisko-
valci, čeprav je njegov lik obkro-
žil ves svet, čeprav ga vidimo
vsako leto na kurentovanju.
Popoldanski sprevod je krenil
po ptujskih ulicah po ustaljenem
redu. Za kurenti, simboli priredi-
tve, so se zvrstile pustne skupine
z dopoldanskega nastopa, zatem
Da karnevalske skupine, ki jim
etos ni moč oporekati izvirnosti,
domiselnosti in večini tudi estet-
ske izdelave. Največ uspeha je
požela skupina TGA Boris Ki-
drič iz Kidričevega, ki je prejela
ludi prvo nagrado deset tisoč
dinarjev, saiie bila zelo aktualna
in odmevna — rubikovo kocko
so uporabili, da bi naredili pra-
vilno »kombinacijo« ali preraz-
poreditev kadrov na stolčkih.
Sicer velja zaradi prej zapisa-
nega pohvaliti vse skupine, pose-
bej domiselna in razgibana pa je
bila skupina_ osnovnošolcev in
učiteljev iz OŠ Tone Žnidarič. ki
je prikazala sedaj tako popularen
račji ples.
Tudi gostinci so se tokrat
dobro odrezali, saj so v gneči, ki
je bila v gostilnah med dopol-
danskim in popoldanskim de om
prireditve, uspeli postreči vse
goste. Morda bi lahko bilo na
ulicah .še več stojnic z jedačo in
pijačo. Pogrešali pa smo proda-
jalce spominkov — tistih, ki so
prodajali kič. je bilo več kot
preveč. Tudi za parkirne prostore
je bilo dobro poskrbljeno, saj je
promet potekal brez težav.
Kurent zime res ni pregnal,
prinesel pa je veselje! Mlado in
staro seje veselilo, plesalo in pelo
— najbolj pa so veseli kmetje, saj
je s Pustom prišel tudi sneg,
čeprav bi se po starih običajih v
tem času morala zima poslavljati
in odstopiti spočita polja sončni
pomladi.
N.D.
Ples korantov je ponovno navdušil številne obiskovalce ptujskega kurentovanja.
Foto: I. Ciani
Vasiličarski babari iz Bitole v SR Makedoniji^
Foto: I. Ciani     »Fašange« iz Draža pri Osijeku med nastopom
Foto: I. Ciani     »Blumarji« iz Beneške Slovenije (Italija).
Foto: I. Ciani
PRVA OBČINSKA KANDIDACIJSKA KONFERENCA
V Ptuju 90 odstotna udeležba
Prve občinske kandidacijske
konference, ki je bila v ponede-
ljek. 22. februarja v Narodnem
domu v Ptuju, se je od 120
delegatskih mest udeležilo 108
delegatov, kar pomeni, daje bila
90 odstotna udeležba. Nekaj
delegatov, večinoma opravičeno,
je manjkalo iz gospodarstva in
Krajevnih skupnosti, delegati
družbenopolitičnih organizacij
pa so se udeležili seje pomoštevil-
no.
Po izvolitvi delovnega pred-
sedstva, ki ga je vodil Janko
Mlakar in ostalih organov kandi-
dacijske konference, je Milan
Cucek v imenu volilne komisije
pri predsedstvu občinske konfe-
rence SZDL Ptuj. poročal o
poteku kandidacijskih opravil v
pripravah na volitve. (Poročilo
obfavljamo na 3. strani). Za tem
je Marica Fajt. predsednica OK
SZDL Ptuj poročala o kadrov-
skih pripravah na volitve. Pri tem
je zlasti poudarila, da smo do-
sledno .spoštovali načelo rotacije
in omejitve ponovne izvolitve.
Ce nekdo m bil ponovno kandi-
diran, to ne pomeni nezaupnice
ali slabe ocene njegovega dela.
temveč pomeni dosledno uresni-
čevanje ustavnih in statutarnih
načel. To ljudje vse bolj spreje-
majo z razumevanjem in kažejo
objektivnejši odnos. Navedla pa
je tudi nekaj primerov neodgo-
vornega odnosa do sprejemanja
funkcij. Na sejah temeljnih kan-
didacijskih konferenc je bilo le
nekaj pripomb, v 4 primerih
konkretne, v dveh pa splošne na
posamezne kandidate za funkcije
v občini, vendar to ne daje
osnove za spreminjanje predlo-
tov. Na predlagane možne kan-
. idate za republiške funkcije pa
je bila dana soglasna podpora na
v.seh temeljnin kandidacijskih
konferencah.
Razprave o poročilih na občin-
ski kandidacijski konferenci ni
bilo. temveč so delegati enoglas-
no potrdili obe poročili. Prav
tako enoglasno so delegati spre-
jeli predloge kandidatov za opra-
vljanje delegatskih in vodilnih
funkcij v občinski skupščini in v
skupščinah samoupravnih intere-
snih skupnostih v občini.
Za kandidata za predsednika
izvršnega sveta Skupščine občine
Ptuj so delegati enoglasno dolo-
čili Janka Bezjaka. ekonomista in
sedanjega člana izvršnega sveta
in ga "zadolžili, da kot mandatar
predloži listo kandidatov za čla-
ne občinskega izvršnega sveta, da
jo bo predsedstvo OK SZDL
dalo v javno razpravo.
Prva občinska kandidacijska
konferenca je dala enoglasno
podporo evidentiranim možnim
Kandidatom za delegatske in
vodilne funkcije v Skupščini SRS
in v skupščinah interesnih skup-
nosti v republiki, s posebnim
poudarkom na podpori kandida-
tom z območja podravskih občin.
Za prvo sejo republiške kandi-
dacijske konference sta bila izvo-
ljena enoglasno Marica Fajt.
predsednica OK SZDL in Janko
Mlakar, predsednik občinskega
sveta ZSS Ptuj. 1 udi poročilo o
poteku kadrovskih priprav na
volitve za delegate družbenopoli-
tičnega zbora SO Ptuj je bilo
sprejeto enoglasno.
v sklepni besedi je delovni
predsednik Janko Mlakar po-
udaril, da je s prvo občinsko
kandidacijsko konferenco zaklju-
čeno veliko delo od evidentiranja
do kandidiranja. Za opravljeno
delo je izrekel vsem aktivistom
priznanje in zahvalo, sočasno pa
jim je priporočil, da še naprej
enako dosledno delujejo do iz-
vedbe volitev, ki bodo v OZD
11.. v kriijevnih skupnostih pa 14.
marca 1982. Od našega de a. od
tega s kakšno odgovornostjo in
pcilitičnim posluhom smo kadro-
vali, bo tudi odvisno delo delega-
tov, delegacij in delegatskih
skupščin. Glede na udeležbo in
enotnost, ki je bila pokazana na
prvi občinski kandidacijski kon-
ferenci, lahko stvarno predvide-
vamo, da bo delegatski sistem v
svojem tretjem mandatu še bolj
zaživel, pognal svoje korenine še
globlje v delegatsko bazo.      pF
DANES PROGRAMSKOVOLILNA
KONFERENCA ZKS PTUJ
Po sklepu zadnje seje občinske
konference ZKS Ptuj je predsednik
Jože Botolin sklical za danes, 23.
februarja programskovolilno kon-
ferenco ZKS Ptuj, ki se bo sestala
ob 14. uri v dvorani Narodnega
doma v Ptuju. Konferenca šteje
204 delegate in jo sestavljajo dose-
danji člani konference, 43
novoizvoljenih članov OK ZKS s
statusom delegata, mandat pa jim
bo verificirala programskovolilna
konferenca in 108 delegatov
osnovnih organizacij ZKS, ki
nimajo stalnega člana v novem
mandatu OK ZKS.
Vsi delegati so dobili obširno
gradivo za programskovolilno
konferenco, ki je bilo objavljeno v
1. in 2. številki VESTL glasila ob-
činske organizacije ZKS Pruj.
Gradivo obsega poročilo o delova-
nju občinske organizacije ZKS in
njenih organov, programsko
usmeritev občinske organizacije
ZKS, pregled kadrovskih priprav
in kandidatov za organe občinske
organizacije ZKS in delegate za 9.
kongres ZKS in 12. kongres ZKJ.
Delegati bodo na programsko-
volilni konferenci poslušali še
poročilo o nadaljnjih nalogah Zve-
ze komunistov v utrjevanju
družbenopolitičnih in družbeno-
gospodarskih razmer v občini, po-
tem pa bodo skupaj razpravljali o
tem poročilu in o gradivu, ki je
bilo objavljeno v glasilu Vesti.
Opravili bodo volitve, ki so v
skladu s statutom ZKS in statutar-
nim sklepom tajne in sprejeli
programsko usmeritev za naslednje
obdobje. p
Žirija za podeljevanje priznanj osvobodilne fronte slovenskega na-
roda pri Občinski konferenci SZDL Ruj
razpisuje za leto 1982
15 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA
NARODA
Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve Osvobodilne
fronte. Priznanja so namenjena posameznikom, družbenopolitičnim
m drugim organizacijam ter skupnostim za posebne dosežke na
področju:
— razvoja naše samoupravne socialistične družbe
— uresničevanja ustavno opredeljenih družbenoekonomskih m
političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in
delater vdružbi nasploh, posebej razvijanje delegatskega sistema in
uveljavljanja samoupravne organiziranosti združenega dela
— krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi m občanov ter njihovih
organiziranih socialističnih sil
— neposrednega uveljavljanja delovnih ljudi m občanov kot sub-
jektov na vseh področjih in v vseh sredinah družbenega življenja
Predloge za priznanja OF lahko pošljejo Žiriji za podeljevanje pri-
znanj OF krajevne konference SZDL, delovne m druge organizacije,
samoupravne skupnosti, društva in občani do 25. aprila 1982.
Predlog za Priznanje mora vsebovati:
— naziv predlagatelja
— priimek m ime, rojstne podatke ter prebivališče kandidata
— zgoščeno m konkretizirano obrazložitev m utemeljitev.
Predloge sprejema Občinska konferenca SZDL Ruj — Žirija za
podeljevanje priznanj OF.
Ruj, 22. februarja 1982
Predsednica žirije
Panika VAUDA, I. r.
ZBORI SKUPŠČINE OBČINE 0RM02
4. marca na ločenih sejah
Predsedniki zborov Skupščine občine Ormož so
sklicali za v četrtek, 4. marca ob 8. uri ločene seje
zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in
družbenopolitičnega zbora. Vsi trije zbori bodo po
uvodnih točkah dnevnega reda obravnavali predlog
statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah
statuta občine Ormož, odlok o razdelitvi delegatskih
mest v zboru združenega dela in v zboru krajevnih
skupnosti skupščine občine Ormož in oblikovanju
konferenc delegacij. Predlagajo, da bi ta odlok
sprejeli po skrajšanem postopku.
Nadalje bo stekla razprava o osnutku odloka o
proračunu občine Ormož, o programu dela občinske
skupščine za leto 1982, sklepali bodo o razrešitvah in
imenovanjih ter obravnavali vprašanja delegacij in
delegatov.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti
pa bosta, v skladu s svojimi pristojnostmi,
razpravljala še o predlogu dogovora o usklajevanju
davčne politike v SRS v letu 1982, o osnutku odloka o
spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
v občini Ormož, o več premoženjsko pravnih zadevah
in o uskladitvi aktov (odločba in samoupravni
sporazum) glede Pokrajinskega muzeja Ptuj in
Zgodovinskega arhiva v Ptuju, ker je občina Ormož
soustanoviteljica omenjenih zavodov. — u
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
25. februar 1982-
TEDNIK
Skupščina sklada za
izobraževanje delavcev
v začetku meseca februarja se je sestala skupščina sklada za dopolnil-
no izobraževanje delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih občine
Ptuj in pregledala uspešnost posameznih izobraževalnih oblik sklada v le-
tu 1981. Sklad je tudi tokrat, kot že večkrat doslej, opozoril na to, da na
žiro računu ostaja precej sredstev, ki bi jih lahko uporabili za koristne
oblike izobraževanja. Upravni odbor sklada je že predlagal, da bi se raz-
širil program tečajev in seminarjev in da bi v letu 1982 k dopolnilnemu
izobraževanju pritegnili čim več mlajših delavcev, ki nimajo ustrezne izo-
brazbe.
Program sklada za leto 1982 in 1983 je razdeljen na sedem področij
dela. Na prvem mestu so šolnine za izobraževanje ob delu, sledijo pa
strokovne specializacije, razne oblike seminarjev in tečajev, družbeno-po-
litično izobraževanje, kulturno izobraževanje, strokovne izlete in splošne
fzlete. Za vse izobraževalne oblike je skupaj namenjenih nekaj čez milijon
dinarjev. MG
V HE FORMIN
Prihodnji mesec
2 milijardi kWh
energije
v TOZD elektrarna Formin
bodo prihodnji mesec proizvedli
že drugo milijardo kilovatnih ur
električne energije. Sicer pa je
ielno proizvedejo od 500 do 600
tisoč kWh. V zimskem času je za
reko Dravo značilen nizek vodo-
staj, zato to izkoriščajo za remon-
te in tekoča vzdrževanja v vseh
elektrarnah na tej alpski reki.
Tudi ob našem obisku elektrarni
Formin so opravljali remont na
Ciril Derganc
agregatu A. O tem je vodja
izmene, Ciril Derganc dejal:
»Trenutno opravljamo remont
enega od agregatov, ki spada pod
redno vzdrževalno delo vsake
elektrarne. Daje vode v tem času
zares malo. je dokaz tudi poda-
tek, da vsako noč zaustavljamo
drugi — obratujoči agregat. Sicer
pa je treba reči, daje ta elektrar-
na stara šele 4 leta, torej je še kot
nova. Za vse nove objekte pa so
značilne razne otroške bolezni.<<
Tudi mi smo jih nekaj imeli,
vendar smo jih že »pozdravili«.
Mirno pa lahko trdim, da smo v
teh letih obratov.ania i^prisUJi,
Bojan Koračin
vso vodo ki nam jo je Drava
nudila. Vsi. ki to reko dobro
poznajo vedo. daje zanjo značil-
no izredno nihanje vodostaja. Ko
se spomladi prične v planinah
taliti sneg je tam nekje konec
aprila ali maja najvišji vodostaj.
Lahko pride tudi do 2.000 kubič-
nih metrov pretoka v sekundi.
Naša elektrarna pa potrebuje le
450 kubičnih metrov za normal-
no proizvodnjo, zato v takih
primerih ponavadi odpremo za-
pornice in odvečno vodo preus-
merimo mimo elektrarne v staro
strugo.«
Bojan Koračin. drugi vodja
izmene je zadolžen in odgovoren
za sam remont agregata. O
poteku del ob remontu je dejal:
»Pred mesecem dni smo kon-
čali remont drugega agregata.
sedaj pa poteka remont prvega.
To je sicer značilno za zimski čas,
ko imamo male vode. V osnovi se
sicer remont opravlja vsaka tri ali
štiri leta. ko pregledamo vse do
tekača turbine.
Vso vodo iz turbine izčrpamo,
seveda predtem zapremo vse
vtoke in iztoke. Potem pa opra-
vljamo revizije tekača turbine,
predvsem gre za varjenje novih
plasti. Zaradi ravitacij pride do
poškodb na obroču ali na tekaču
samem. Pregledamo tudi vse
ostale naprave, od nosilnih leža-
jev, generatorja do kompletne
elektro opreme. No. do sedaj
nismo opazili nobenih večjih
problemov, tako da bo po vsej
verjetnosti ta remont kmalu kon-
čan.«
Tretjemu izmenovodji formin-
ske elektrarne. Ivanu Vuteju pa
smo zastavili vprašanje: kaj sploh
pomeni HE Formin za slovenski
energetski prostor?
»Z izgradnjo HE Formin smo
praktično zaključili energetsko
verigo na slovenskem delu reke
Drave in s tem tudi izključili
kakršnokoli možnost nadaljnjega
izkoriščanja vodnega potenciala
te reke v naši republiki. Energija,
ki jo proizvajamo v Forminu je
nedvomno velikega pomena.
Sam objekt pa je pomemben tudi
za vodno gospodarstvo, saj je to
tudi neke vrste regulacija. Dobro
je znano, da je Drava na tem
območju večkrat poplavljala. Z
izgradnjo kanala in obrambnega
zidu pa se je nevarriost poplav
bistveno zmanjšala. Če ostanem
pri energetskem pomenu, potem
je nesporna ugotovitev, daje HE
Formin dodatna podporna točka
v severovzhodnem delu Sloveni-
je. Samo stikališče ob elektrarni
pa pomeni dodatno vozlišče od
koder napajamo Kidričevo. Lju-
tomer, Cirkovce (RTP), imamo
Ivan Vute
pa tudi vezo z Nedeljancem na
Hrvatskem.
Z izgradnjo elektrarne so na-
stali določeni problemi zaradi
dviga ali padca nivoja podtalni-
ce, vendar je tudi precej drugih
koristi. Na samem kanalu je
možno odvajati vodo in zalivati
kmetijske površine. Žal pa ima-
mo tudi velike težave z ograjo
kanala. Toliko časa je bilo po-
trebno, da smo jo postavili na
zahtevo krajanov okoliških vasi.
sedaj pa nam jo rušijo in tako
nalagajo dodatne stroške. Ugota-
vljamo pa tudi. da ljudje mečejo
v Dravo takšne stvari, ki imajo
mesto v smetišču ali drugje. To
smo opazili v naplavinah, kjer je
seveda največ lesenih predme-
tov.«
M. Ozmec
DESET LET SLOVENSKEGA DRUŠTVA SAVA
TRDNE VEZI Z DOMOVINO
,,Začelo se je nekega jesenskega večera, ko se
je peščica zavednih, tukaj živečih Slovencev,
zbrala v prostorih tedanjega gostinskega lokala
Pri Urški in položila temeljni kamen
današnjemu društvu," so pred leti povedali
ustanovitelji društva Sava iz Frankfurta. Tiste
prve oblike povezovanja naših delavcev na
začasnem delu v tujini so imele namen strniti
Slovence na tujem, da bi med sabo ohranili
pristne stike, se kaj pogovorili in se poveselili.
Kmalu so taka srečanja prerasla svoje okvire,
sledilo je povezovanje z občinarhi v domovini,
da bi vezi z njo ostale trajne in trdne. Po
desetih letih delovanja omenjenega društva
ugotavljajo tako v društvu Sava kot v ptujski
občini, da je sodelovanje med njima zelo dobro.
Leta 1978 je bila podpisana listina o
sodelovanju in tako je postala ptujska občina
pokroviteljica društva.
Milan Cucek, sekretar občinske konference
SZDL Ptuj je o sodelovanju z društvom dejal:
,,Želimo si, da bi delavci na začasnem delu v
tujini ostali del naše skupnosti. Zastavljene cilje
poskušamo uresničevati s sodelovanjem na
kulturnem področju z nudenjem kakovostnih
kulturnih programov, z zagotavljanjem in-
formacij o zaposlovanju v domovini, o našem
gospodarskem razvoju, carinskih predpisov in
podobno. Posebno želimo sodelovati z otroci
naših delavcev na začasnem delu v tujini, zato
iščemo vedno nove oblike dela.
Odločili smo se za sodelovanje naših otrok z
otroci dopolnilnega slovenskega pouka društva
Sava, to sodelovanje bodo razvijali in utrjevali
v osnovni šoli Toneta Znidariča. Gre tako za
utrjevanje znanja slovenskega jezika otrok
naših delavcev na začasnem delif v tujini kot za
to, da spoznajo naš način življenja in dela.
Letos se bodo mladinci, člani omenjenega
društva, vključili tudi v naše mladinske delovne
brigade, ki se bodo udeležile delovnih akcij v
Sloveniji oziroma v Jugoslaviji."
Dejavnost društva Sava je izredno pestra na
kulturnem in športnem področju. Pri društvu
delujejo razne kulturne sekcije, ki pripravljajo
programe ob proslavah, namenjenih kultur-
nemu prazniku, dnevu žensk, delavskemu
prazniku, dnevu borca, dnevu vstaje, dnevu
republike in dnevu Jugoslovanske ljudske
armade. Seveda pripravljajo tudi druge zabavne
prireditve, ki so namenjene razvedrilu in utr-
jevanju vezi med člani društva.
Na vsakoletnem občnem zboru ocenijo
opravljeno delo in se dogovorijo za program do
prihodnjega občnega zbora. Teh sestankov se
udeležujejo tudi predstavniki naše občine.
Sodelovali bodo tudi na letošnjem, ki bo 6.
marca, ko bodo tam gostovali tudi člani an-
sambla Toneta Kmetca, ki je med našimi rojaki
zelo priljubljen.
Koordinacijski odbor za vprašanja naših
delavcev na začasnem delu v tujini, ki deluje pri
predsedstvu OK SZDL Ptuj, ocenjuje, da je
sodelovanje z društvom postalo res takšno, kot
so ob podpisu listine in razvitju prapora želeli.
Prepričani smo lahko, da bo tako tudi v
bodoče.
N. Dobljekar
ČLANI OC MK PTUJ NA OBISKU V TGA ..BORIS KIDRIČ"
Pozornost idejno-političnem izobraževanju
v oblike strokovnega izobraževanja de-
lavcev, je potrebno vključiti tudi smotre in
vsebino idejno-političnega izobraževanja in
uspo.sabljanja. Z namenom pospešiti idejno^
politično delo in izobraževanje ter ugotoviti
kakšno je to stanje med mladimi v združenem
delu. .so se člani Občinskega centra marksi-
stičnih krožkov Ptuj odpravili na obiske v
delovne organizacije ptujske občine. Na pod-
lagi vseh razgovorov bodo napravili analizo
možnosti in ugotovili kakšne oi bile najpri-
mernejše oblike izobraževanja, obenem pa so
se s predstavniki organizacij ZSMS pogovorili
o delovanju in problemih s katerimi se sreču-
jejo.
Pred kratkim so se tako člani OC MK Ptuj
srečali s predstavniki osmih osnovnih organi-
zacij ZSMS, ki delujejo v okviru koordinacij-
skega sveta ZSMS Tovarne glinice in aluminija
»Boris Kidrič« Kidričevo. V osnovnih organi-
zacijah ZSMS Glinica. Proizvodnja aluminija.
Predelava, Vzdrževanje, Kontrola kvalitete.
Promet, Delavna skupnost skupnih služb in
trboveljska Livarna lahkih barvnih kovin, je
vključeno 550 mladih, katerih povprečna izo-
brazba je poklicna šola s kvalifikacijo. Proiz-
vodno delo poteka v štirih izmenah. Mladi se v
okviru organizacij ZSMS dogovarjajo o aktu-
alnih nalogah, načrtih, pospeševanju nagraje-^
vanja po delu, modernizaciji delovnega pro-
cesa, izboljšanju delovnih pogojev, investicij v
prihodnje, kot je nova elelclroliza, družbeno-
političnem delu . . .
Vključevanje mladine poteka od družbe-
no-politične koordinacije na ravni TOZD-a,
akcije se usklajujejo z organizacijami sindika-
ta. ŽK. kjer se clogovarjajo tudi o samoupra-
vnih odločitvah . . . Naloga mladih v združe-
nem delu. pravijo, da ni samo akcija kot je v
krajevni skupnosti, temveč slediti politiki, glas
ZSMS, pa se mora enakopravno upoštevati z
vsemi clrugimi družbeno-političnimi organi-
zacijami, kar pa ni vedno tako. Mladi v zdru-
ženem delu pripravljajo skupne akcije po
področnih konferencah mladih delavcev, ki
deluje pri OK ZSMS Ptuj. Mladina v združe-
nem delu, je še vse preveč pojmovana kot
»servisna služba sindikata«, opravlja pripra-
vljalna dela za prireditve ipd. Zato je po-
membna naloga spremeniti ta odnos. Trenutno
tečejo priprave na XL kongres ZSMS, v okviru
TGA je bil ustanovljen informativni center, ki
ima devet članov, in obvešča o dogajanjih in
dejavnostih no razglasni postaji, nekaj mladih
seje udeležilo tudi novinarske šole COP pri
OK ZSMS. Ugotavljajo, da mladi še vse pre-
malo izkoriščajo glasilo »Aluminij«.
V lanskem letu so zaradi potrebe, pričeli z
idejno-političnim izobraževanjem. Pripravili
in izvedli so ciklus izobraževanja, po vseh OO
ZSMS, v okviru predavanj, ki so vsakokrat
obravnavale eno izmed tem (vsakič jo je pri-
pravila druga OO ZSMS): Vloga subjektivnih
sil. Socializem kot svetovni pojav, Razporeja-
nje dohodka v združenem delu. Samoupravna
delavska kontrola. Splošna ljudska obramba in
družbena samozaščita v TOZD, Delegatski
sistem. Mednarodni odnosi in njihov vpliv na
SFRJ. Predavanja so bila podana po poclročjih,
ki zanimajo vse. ne samo mlade, izvedena na
razumljiv način in približana vsakomur. Do-
tikala so se osnovnih stvari v delovni organi-
zaciji, informativno poučne teme, v drugem,
nadaljnjem delu, pa oi želeli ustanoviti neko
obliko marksističnega krožka. Možnosti za to
so. vprašanje je v kakšni obliki — okroglih miz,
tematske različnih pogovorov.
Pojavlja se tudi problem organiziranja, aU
med delovnim časom ali po njem. Ugotavljajo,
da so mladi zainteresirani, preteklih predavanj
se je udeleževalo okrog 35 mladih, zato bodo z
idejno-političnim delom, kot interesno deja-
vnostjo mladih nadaljevali. Pri tem jim bodo z
izkušnjami in nasveti pomagali člani OC MK
Ptuj. Na eni izmed prihodnjih sej, se bodo
dogovorili o najprimernejši obliki delovanja in
konkretnim sodelovanjem.     .       —2 dp—
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SO PTUJ
VOUA IN HOTENJA DELAVCEV
Zbor združenega dela Skupščine občine
Ptuj ima 55 delegatskih mest, v katerih delegati
izražajo voljo in hotenja čez 16.000 zaposlenih
delavcev v občini Ptuj. Delavci delegirajo
delegate v zbor v 10 samostojnih delegacijah in
30 konferencah delegacij, v katerih se povezuje
174 temeljnih organizacij združenega dela za
delegiranje delegatov.
V iztekajočem mandatnem obdobju je zbor
zaasedal na 44. sejah in na 27. seji zbora, ki je
bila skupaj z zborom krajevnih skupnosti in
družbenopolitičnim zborom občinske skupščine,
je na dnevnem redu seje bila tudi točka o
uresničevanju delegatskega sistema in delegat-
skih odnosvov. K podanemu poročilu in na
osnovi razprav so bile na omenjeni seji sprejeta
stališča, ugotovitve in usmeritve, ki bi naj bila
osnova za nadaljnjo družbenopolitično in sa-
moupravno akcijo za razreševanje vprašanj po
poti učinkovitejšega delovanja delegatskega
sistema.
Uspešnost dela zbora združenega dela
občinske skupščine je pogojena z objektivnimi
in subjektivnimi dejavniki, med katerimi so zla-
sti ugotovitve, daje uspešnost delovanja temelj-
nih delegacij odvisna od njene povezanosti z
delavci in z družbenopolitičnimi organizacijami
ter samoupravnimi organi v združenem delu, od
pripravljenosti in dejanskega sodelovanja
strokovnih služb in poslovodnih organov z
delegacijami, od sodelovanja delegacij za ureja-
nje zadev skupnega pomena in interesa, od dela
konference delegacij ter od vsebinske priprave
gradiv, oz. uspešnosti posluha in pripravljenosti
pripravljalcev oz. predlagateljev gradiv po da-
nih pripombah delegatov oz. razprav v zboru.
S povezanostjo delegacij z delavskimi sveti
oz. drugimi ustreznimi organi upravljanja v
združenem delu, ki bi praktično bilo
najučinkovitejše sredstvo za izvrševanje pravic
in odgovornosti delavcev, ki jih imajo kot
nosilci družbenega samoupravljanja in oblasti,
ne moremo biti povsem zadovoljni. Ta poveza-
nost je še vedno slaba in delavci oz. organi
upravljanja se premalo poslužujejo svojih
delegacij kot sredstev svojega vplivanja pri
reševanju ekonomskih in drugih vprašanj, s
katerimi se srečujejo. S takšnim odnosom, kije
največkrat tudi posledica nerazumevanja
delegacij kot bistvene sestavine samoupravnega
odločanja, pa tudi podjetniške miselnosti, ob
tem pa tudi neustreznega družbenopolitičnih or-
ganizacij v združenem delu, se v bistvu od-
povedujejo dejanskim možnostim uveljavljanja
svojih interesov pri sprejemanju družbenih
odločitev.
S tem pa se uveljavljajo vzporedne poti
razreševanja vprašanj in interesov združenega
dela, ki vsebinsko ne bogatijo uresničevanja
samoupravnega delegatskega odločanja.
Eden od pokazateljev aktivnosti delegacij je
j  vsekakor število in vsebina razprav delegatov na
zasedanju   zbora.   Vsebina   razprav   pa   je
največkrat odvisna v veliki meri od subjektivne
angažiranosti vodje delegacije oz. vodje
konferenc delegacij, zlasti pa angažiranosti
samoupravnih organov in DPO v združenem
delu. Opažati je tudi šibko povezovanje in
usklajevanje stališč v obravnavanih zadevah
med delegacijami in konferencami delegacij
določenih asociacij, saj se dogaja, da razprava
posameznega delegata iz konference delegacij,'
ki ima v zboru več delegatskih mest, ne spodbu-
di k razpravi tudi drugih delegatov in tako
prizadevanja največkrat ostanejo osamljena.
Ugotavljamo tudi, da se v nekaj primerih
konference delegacij, ki so vmesni člen med
temeljnimi delegacijami in zborom občinske
skupščine, ne sklicujejo, oziroma da je aktivna
v konferenci delegacij običajno le delegacija, ki
je nosilec oz. odgovorna za konferenco delega-
cij.
Zamenljivost delegatov je razen redkih izjem
bila zadovoljiva in se je tako bistveno razširjal
krog delovnih ljudi, ki so neposredno
sodelovali pri sprejemanju odločitev, ni se še pa
uveljavila možnost zamenljivosti delegatov k
posameznim točkam dnevnega reda.
Pri sestavi dnevnih redov sej zbora je bilo
veliko točk, o katerih seje pričakovala tudi živa
konstruktivna razprava, vendar je v nekaterih
primerih tudi izpadla iz že znanih ugotovitev
prešibke povezanosti delegacij znotraj
združenega dela in kot rezultat slabega pretoka
informacij.
Najpogostejše pripombe, ki so v mandatnem
obdobju bile dane h gradivu za posamezne
sklice sej zbora so zlasti v tem, da je potrebno
zagotoviti kvalitetnejši sistem informiranja s
poljudnimi in s strnjenimi povzetki vsebine
predlaganih gradiv za točke dnevnega reda,
zlasti pa naj predlagatelji gradiva v pripravi
osnutkov aktov pripravljajo več variantnih
možnih rešitev. Sam zbor se vse preveč
uveljavlja kot oblastni organ za sprejemanje
odlokov, sklepov in drugih občinskih aktov, vse
premalo pa kot mesto medsebojnega
dogovarjanja in sporazumevanja delegatov o
pomembnih družbenih vprašanjih, na katere
združeno delo zadeva v procesih proizvodnje.
Kot temelj za dober sistem samoupravnega
delegatskega odločanja pa delegati največkrat
izpostavljajo izobraževanje delegatov, še zlasti v
začetku mandatnega obdobja ter vsakoletne
analize - konkretnega dela v primerjavi s
teoretičnimi zasnovami oz. zastavljenimi
programi dela.
Delegati pa tudi ocenjujejo, da so na delo
delegacij v veliki meri v pozitivnem smislu,
zlasti pa za kvalitetnejše vsebinske razprave na
samih sejah vplivala tudi oblikovana stališča in
sprejete usmeritve obeh odborov zbora
združenega dela. V večini primerov so bila
stališča odborov poslana delegacijam z dodatno
odposlanim gradivom, v nekaterih primerih, ko
se stališča odborov niso razlikovala od
predlaganih rešitev predlagateljev gradiv, pa so
usmeritve običajno bile posredovane ustno na
samih sejah zbora. V bodoče je zato potrebno
delo odborov zasnovati čim širše z namenom,
da se ob aktivnejšem sodelovanju delegacij ter
zainteresiranih, dosežejo najprimernejše
variantne rešitve. Oblikovana stališča odborov,
ki jih predlagatelj ni sprejel, pa je nujno s
strani predlagateljev gradiv tudi ustrezno
obrazložiti.
Iz delegatske baze je prihajalo do
maloštevilnih pobud za razreševanje vprašanj,
ki so pomembna za delo zbora združenega dela.
Postavljenih je bilo tudi 49 delegatskih
vprašanj, ki so vsaj na začetku mandata bila
bolj ali manj odraz razmišljanj posameznih
delegatov, ker niso izhajala in bila usklajena s
pobudami in predlogi drugih delegacij.
Temeljna značilnost takih vprašanj oz.
predlogov je v tem, da so se nanašala na
reševanje zadev, ki sicer niso v pristojnosti
reševanja tega zbora, pač pa so odraz
problemov, s katerimi se delegati srečujejo ali
jih čutijo v kraju bivanja. Le redko pa so bila
postavljena vprašanja, ki zadevajo področje
gospodarstva.
Od 44 sej je zbor združenega dela zasedal z
zborom krajevnih skupnosti in
družbenopolitičnim zborom občinske skupščine
le na 8 skupnih sejah, ter je tako bil dan
zadosten povdarek vsebinskim opredelitvam
vprašanjem, ki jih naj obravnava zbor
združenega dela ločeno od drugih dveh zborov.
Na vseh skupnih zasedanjih zborov pa so bila
obravnavana le tista vprašanja, ki so po vsebini
skupna vsem trem zborom (poročilo o
uresničevanju zakona o združenem delu o
uresničevanju delegatskega sistema in
delegatskih odnosov, začetek postopka o
spremembah statuta občine, družbeni plan in
politika uresničevanja plana razvoja občine ter
drugih vprašanjih skupnega pomena).
V iztekajočem mandatnem obdobju je zbor
obravnaval 704 točke dnevnega reda ali
poprečno 16 točk dnevnega reda na sejo. V tem
času so delegati na zboru sprejeli 89 odlokov,
27 družbenih dogovorov in samoupravnih
sporazumov ter 64 sklepov. Obravnavali so 123
poročil in informacij, opravili 174 volitev in
imenovanj ter rezrešitev ter v 21. primerih
obravnavali gradivo kot konferenca delegacij za
zbor združenega dela republiške skupščine.
Zbor je zasedal v poprečju z 79,5 "^o udeležbo
delegatov in problemov s sklepčnostjo zbora ni
bilo. Le v enem primeru je bilo potrebno
opozoriti delegate, da ne zapuščajo seje zbora
pred sklenitvijo dnevnega reda seje.
Kljub nekaterim težavam, ki so se pojavljale
kot sestavni del razvijajočega se sistema
delegatskega odločanja po delegatih, ki jih
delovni ljudje delegirajo v zbor, pa
ugotavljamo, da je zbor upravičil družbena
pričakovanja in potrdil sposobnost za
razreševanje vseh zahtevnih vprašanj
združenega dela in širših družbenih vprašanj.
TEDNIK " 25. februar 1982
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
TEŽIŠČE NA FRONTNI VLOGI
MLADINSKE ORGANIZACIJE
PRIPRAVE NA
XI. KONGRES ZSMS
Tečejo pospešene priprave na XI. kongres
Zveze socialistične mladine, ki bo oktobra v No-
vem mestu. V dokumentih so poudarili težišče na
frontni vlogi mladinske organizacije. Igor Bav-
čar o ciljih in nalogah ZSMS, ki so v ospredju.
Priprave na XI. kongres Zveze socialistične
mladine Slovenije so se začele. Prvo dejanje je
posvetovanje predsednikov občinskih konferenc
ZSMS, ki bodo razpravljali o kongresnih doku-
mentih, kasneje pa bodo v gradivih razpravljale
tudi vse odnosvne organizacije ZSMS, obravna-
vali jih bodo mladi na mladinskih delovnih akci-
jah in udeleženci mladinske poletne politične šo-
le. Razprave naj bi bile končane v juliju.
Letošnji kongresni dokumenti so zajeti v
skupnih izhodiščih in statutu mladinske organi-
zacije, izhajajo pa iz družbenoekonomskega po-
ložaja mladega človeka. Kongres in razprave
pred njim naj bi več pozornosti namenili medna-
rodnim odnosom mladih, zlasti razmeram, ki
vladajo med mladimi in delavci iz drugih repub-
lik ter trdnejšim stikom z zamejci.
Tudi položaj študentske organizacije, univer-
zitetne konference ZSMS, je še nerazčiščen. V
prihodnje naj bi razčistili tudi.nejasnost glede
obstoja takoimenovanih področnih konferenc,
ki mlade delijo na dijake in študente, kmete in
mlade v krajevnih skupnostih. Kljub obstoju
različnih interesov, ki so značilni za različne
strukture mladih, je področna konference ločni-
ca, ponekod pa potrebna zaradi velikega števila
osnovnih organizacij, ki jih povezuje. Večji po-
udarek naj bi bil dan problemskim konferencam
kot načinu dela.
S tem kongresom nameravajo dati tudi
pionirjem drugačno, enakopravno mesto med
mladimi. Mladinska organizacija je opredeljena
kot frontna sila mladih, v katerih se združuje
mladina po delovnem in teritorialnem načelu, v
veliki meri pa je bilo pred leti poudarjeno načelo
interesnega združevanja.
Pretekli teden je bil v Ptuju, na obisku med
aktivisti OK ZSMS, Igor Bavčar, član predsed-
stva RK ZSMS, sicer zadolžen za delovanje mar-
ksističnih krožkov, v zadnjem času pa se je pre-
težno ukvarjal s pripravami na XI. kongres
ZSMS. O ciljih in nalogah ZSMS, ki so v sopred-
ju je Igor Bavčar dejal:
,,Ta kongres, si ne bo zadal nobenih poseb-
nih vprašanj, ločenih, ampak vprašanja, ki so
značilna za vse člane ZSMS. Prvo vprašanje, ki
zadeva družbenoekonomski položaj mladih, je
prav gotovo vprašanje zaposlovanja. V Ptuju je
okrog 500 ljudi, ki iščejo zaposlitev, med kateri-
mi je pretežna večina mladih. Mislim, da je prav,
da kongres obravnava vprašanja zaposlovanja, v
predkongresni razpravi aktualizira ta problem.
Akcija je široko zasnovana, izpeljala jo bo OK
ZSMS, potekala pa bo v vseh osnovnih organiza-
cijah ZSMS.
Drugo vprašanje se dotika stanovanjske
gradnje, pridobivanja stanovanj za mlade delav-
ce. Vemo, da je danes težko dobiti stanovanje,
tudi stanarine so zelo visoke, skratka položaj za
stanovanjske gradnje v urbanih središčih, večjih
mestih je zaostren, težak, zato smo temu vpraša-
nju posvetili precej pozornosti.
Tretje vprašanje zadeva mlade v šolah.
osnovnih, srednjih in univerzah. Pogostokrat se
dogaja, da sta si organizaciji vzgojno-izobraže-
valnega procesa na eni strani in samoupravni po-
ložaj mladih v tej izobraževalni organizaciji v
nasprotju, da se skozi samo organizacijo vzgoj-
noirobraževalnega sistema, ,,dirigira" in uprav-
lja s stvarmi, ki bi morale biti v pristojnosti
učencev.
Še vedno se srečujemo s tutorskim odnosom,
v odnosu drugih družbenopolitičnih organizacij,
ki se poskušajo obnašati očetovsko ukazovalno,
družbenopolitična organizacija ZSMS si mora
izboriti samostojnost organizacije na vseh ključ-
nih vprašanjih, ki zadevajo mlade. Pomemben je
položaj mladih ljudi v delegacijah, pa v skup-
ščinskem sistemu, odgovornosti in odnosu DPO
do mladinske organiz.acije. Vprašanje, ki ga ob-
ravnavamo, zahteva frontno sestavljenost, ven-
dar pa nismo neka klasična skojevska organiza-
cija.
Naša organiziranost naj bo frontna, v tem
smislu,'da združuje mlade na najširši socialistič-
ni osn»vi, da ne smemo pristajati na sektaške od-
nose, do različnih tokov, idejnih, teoretskih, ki
se danes pojavljajo med mladimi. Moramo iti v
korak, s temi tokovi, v odprto, demokratično,
javno razpravo, okrog naših organizacij, ki
omogoča, da se argurhentiramo ter javno ta raz-
lična stališča srečujejo. Veliko pozornost posve-
čamo klasičnim mladinskim temam kot so mla-
dinske delovne akcije, prostovoljno delo, ki je še
posebno pomembno, zato moramo pri tem
vztrajati. Na nerazvitih podiočjih ga bomo
razvijali, kot lik solidarnosti, na drugi strani šli
skozi specializacijo, kjer se bodo mladi usposo-
bili za različna področja, spoznali interese . . ."
-I dp-
POROČILO VOLILNE KOMISU^^DSEOSTVA OK SZDL PTUJ
O poteku kandidacijskih opravil
v pripravah na volitve 1982
Na prvi občinski kandidacijski kon-
ferenci je Milan Čuček, sekretar OK SZDL
Ptuj prebral poročilo volilne komisije in
koordinacijskega odbora predsedstva
občinske konference SZDL Ptuj. V uvo-
du je povedal, da je prva občinska kan-
didacijska konferenca sestavljena iz dele-
gatov temeljnih kandidacijskih konferenc iz
organizacij združenega dela in krajevnih sku-
pnosti in delegacij vodstev družbenopolitičnih
organizacij v občini. Naloga prve občinske
kandidacijske konference je. da obravnava
predlog kandidatov za opravljanje delegatskih
vodilnih funkcij v skupščini občine in v skup-
ščinah SIS v občini, določa mandatarja za se-
stavo izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj,
obravnava listo kandidatov za družbenopoli-
tični zbor občinske skupščine in obravnava
predlog kandidatov za nosilce vodilnih funkcij
v republiki. Potem je Milan Čuček nadaljeval.
Vodilni zakoni in volilni pravilnik s prilo-
gami nalagajo tej kandidacijski konferenci, da
v občini sklene verigo dosedanjih dogovorov in
demokratičnih postopkov od zborov delovnih
ljudi in občanov ter članov vodstev družbeno
političnih organizacij do sej temeljnih kandi-
dacijskih konferenc in današnje občinske
kandidacijske konference.
Na seji pa moramo povdariti tudi delegatsko
naravo te konference in sicer z namenom, da
opozorimo na uveljavljen delegatski pristop ob
vseh kandidacijskih postopkih ob letošnjih
volitvah. Uveljavili smo ga v OZD in KS skozi
temeljne kandidacijske konference in prek njih
do današnje seje občinske kandidacijske kon-
ference.
Ustavno izpostavljena odgovorna vloga
družbeno političnih organizacij je bila pov.sod
vgrajena v postopke kandidiranja, lahko pa
ocenimo, daje bila tudi ustrezno izpeljana. Vse
to je današnji seji v oporo.
DEJAVNOST PRED SESTANKI TEMELJ-
NIH KANDIDACIJSKIH KONFERENC
Skupni seji Ubčinske konference SZDL in
Občinskega sveta ZSS Ptuj. v januarju, so sle-
dile predkandidacijske in kandidacijske akti-
vnosti v krajevnih skupnostih in OZD. Te ak-
cije so trajale do konca januarja, ko so se začele
prve seje temeljnih kandidacijskih konferenc.
V tem obdobju smo torej aktivno opravili
vloj^o predlaganja normativnih aktov za kan-
didacijske funkcije delovnih ljudi in občanov,
ki sojo vodile družbeno politične organizacije,
uresničili pa delovni ljudje v njih.
Ocena političnih priprav, ki smo jih poime-
novali tudi predkandidacijske postopke, je
dobra. Ta dejavnost je potekala tudi prek šte-
vilnih pojasnjevanj, seminarjev,, inštruktaž in_
podobnih aktivnosti, da so se lahko zlasti ak-
tivisti v temeljnih samoupravnih skupnostih
ustrezno usposabljali za zahtevne politične in
organizacijske naloge. V tem obdobju so bili
vloženi dodatni napori za evidentiranje, saj so
statutarne spremembe v TOZD in krajevnih
skupnostih zlasti glede večanja števila poseb-
nih in združenih delegacij za SIS marsikje te-
rjale znatno večje število evidentiranih kandi-
datov. Žal nam prav podatki o teh premikih
manjkajo, oziroma so precej nepopolni, za bolj
veljavno skupno oceno. Pri celotni politični
akciji so bila sprejeta politična izhodišča za
oblikovanje delegacij na število zaposlenih v
posamezni temeljni samoupravni organizaciji
in skupnosti, ki so bila dokaj dosledno izvajana.
Vsekakor so nastali določeni razkoraki glede
oblikovanja zborov uporabnikov SIS, za kar je
verjetno bil vzrok na eni strani v prepozno
sprejetih usmeritvah na drugi strani pa v
vztrajanju posameznih struktur v SIS in kra-
jevnih skupnostih pri konceptu oziroma za-
mislih, ki so sijih zastavili. Vendar je bila po
široki razpravi v DPO v krajevnih skupnostih
opredeljena po našem mnenju varianta, ki bo
zagotavljala optimalno delo delegacij in zbo-
rov uporabnikov skupščin SIS. tako v organi-
zacijskem kot vsebinskem pogledu.
V obdobju intenzivnfh priprav na volitve so
tekle tudi druge aktivnosti, zlasti občni zbori
osnovnih organizacij Zveze sindikatov, kar
nam ob površni oceni pokaže, da so tekle ak-
tivnosti v več smereh tako. da so bile v marsi-
kateri temeljni samoupravni skupnosti sila
razdvojene.
Prav tako pa .so bili v precej sredinah nosilci
priprav na volitve, zaradi preslabega vključe-
vanja vodilnih struktur in strokovnih služb,
prepuščeni samemu sebi. saj so opravljali vsa
tehnično-operativna opravila, za vsebino pa je
ostalo premalo časa.
KANDIDACIJSKI POSTOPKI
Kandidacijski postopki so potekali v te-
meljnih samoupranvih organizacijah in sku-
pnostih po opravljenih širokih in odprtih raz-
pravah med delovnimi ljudmi in občani orga-
niziranih povečini skupaj s predavanji o SLO in
DS. Kandidacijske postopke so opravile dele-
gatsko sestavljene temeljne kandidacijske
konference, ki so jih sestavljali delegati samo-
upravnih delovnih skupin ali njim podobnih
enot, delavski svet in vodstva DPO ob po.sebni
vlogi sindikatov. V krajevnih skupnostih so bili
v temeljnih kandidacijskih konferencah dele-
gati vaških in uličnih odborov SZDL. delegati
hišnih svetov, svet krajevne skupnosti in vod-
stva DPO — ter s posebno vlogo predsedstva
krajevnih konferenc SZDL. •
Večina temeljnih kandidacijskih konferenc
je opravila svoje funkcije v dogovorjenem
roku. Med funkcijami je vsekakor najpo-
membnejše določanje kandidatov za člane
delegacij za skupščino družbeno politične in
samoupravnih interesnih skupnosti. Ocenju-
jemo, da so to funkcijo temeljne kandidacijske
konference opravile zadovoljivo, zlasti v vse-
binskem pomenu, pri čemer mislimo na
ustrezno zastopanost tako socialnih skupin,
delov delovnega procesa in na druga merila in
kriterije, ki so bili sprejeti kot načela kadro-
vanja ob letošnjih volitvah. Zaradi prekora-
čitve rokov poročanja iz nekaterih sredin še
nimamo dokončnih podatkov o strukturi
kandidiranih. lahko pa iz dosedaj sprejete do-
bre polovice zapisnikov ocenimo, da je kan-
didiranih od 20 — 25 % mladih do 27 let, 35 %
žensk in okrog 50 % neposrednih proizvajalcev.
Naša nadaljnja politična akcija pa mora teči
k temu. da bo takšen odstotek teh struktur tudi
izvoljen.
Ustvarjalen odnos so temeljne kandidacijske
konference pokazale tudi glede predlaganja,
obravnavanja in izrekanja o možnih kandida-
tih za nosilce delegatskih in vodilnih funkcij v
organih cbčine. republike in federacije, ki .so jih
dala v razpravo vodstva DPO v republiki in
naši občini.
Posebno težavo so predstavljale konference
temeljnih kandidacijskih konferenc, ki so iz-
volile delegate za prvo sejo občinske kandi-
dacijske konference. Kljub prizadevanju
predsedstva Občinske konference SZDL in
Občinskega sveta ZSS in občinske volilne ko-
misije .so se pojavljale težave pri sklicu konfe-
renc predvsem zaradi mešanja pojmov okrog
starega in novega sestava zbora združenega
dela občinske skupščine. Ob tem je potrebno še
posebej opozoriti na slabo povezavo med
vodstvi DPO in delegacijami za zbor združe-
nega dela. saj delegacije v postopku spreje-
manja odloka o sestavi zbora združenega dela
za naslednji mandat sploh niso bile seznanjene
in tako niso zastopale stališč izoblikovanih na
sejah DPO v posamezni temeljni samoupravni
organizaciji.
Zahtevnost postopkov, ki so jih morali iz-
peljati v temeljnih samoupravnih organizaci-
jah in skupnostih, obilica spremljajočih papi-
rjev, kratki in tesni roki so bili ves čas akcij
predmet kritike in opazk. Vendar kot smo
kritični do tega volilnega sistema, bomo morali
v vsaki temeljni organizaciji in skupnosti kri-
tično analizirati tudi svoj odnos do posameznih
del in nalog, ki smojih bili dolžni izvesti, pasmo
tudi na majhne in morebitne večje spodrsljaje,
ki smo jih naredili pri delu ob pripravah na
volitve.
SEdA OBČINSKE KONFERENCE SZDL PTUJ
Naloge v skladu z volilnim pravilnikom
v ponedeljek, 22. februarja popoldne je bila
v dvorani Narodnega doma"v Ptuju redna seja
Občinske konference SZDL Ptuj. Na dnevnem
redu so bila vprašanja, ki jih po določilih vo-
lilnega pravilnika mora občinska konferenca
SZDL opraviti pred prvo občinsko kandida-
cijsko konferenco. (Ta je bila sklicana v istem
prostoru za yro kasneje>
Marica Fajt. predsednica OK SZDL je
konferenci poročala o opravljenih kandida-
cijskih postopkih in jo seznanila z mnenji te-
meljnih kandidacijskih konferenc o možnih
kandidatih za delegate družbenopolitičnega
zbora Skupščine občine Ptuj. Poročilo so de-
legati sprejeli enoglasno brez razprave in do-
ločili listo kandidatov v družbenopolitičnem
zboru SO Ptuj.
Občinska konferenca SZDL Ptuj je tudi
dala. na podlagi enotne podpore na vseh te-
meljnih kandidacijskih konferencah, podporo
predlogu kandidatov za delegate v družbeno-
politični zbor Skupščine SRS in predlogu
kandidata za zvezni zbor Skupščine SFRJ.
F
OBČINSKA ORGANIZACIJA ZKS PTUJ
Vedno sredi
dejavnosti na vseh
področjih
Svoje osnovne naloge je občinska organizacija ZKS usmerila v j
obravnavo aktualnih idejnopolitičnih vprašanj", tako delovanja]
političnega sistema socialističnega samoupravljanja, v aktivnost i
komunistov za uveljavljanje ekonomske stabilizacije, v aktivnost za ;
realizacijo in dopolnjevanje sprejetih planskih dokumentov, delu in
metodam ter akcijski in idejnopolitični aktivnosti OO ZKS, občinske !
konference, komiteja organov, idejnopolitičnemu usposabljanju ter j
utrjevanju in dograjevanju SLO in DSZ, mednarodnim odnosom in j
krepitvi neuvrščene politike Jugoslavije. '
Občinska organizacija ZKS si je prizadevala uresničiti temeljne j
usmeritve organov ZKJ, Centralnega komiteja ZKS, predsedstva CK ZKS ]
in njenih organov. i
Pri tem smo vse prepočasi in premalo presegali številna protislovja, ^
usmeritve, sklepe in stališča tako višjih organov kot tudi sklepe, stališča in i
usmeritve OK ZKS in Komiteja OK ZKS Ptuj.
K temu so tudi prispevale v mnogih okoljih še velik vpliv.^j
nesamoupravne sile, ki so želele ohraniti stare položaje, v OO ZKS pa '
smo bili premalo učinkoviti, da bi se spopadli z vsemi negativnimi ten-^
dencami. OO ZKS bi morale kreniti v odločnejšo akcijo proti nosilcem ;
takšnih teženj, ki v bistvu krnijo pridobitve socialistične revolucije, j
temeljni položaj delavskega razreda in delovnih ljudi pri dejanskem !
odločanju in upravljanju z družbenimi sredstvi in rezultati dela. \
Nikakor pa ne gre prezreti dejstva, da so OO ZKS skupaj z drugimi i
subjektivnimi silami opozarjale na odprta in nerešena vprašanja, da so se i
bili idejni boji, da so komunisti in OO ZKS postavljale v ospredje in tudi:
razreševali sicer veliko vprašanj, ki so dolgoročnejša. Prevladoval je tudi;
razredni partijski pristop pri odpravljanju problemov zlasti v zapletenih i
ekonomskih in mednarodnih vprašanjih. \
Ne smemo prezreti (kar pa ne pomeni, da jih ni moč uresničiti), da je ;
še vedno prepočasno vzpostavljanje samoupravnih dohodkovnih od-1
nosov, združevanje dela in sredstev, da delavci še vedno v celoti ne-
upravljajo z dohodkom, da se prepočasi uveljavlja svobodna menjava ;
dela, da postaja bitka za izvoz temeljna usmeritev našega združenega
dela itd.
Delitev OD po delu in rezultatih dela še vedno ostaja zgolj parola in ,
da se prepočasi uveljavlja prestruktuiranje gospodarstva.
Tudi v delegatskem sistemu smo se bolj obnašali kot zunanji \
dejavnik in ne kot temeljni nosilec skupaj z vsemi delovnimi ljudmi in
občani,   kot   mobilizator   za   uveljavljanje   skupnih   socialističnih
samoupravnih interesov.
Prav tako je značilno, da se še vedno prepočasi uveljavlja ]
samoupravno povezovanje združenega dela in da zaprtosti TOZD nihče:
ne more do živega. Nekatere usmeritve in akcije za povezovanje
(pa kljub odporom), le kažejo pozitivne premike. Sicer se v takšnih j
okoliščinah ohranjajo skupinsko-lastniški odnosi, ki zmanjšujejo j
ekonomsko učinkovitost celotnega združenega dela. j
Ce  k tem slabostim botrujejo še slabosti v delovanju družbeno- ]
političnih organizacij, prihaja do najrazličnejših oblik lastninskega in i
upravljalskega monopola, kar se kaže v odločanju ozkih skupin, v ,
zmanjšanju odločujočega položaja delavca in krnitev samoupravljalskih
pravic ter sistema socialističnega samoupravljanja. '
Dejstvo je, da so se v ospredje bolj postavljale le pravice, boj za dvig ]
OD, premalo pa dolžnosti, odgovornost, boj za večjo produktivnost in \
boljšo organizacijo dela. Vodstvom v OZD ne gre pripisati vse krivde, j
premalo smo bili v DPO samokritični in kritični drug do drugega. •
Premalo smo ocenjevali subjektivne lastnosti, objektivne težave pa so nas :
spričo ekonomske situacije vse bolj vodile v ocenjevanje ,,vprašljivosti"
političnega sistema in politizacijo parcialnih, ozkih interesov, ne pa v-
aktivnosti spreminjanja in dograjevanja političnega sistema :
socialističnega samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov. J
V delegatskem in skupščinskem sistemu se je ZK znotraj SZDL in !
sindikata vključevala v stalno dograjevanje političnega sistema, ob tem pa ]
je bila ta aktivnost še premalo usmerjena v TOZD in skupnosti ter v delo :
delegacij v teh sredinah. j
Dograjevali in krepili smo splošno ljudsko obrambo in družbeno i
samozaščito kot temeljno sestavino političnega sistema socialističnega i
samoupravljanja, za katero lahko rečemo, da prerašča v množično*!
aktivnost. \
V celotnem sistemu aktivnosti je občinska organizacija usmerjala \
aktivnost v dograjevanju vsebine, metod in načinov delovanja zveze'
komunistov. Kljub nekaterim težavam v metodah delovanja so člani ZK, ]
povezani v drugih DPO, znali učinkovito mobilizirati delovne ljudi in \
občane, kar se je pokazalo zlasti v uspešno izvedenem drugem občinskem j
referendumu za uvedbo samoprispevka za izgradnjo šolskega prostora. !
Premalo smo prisluhnili delovnim ljudem in občanom v OZD in KS za |
druge probleme oziroma potrebe. i
In vendar je kljub številnim težavam in protislovjem, s katerimi se !
srečujemo, o katerih objektivno in kritično govorimo, še vedno v
ospredju zahteva po kontinuiteti v razvoju novih odnosov, potreba po ■
večjem samozaupanju, poletu in resničnem ustvarjalnem boju za nove '
proizvodne in družbene odnose.
Iz gradiva za programskovolilno konferenco.
Seja OK SZDL Ormož
Obravnava in sprejem poročila o opravljenih kandidacijskih po- .
stopkih za možne kandidate za delegate družbenopolitičnega zbora ■
Skupščine občine Ormožje bila glavna vsebina .seje občinske konference
SZDL Ormož, ki se je sestala prav tako v ponedeljek. 22. februarja '
x)poldne. Na seji so sprejeli listo kandidatov za delegate družbenopo- 1
itičnega zbora občinske skupščine in dali pozitivno mnenje k predla- !
ganim možnim kandidatom za delegate DPZ Skupščine SRS in kandi- [
datom za zvezni zbor Skupščine SF"RJ. Posebej pa so na seji ocenili :
delovanje delegatskega sistema v občini Ormož.
- u '
LETNA KONFERENCA
REZERVNIH STAREŠIN
Delegati krajevnih konferenc Zveze rezervnih vojaških starešin se ;
bodo v soboto dopoldan v domu Franc Kramberger zbrali na redni letni ;
konferenci občinske organizacije. Beseda bo o izvedbi programa v letu
1981. sprejeli pa bodo tudi program dela občinske organizacije za letos. ^
Ob koncu bodo po izvolitvi delegata za sejo republiške konference ;
podelili tudi priznanja rezervnim starešinap za uspešno delo v minulem '
obdobju. L    I
4 - iz naSih krajevnih skupnosti
25. februar 1982-
TEDNIK
KRAJEVNA SKUPNOST MARKOVCI
Nove težave z vodo
Ob obisku v TOZD Elektro Ptuj je v pogovoru z direktorjem Stan-
kom Toplakom beseda nanesla tudi na delo v krajevni skupnosti Markov-
ci, saj je tovariš Toplak predsednik skupščine te krajevne skupnosti. Če
sva v uradnem" delu obiska govorila o razvoju električnega omrežja na
manjrazvitih področjih, potem sva v pogovoru o delu krajanov prešla na
številna druga področja. Nekaj jih velja posebej izpostaviti.
— Ob obiskih v vaši krajevni skupnosti običajno govorimo o precej
obsežnih nalogah, tako o novi šoli, asfaltiranju, urejevanju vodovodnega,
električnega in telefonskega omrežja, o društveni dejavnosti. Ali je tako
bilo tudi laill^
,,To, kar ste našteli, je bila pravzaprav glavna dejavnost v naši kraje-
vni skupnosti tudi lani. Tako je bilo največ dela usmerjenega v dokonča-
nje asfaltiranja, obnovo mrliške veže, ki jo bomo končali letos, opravili
smo vzdrževalna dela v dvorani v Markovcih, uredili smo nekaj avtobu-
snih postajališč, sofinancirali gradnjo transformatorske postaje v Bukov-
cih, del sredstev namenili za dejavnost društev in organizacij in tudi za
področje SLO in družbene samozaščite. Večja dela pri asfaltiranju smo
opravili na povezavi s krajevno skAignostjo Videm, tu gre za bitogramoz,
asfaltne prevjeke pa smo položili v Stonjcih, Bukovcih in Zabovcih, letos
pa bomo to opravili še v Sobetincih, Strelcih in Prvencih. Pričakovanih
rezultatov nismo dosegli na področju telefonije. Menimo, daje krivda na
strani aorganizacije za PTT, ki ni uredila dodatnih 60 številk, čeprav je
bilo obljubljeno.
Lanski program je bil vreden okrog 4,5 milijona dinarjev. Največ
sredstev smo porabili za asfaltiranje in vzdrževalna dela, največji vir pa so
sredstva samoprispevka."
— Ste z opravljenim zadovoljni?
,,Zadovoljni nismo s telefonijo, kar sem že prej omenil. Drugi prob-
lem, ki postaja zelo pereč in se vedno bolj pojavlja na zborih krajanov, je
pomanjkanje pitne vode v vaseh oddaljenih od Drave, kjer še ni vodovo-
dnega omrežja. Zaradi regulacije Pesnice in poglobitve njene struge, je
talna voda precej padla in tako pride do občasnega pomanjkanja vode v
vaseh Borovci, Prvenci, Strelci in Sobetinci. Enake težave so tudi na pod-
ročju sosednje krajevne skupnosti Gorišnica, v Zagojičih in Cunkovcih.
Med predstavniki iz teh vasi tečejo pogovori, da bi skupno poskusili ta
problem čimprej rešiti. Dogovarjamo se tudi s samoupravno komunalno
skupnostjo, da bi zgraditev vodovoda, ki je v programu do leta 1985,
opravili nekoliko prej. Naša želja je, da bi to uredili prihodnje leto. Letos
pa bi pripravili potrebno dokumentacijo, ugotovili obseg potrebnih sred-
stev in jih pričeli zbirati, seveda v določeni meri znova s pogodbami, ne-
kaj pa bi jih primaknili tudi iz zbranih sredstev samoprispevka."
— Težave s pitno vodo ste imeli tudi na desnem bregu dovodnega ka-
nala za HE SD II. Sedaj še problem na levi strani. Ali ste težave na des-
nem bregu že uredili?
,,Na desnem bregu bo to dokončno urejeno letos. Seveda pa je teža-
va na levi strani večja, zaradi padca podtalnice ob regulaciji Pesnice.
Pri sedanjem načinu regulacije, ko delamo samo odtoke brez ustreznih
zadrževalnikov, zemlja se suši, podtalnica pada, to pa pušča ustrezne
posledice. Menim, da takšen način dela ni v skladu s SLO. Namreč, pri
motnjah z dobavo po vodovodnem omrežju ne bo možno računati na
druge vire vode.
Seveda imamo zaradi tega precejšnje težave pri pripravah in izvedbi
planiranih akcij. Na zborih so ti problemi tako izpostavljeni, da ostale
akcije težje izpeljemo."
— Katere akcije pa boste izvedli letos?
,,Letos nameravamo dokončati asfaltiranje, obnovo dvorane v Mar-
kovcih, dokončati dela pri mrliški veži, postaviti trafo postajo v Stojncih,
seveda ob zagotovitvi sredstev s strani elektrogospodarstva. Veliko skrb
pa bomo namenili ureditvi okolja in ureditvi vodovoda v prej omenjeni
vaseh. Ob tem pa bodo potekale tudi vaške akcije. Takšne kot je gradnja
doma gasilcev v Bukovcih. Zlasti gasilci so pri tem zelo zavzeti in delavni.
Zato večkrat poudarjamo, da so naši gasilci steber, na katerega smo se
naslonili ob uvedbi delegatskega sistema, zlasti pri zagotavljanju prosto-
rov za sestajanje krajanov. Ob gasilcih pa so aktivni tudi v drugih društ-
vih in organizacijah. Tako je v teku gradnja doma za agilno prosvetno
društvo v Prvencih, ne smemo pa pozabiti tudi telesnovzgojnih društev.
Takšna dejavnost se razvija zelo ugodno, zato ji del sredstev namenjamo
tudi iz samoprispevka."
1. kotar
Edmea Kovač - najstarejša č/anica
KOZZBNOVv KS Jože Potrč v Ptuju
V krajevni skupnosti Jože Potrč
ali točneje na Potrčevi 44 v Ptuju,
preživlja jesen svojega življenja
najstarejša članica krajevne orga-
nizacije zveze združenj borcev
NOB Edmea KOVAČ, ki bo v me-
secu maju letos praznovala svoj
90. rojstni dan. Tovarišica Kova-
čeva se je rodila na Rijeki, še pred
vojno pa se je z družino preselila v
Štrigovo, kjer so imeli lekarno. Tu
je možu pomagala pri delu, lepo
pa so jih sprejeli tudi ljudje, ki so
bili vajeni v tamkajšnji apoteki
poslušati le madžarsko. V Štrigovi
je Kovačeve presenetila druga sve-
tovna vojna, ki družini ni prizane-
sla. Po zajetju skupine aktivistov
so bili Kovačevi izdani kot simpa-
tizerji in sodelavci narodnoosvo-
bodilnega boja, zaprli so moža in
sina. Takrat se je zanju začela
težka pot po madžarskih zaporih,
iz katerih se mož ni več vrnil. Ta-
kole se spominja teh časov:
,,Nekoč so nam dovolili, da ju
obiščem. Moža skorajda nisem
prepoznala, bil je bolan in ves ru-
men. Sin pa je bil takrat zelo ko-
rajžen in me je tolažil, naj se ne
bojim, ker bomo še delali v apote-
ki. Res, da smo delali, vendar brez
moža. Sin se je vrnil, mož pa je
ostal v Nemčiji, kamor so jih pre-
peljali iz Madžarske pred priho-
dom Rusov. Umrl je za posledica-
mi štiriletnega trpljenja v zaporih
in še danes ne vem, kje je njegov
grob. Nekoč je prišel nek tovariš iz
Murske Sobote, ki mi je dejal, da
je poznal Kovača, da so skupaj le-
žali. Nekoč ponoči mu je postalo
slabo, zato so ga Nemci odpeljali
in od takrat ga ni več videl.
Jaz sem ves čas ostala v Štrigovi,
tudi po vojni. 6. decembra 1946 se
je vrnil domov sin, ki je lekarno
podaril državi, sam pa je v njej še
delal, nato se je zaposlil v Ljuto-
meru in in nazadnje v Ptuju, kjer
je bil v njej vse do upokojitve."
Tovarišica Kovačeva se je iz Štri-
gove preselila v svoj rojstni kraj, v
Rijeko, kjer je živela do nedavnega
v svojem majhnem stanovanju.
Zal pa ji leta takega življenja niso
več dovoljevala in tako se je pred
dobrim letom preselila v Ptuj, k
snahi, kjer je deležna veliko skrbi
in razumevanja, zlasti pa pomoči,
ki je stari človek najbolj potrebu-
je-
Edmea Kovač bo v maju dopolnila
90 let.
,,Srečna sem, da sem prišla v ta-
ko sredino. Tudi iz krajevne orga-
nizacije ZZB NOB Jože Potrč me
redno obiskujejo, zadnjič so bili
pri meni pred novoletnimi prazni-
ki," je zadovoljna pripovedovala
tovarišica Kovačeva, ki kljub svo-
jim devetim križem še vedno ne
miruje. V njenih rokah je stalno
kako delo, tudi najbolj drobni in
zahtevni vzorci nastajajo pod
spretnimi prsti. ,,To mi je zabava
in veselje. Vedno si kaj novega iz-
mislim in stalno delam, čeprav vi-
dim dobro le na eno oko. Poma-
gam si seveda z očali, pa gre,"
nam je pripovedovala najstarejša
članica borčevske organizacije v
krajevni skupnosti Jože Potrč v
Ptuju Edmea Kovačeva, ki se ne
pritožuje nad svojim zdravjem, ki
bi lahko bilo, kot pravi, sicer bolj-
še, ali pa tudi mnogo slabše. Za-
dovoljna je z vsem, kar ji prinaša
življenje na stara leta, najbolj je
srečna takrat, ko jo obiščejo njeni
pravnuki. Njena edina želje je, da
bi ostalo tako kot je in da nikomur
ne bi bila v breme, je ob koncu na-
šega obiska dejala tovarišica Ko-
vačeva. Še veliko zdravih in krep-
kih let ji želimo!
mš
VAŠKI ODBORI-SPODBUDA ZA USTVARJALNO
DELO KRAJEVNIH SKUPNOSTI
v teku so priprave na volitve, ki so že v za-
ključni fazi. Vendar se mi zdi prav, da ob tem
napišem še nekaj besed.
Kot krajan sem nedavno tudi sam prisostvo-
val in sodeloval na enem izmed sestankov vaške-
ga odbora, ki spada v Krajevno skupnost Cir-
kulane. Prav prijetno sem bil presenečen nad
tem sestankom, ki mu je predsedoval Ludvik De-
beljak iz Mej. Zbrali smo se kar v njegovi topli
prostorni hiši in pričeli s sestankom. Dnevni red
je obsegal samo dve točki. Priprave na volitve in
razno.
Najprej nam je predsednik vaškega odbora
prečital seznam možnih evidentiranih kandida-
tov za zbor krajevnih skupnosti in članov delega-
cij za samoupravne interesne skupnosti, ki nas
bodo zastopali v občini Ptuj. Kakšnih posebnih
pripomb tu ni bilo, le da je vaški odbor dodatno
predlagal še tri člane za posamezne delegacije.
Seveda, dokončno bo o tem še odločala kandida-
cijska konferenca pri krajevni skupnosti Cirku-
lane. Točka razno pa je bila še posebno pestra.
Tu bi želel omeniti, kako se krajani živo zani-
majo za delo in življenje v krajevni skupnosti in
za probleme, ki so skupnega pomena vseh kraja-
nov. Prav to me je zelo presenetilo in obenem tu-
di spodbudilo k še bolj poglobljenemu razmišlja-
nju o uspešnosti takšnih in podobnih sestankov
na vasi. Žal takšnim zborom krajanov posveča-
mo mnogo premalo pozornosti. Upam, da se bo
stanje postopno izboljševalo.
Med drugim je omenjeni vaški odbor predla-
gal nekaj zelo zanimivih predlogov in pobud. Na
primer: Naj bi vsa avtobusna postajališča opre-
mili s primerno leseno lopo s streho, da bi s tem
zaščitili potnike, predvsem pa otroke (šolarje), ki
čakajo na avtobus.
Nadalje je bilo tudi zelo zanimivo poslušati
predlog o kmečkih starostnih pokojninah. Raz-
mišljali so o tem, naj bi se sedanja starostna
meja 65 let za pridobitev pravice za pokojnino,
znižala na 60 let. Tako bi se kmečki zavarovanci
izenačili vsaj po letih z delavskimi upokojenci.
Prav poseben problem je še v haloških predelih,
kjer so pogoji dela in življenja veliko težji kot v
ravninskih predelih. Tu je še vedno, žal mnogo-
kje, prisotna edina ,,mehanizacija" motika in
koš! Vemo pa, da je starostna struktura prebi-
valstva v Halozah pretežno starejša.
Mlajša generacija se nerada odloča, da bi
ostala na kmetijah, kajti dobro vedo in imajo že
izkušnje, da je kos kruha tukaj mnogo trši kot
kje drugje.
Vredno omembe je bilo pereče vprašanje o
dostavi poštnih pošiljk na dom. Krajani Mej
namreč nimajo nobene dostave, niti preko izpo-
stavljenih predalčnikov, kaj šele, da bi bila do-
stava na dom. Kako bi bili ti krajani srečni in za-
dovoljni, da bi vsaj enkrat na teden pošto ali na
mesec pokojnino, dobili na dom? Počutili bi se
mnogo bolj enakopravnejši z ostalimi krajani v
krajevni skupnosti Cirkulane. Tudi to naj bi bilo
v razmišljanje vsem tistim, ki so moralno in poli-
tično soodgovorni, da to izboljšajo. Mislim, da
živimo v času moderne tehnike, avtomatike, so-
dobne motorizacije, mnogo boljših cest kot so
bile nekoč itd. ... da bi se le dalo z nizkimi
sredstvi oziroma stroški marsikaj rešiti na boljše.
V prid in zadovoljstvo vseh krajanov.
Torej, v kratkem sem poskušal le delno
prikazati, da so tudi vaški odbori v krajevnih
skupnostih lahko velika spodbuda in usmeritev
pri preobrazbi krajevnih skupnosti in bogato do-
plačilo h gradivom za seje delegacij samouprav-
nih interesnih skupnosti v občinah.
Ivan Korenjak
Predsednik lO OOS Franc Koiarič se je ob koncu zahvalil vsem
prisotnim za sodelovanje in nakazal naloge v letu 1982.
Delavci Tehnoservisa na
občnem zboru
v petek. 19. februarja so se
v prostorih lEmona K K Ptuj
TOZD Ptujske toplice zbrali
člani osnovne organizacije
sindikata Emona K K Ptuj
TOZD Tehnoservis na letni
skup.ščini. Po poročilu pred-
sednika izvršnega odbora
OOS. mladinske organizacije
in nadzornega odbora se je
razvila zanimiva razprava. V
njej je direktorica finančno-
računskega sektorja K K Ma-
rija Magdalene opisala stanje
v celotni delovni organizaciji
Kmetijskega kombinata Ptuj
in prikazala plan razvoja
kmetijstva v leto.šnjem letu. O
delu kolektiva TOZD Teh-
noservis je spregovoril tudi
direktor Anton Galun, ki je
pohvalil delo tako delavcev v
celoti kot vodstva sindikata
ter zaželel uspeha tudi za na-
Prej.
Besedilo in posnetek:
SG
KOMISIJA ZA VLOGE IN PRITOŽBE PRI SO PTUJ
NALOGE NA TREH GLAVNIH
PODROČJIH
Komisija za vloge in pritožbe je
stalna komisija občinske skupščine.
Ustanovljena je bila s sklepom o
izvolitvi članov komisije, 12. aprila
1978. Sestavo in naloge komisije
opredeljuje poslovnik občinske
skupščine, v skladu s tem 9-člansko
komisijo sestavljajo po trije delega-
ti iz vsakega zbora skupščine ob-
čine Ptuj.
Delo komisije je obsegalo tri
glavna področja: normativno
pobudo, preventivno delovanje in
obravnavanje vlog in pritožb obča-
nov, s katerimi se ti zaradi zavaro-
vanja svojih pravic obračajo na
organe^ občinske skupščine. V tem
mandatnem obdobju komisija ni
prejela nobene vloge ali zahteve, s
katero bi občani ali organizacije
zahtevale spremembo odloka ali
drugega splošnega akta občinske
skupščine za ureditev vprašanj
splošnega pomena. Pri obravnava-
nju zadev je komisija v dveh enakih
primerih ugotovila, da bi bilo po-
trebno preučiti možnost oprostitve
plačevanja davčne obveznosti tis-
tim zavezancem (za določen čas), ki
so utrpeli večjo materialno škodo
na gospodarskem poslopju zaradi
požara ali druge naravne nesreče in
jim je kmetijstvo edini vir dohod-
kov. Komisija je dala pobudo
občinskemu pravnemu organu za
družbene prihodke, da preuči
možnost dopolnitve odloka o dav-
kih občanov v tem smislu, če je to v
okviru obstoječe zakonodaje
možno.
Komisija se je pri svojem delu
dobro uveljavila pri obravnavanju
konkretnih vlog in pritožb obča-
nov, ki jih naslavljajo neposredno
na komisijo ali pa na pritožbene
organe v republiki in federaciji. Pri
tem velja poudariti ustavno pravico
občana, da se lahko z vlogo ali
pritožbo obrne na katerikoli organ
v SFRJ in jim te pravice ni moč
omejevati. Podatek, da je od 72
vlog in pritožb, ki jih je v tem
mandatnem obdobju obravnavala
komisija, le 27 pritožiteljev
neposredno naslovilo vlogo na
komisijo ali na organe v občini,
kaže, da je delo te komisije vse pre-
malo poznano občanom. Ostalih 45
vlog, ki jih je komisija obravnavala
pa so dobili od strokovne službe
republiške komisije 7J& vloge in
pritožbe, ker so vloge bile naslov-
ljene nanje, ali pa so jim jih
odstopili zvezni pritožbeni organi.
Občani bi morali bolj poznati
dejstvo, da republiški in zvezni
organi njihovih vlog ne rešujejo,
temveč jih odstopajo občinskim
pristojnim organom oz. komisi-
jam. Zato naslavljanje vlog in pri-
tožb na republiške ali zvezne orga-
ne samo po nepotrebnem podalj-
.šuje čas za rešitev pritožbene zade-
ve, s tem pa se izgublja tudi aktual-
ni vsebinski pomen pritožbe.
Komisija si je pri svojem delu ves
čas prizadevala, da je vloge in pri-
tožbe reševala hitro, strokovno in
učinkovito. Toda pomen obstoja in
delovanja komisije ni samo v tem,
da na sejah sprejema stališča in
sklepe k posameznim pritožbenim
zadevam, temveč je zlasti njen
pomen v odkrivanju širših
družbenih problemov in negativnih
pojavov, ki^^so rezultat normativno
neurejenih vprašanj ali rezultat
nesamoupravnih odnosov v nekate-
rih sredinah. Pritožbe, ki jih
naslavljajo občani, so praviloma
rezultat neče,sa nedorečenega, pa
tudi odraz nezmožnosti zadovolje-
vanja potreb človeka in
uveljavljanja njegovih pravic.
Komisija tudi ne more mimo pri-
tožb, ki predstavljajo in odražajo
odpor posameznikov do izvrše-
vanja dolžnosti in izpolnjevanja
obveznosti, pa tudi pritožb, ki so
rezultat posebnega duševnega
stanja poedinih, sicer redkih prito-
žiteljev.
Pri reševanju konkretnih pritož-
benih vprašanj komisija ugotavlja.
da se več kot dobra tretjina vlog
nanaša na nerešeno stanovanjsko
problematiko, zlasti mladih družin,
zdomcev povratnikov, mladih
delavcev ter problematiko vlažnih
in zdravju škodljivih stanovanjskih
prostorov v starem predelu Ptuja.
Sočasno komisija ugotavlja, da si
pritožitelji vse premalo prizadevajo
za rešitev lastnih stanovanjskih
problemov v OZD, kjer združujejo
delo, da so nekateri nestrpni pri do-
deljevanju stanovanj po sprejetem
prednostnem redu in da se nekateri
z določenim namenom vseljujejo v
neprimerne bivalne prostore, ki
dejansko niso stanovanja. Manj je
pritožb, ki se nanašajo na zaposlo-
vanje in na vprašanja dodeljevanja
stalne ali občasne družbene pomoči
in le ena pritožba se je nanašala na
delo upravnih organov občinske
skupščine.
Sestava pritožbenih zadev, ki jih
je obravnavala komisija je nasled-
nja: 17 premoženjsko-pravnih za-
dev, 5 s področja socialnega zava-
rovanja in družbene zaščite, 33
stanovanjske in komunalne zadeve,
4 glede delovnega razmerja in 13
raznih zadev.
V primerjavi s prejšnjim mandat-
nim obdobjem se pripad pritož-
benih zadev bistveno ne razlikuje
od prikazanega v obdobju
1978—1982. Komisija ugotavlja,
da je še veliko podobnih zadev in
problemov med občani, vendar se ti
niso pritožili, ker pač ne poznajo
pritožbene poti ali pa od pritožbe
niso pričakovali ugodne rešitve.
Komisija za vloge in pritožbe si
bo v bodoče morala prizadevati, da
z obravnavanjem posameznih vlog
in pritožb, ugotavlja tudi vzroke
zanje in tako v povezavi s strokov-
nimi službami doprinaša svoj de^ež
k aktivnemu ustvarjanju v procesu
spreminjanja in humanizacije
družbenih odnosov, hkrati pa tudi
ostaja nosilec varovanja z ustavo in
zakoni določenega družbenega
življenja.
(Povzetek iz poročila)
OBRAMBNO IN SAMOZAŠČITNO
USPOSABLJANJE
Tudi v ptujski občini smo sredi izvedbe programa
dopolnilnega usposabljanja občanov s področja SLO
in družbene samozaščite. Namen programa je, da pri
občanih spodbuja obrambno zavest in samozaščitno
pripravljenost. Program so dolžni obiskovati moški
med 15. in 60. letom starosti ter ženske od 15 do 55
let starosti. Obrambno in samozaščitno usposabljanje
je pravica in dolžnost občanov. Zato so vsi, ki so se
dolžni udeležiti, prejeli posebna vabila z navedbo tem
ter krajem in časom predavanj.
Osnovna izvajalca programa sta KK SZDL in
Zveza rezervnih vojaških starešin. Program je raz-
deljen v dva dela. Prvi je namenjen predavanjima o
delovanju družbenopolitičnega in gospodarskega
sistema v krajevni skupnosti in TOZD v vojni in
drugih izrednih razmerah ter oklepnim sredstvom in
vodeniu boja proti njim. Vsebina drugega dela, o
mobilizaciji in diverzantskem delovanju, ki je ob-
javljena v decembrski številki revije Naša obramba,
občani preberejo doma, predavanje pa bo namenjeno
le pojasnjevanju in odgovorom na vprašanja. Zato
,so tisti, ki še niso naročniki revije, decembrsko
številko prejeli brezplačno.
V večini krajevnih skupnosti ptujske občine so s
prvim delom predavanj že končali, največ predavanj
oziroma pogovorov o temah drugega dela pa bo v
marcu. Velja opozoriti, da je tako za prvi kot za
drugi del v vsaki krajevni skupnosti več predavanj.
Zato tisti, ki se predavanj v času, ki ga imajo
zapisanega na vabilu, ne morejo udeležiti, lahko
obiščejo predavanje v kakšnem drugem času. Točne
razporede predavanj imajo na vseh sedežih krajevnih
skupnosti.
r kotar
TEDNIK
— 25. februar 1982
NAŠE KMETIJSTVO - 5
SEJA SKUPŠČINE SIS ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
IZVOLILI NOVO VODSTVO
V prisotnosti 55 odstotkov delegatov,
ustanoviteljev samoupravne interesne skup-
nosti za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj,
je minun četrtek potekala 9. seja skupščine
omenjene samoupravne interesne skupnosti.
Čeprav so bile prejšnje seje skupščine večkrat
nesTclepčne, kar priča o premajnni zavzetosti
delegatske baze in delegatov samih za proble-
matiko razvoja kmetijstva Je potrebno povda-
riti. da sta tako skupščina SIS za pospeševanje
kmetijstva kot njen izvršni odbor opravila v
minulem mandatnem obdobju pionirsko
delo. Lahko bi celo rekli, da sta v celoti uspela
uresničiti svoje najpomembnejše naloge. Med
temi je gotovo spodbuditev večine delovnih
ljudi ptujske občine, ki so se odločili za
združevanje sredstev za naložbe v kmetijstvo.
Hrana je iz dneva v dan pomembnejša, tako
tudi družbeni organi, ki opravljajo nalogo
pospeševanja razvoja kmetijstva.
Poročilo o delu samoupravne interesne
skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine
Ptuj v letu 1981, kot tudi Finančno poročilo, so
delegati potrdili brez pripomb. O tem smo
poročali ze v prejšnji številki Tednika. Precej
pripomb pa so imeli v zvezi s spremembami
in dopolnitvami statuta SIS. Predvsem se
mnogi niso strinjali z novim načinom delegi-
ranja delegatov za seje skupščine. Gre namreč
za način, da bo več krajevnih skupnosti z
določenega območja skupno delegiralo dele-
tata. Opozorili so, da bo delo v delegatskih
azah tako še težje in celotno problematiko
krajevnih skupnosti bo težje posredovati
skupščini. Zaradi teh pripomb so sprejeli
sklep, da bodo materiale za seje skupščine v
bodiKc prejele vse krajevne skupnosti. Tako
bodo obveščene o dnevnih redih sej skupščine
in bodo lahko spodbudile razpravo v svoji
delegatski bazi.
Precej razprave je bilo tudi okoli predloga
srednjeročnega plana SIS za srednjeročno
obdobje in predloga programa dela za leto
1982. Delo skupnosti do tudi odslej teklo no
ustaljenih tirnicah, največ pozornosti bo
veljalo torej pospeševalnim akcijam. Delegati
.so omenili še nekaj pomembnih nalog, ki bi
jih veljalo vključiti v program in zanje name-'
niti del združenih sredstev. Opozorili so na
nujne posege za pridobivanje obdelovalnih
površin v Sturmovcu, za kar so dani pogoji z
dograditvijo HE SD 2 Formin. Delegat KS
Leskovec je opozoril na probleme okrog
dedovanja. S KZ Ptuj je prišlo že večkrat
omenjeno opozorilo, da bi bilo potrebno
financiranje pospeševalne službe rešiti dolgo-
ročno, posebno v razmerah, ko želimo doseči
preusmeritev našega kmetijstva. Ta naloga je
zelo zahtevna in odgovorna, ne bo pa dala
takojšnjih rezultatov in tako tudi ne stimulaci-
je pospeševalni službi. Slišali smo tudi pred-
log, da izvršni odbor SIS opozori vse tiste, ki
ni.so pristopili k združevanju sredstev za
Pospeševanj kmetijstva, da to store čimprej,
omembna je tudi pobuda, da odslej delegate
seznanijo / rezultati, ki so bili doseženi z
vlaganjem sredstev interesne skupnosti. Po-
membno je tudi, da poleg prizadevanj za
pridobivanje novih ondefovalnih površin,
posvetimo v.so skrb tudi boljši obdelanosti in
izkoriščenosti obstoječih. Prav tu lahko z
minimalnimi sredstvi dosežemo odločilne
rezultate.
Delegati so pozneje soglasno izglasovali
razrešnico dosedanjemu vodstvu, s ploska-
njem pa potrdili predlog novega vodstva SIS.
Za predsednico skupščine je bila tako imeno-
vana Zvonka Knezevič. za podpredsednika
pa Franc Zadravec. Funkcijo predsednika
izvršnega odbora so še za eno mandatno
obdobje zaupali Francu .Vraberju, funkcijo
podpredsednika pa Sonji Škorjanec. JB
Regulacija bo končana do maja letos
STOPERCE
Ureditev in utrditev obrežja potoka Skralske v Stopercah v začetku februarja 1982
Foto: I. Ciani
Na območju Stoperc Ob-
močna vodna skupnost Drava
Maribor že nekaj let izvaja
regulacijo potoka Skralska ali
Škraška (potok ima namreč
več različnih imen). Izvajalec
del je Vodno gospodarsko
podjetje Maribor TOZD
Vodnogospodarska enota
Ptuj. Dela so opravljali v treh
3resledkih. pač v skladu s tem,
coliko je bilo na razpolago
denarja. Sedaj se dela bližajo
koncu in bodo v celoti kon-
čana do maja letos.
Z regulacijo potoka
Skralska bo zavarovano pred
hudourniškimi poplavami
precej hektarov rodne zemlje,
ki je za kmetovalce v ozki
dolini Stoperc izrednega po-
mena. F
Dogovor O usklajevanju dvačne politike,
osnutek odloka o spremembah odloka
o davkih občanov in nova davčna politika
Zbori Skupščine občine Ptuj so na .seji,
lO/2-ly82 sprejeli dogovor o usklajevanju
davčne politike v SR Sloveniji. Dogovor je
pripravljen na podlagi sprejetih družbeno po-
litičnih usmeritev, analize o delovanju dose-
danjih sistemov obdavčevanja dohodkov iz
kmetijstva, dosedanjega dogovora o usklaje-
vanju davčne politike in družbenega dogovora
o izvajanju politike na področju splošne po-
rabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1982.
Dogovor nadalje temelji na določilih ob-
stoječe zakonodaje, to je Zakona o davkih
občanov, kije bil sprejet v letu 1974 in ne na
določilih predloga zakona, ki ga bodo zbori
skupščin Slovenije obravnavali na svojih sejah,
31/3-1982.
V zvezi s sprejemanjem zgoraj navede-
nega dogovora seje razvila živahna razprava v
Zboru krajevne skupnosti skupščine občine
Ptuj. Razpravljalci so razpravljah predvsem o
višini bremen, ki bi jih naj plačevali glede na
določila dogovora in glede na osnutek odloka
o .spremembah odloka o davkih občanov v
občini Ptuj.
V dogovoru in v osnutku odloka je pred-"
videno zvišanje stopenj davka iz kmetijske
dejavnosti za 30 % oz. 25 % v odloku in to za
zavezance čiste kmete. Zvišanje je predlagano
zaradi tega, ker že od leta 1978 ni bila opra-
vljena valorizacija katastrskega dohodka kljub
ugotovljenim bistvenim zaostajanjem le tega
za narodnim dohodkom iz zasebnega kmetij-
stva.
Vzporedno s predlaganim zvišanjem sto-
penj po skupinah katastrskih občin je bilo
ocenjeno, da bi bila nujna tudi postopna iz-
enačitev skupnih obremenitev zavezancev, ki
ne plačujejo prispevka za zdravstveno in sta-
rostno zavarovanje kmetov z zavezancimi —
čistimi kmeti, ki plačujejo navedene prispevke.
Približna izenačitev obveznosti zahteva po-
večanje dodatne stopnje od sedanjih 10 % na
okrog 46 %. Zaradi postopnega izenačevanja
obremenitev je predlagano v dogovoru, da se
stopnja tega davka določi v razponu med 25 %
in 40 % oz. v osnutku odloka med 20 % in 35 %.
Tako bi čisti kmet po novem plačal v II.
okolišu pri 10.000.- din KD 900.- din davka,
kmet delavec pa 4.400.- din davka. Skupna
obremenitev čistega kmeta v odstotku od K D
3a bi znašala pri navedenem katastrskem do-
lodku 5.760.- din. kar je še vedno več kot pa
obremenitev kmeta delavca. Pri tem pa ni
upoštevan pavšalni znesek za zdravstveno in
starostno zavarovanje, ki znaša na gospodinj-
stvo 7.093.- din.
Nadalje je stekla razprava predvsem o
novi davčni politiki in v zvezi s tem o višini
bremen, ki bi jih naj po novih predpisih pla-
čevali davčni zavezanci — kmetje. Kmetje so o
novem načinu obdavčitve premalo seznanjeni.
Bojijo se, da bodo morali vsi voditi poslovne
knjige, nadalje da bo novi način obdavčitve
bolj udaril pridne kmete, kot tiste, ki nočejo
obdelovati zemlje in še in še imajo pomislekov
okrog nove davčne politike. Po predlagani
zakonodaji bi večina kmetov plačevala davek
po dohodku, le manjša skupina kmetov bi
plačevala davek po dejanskem dohodku.
Razlika med katastrskim dohodkom in do-
hodkom je samo v tem. da bo izračun dohodka
temeljil na realnejših normativih in gre v bistvu
za dopolnjen katastrski način ugotavljanja
dohodka. Izračunan bo prav tako po norma-
tivih ki pa bodo bolj upoštevali pogoje gospo-
darjenja na kmetijah. Normativi bodo zajemali
predvsem, površino kmetijskega zemljišča,
vrsto in količino pridelka, ceno pridelkov, lego
zemljišča, možnost uporabe strojev in podo-
bno. Od tako izračunanega dohodka, ki bo
predstavljal dohodek kmetije bo zavezancu
priznan osebni dohodek, osebni dohodek za-
konca in drugih družinskih članov, če jim je
delo na kmetiji edina zaposlitev in so na tej
osnovi zdravstveno pokojninsko zavarovani
ter druge zakonske in pogodbene obveznosti.
Po odbitku navedenih stroškov predstavlja
preostali znesek ostanek čistega dohodka oz.
osnovo od katere se bo plačeval davek.
Razen obdavčitve po dohodku pa bi naj
nekateri zavezanci bili obdavčeni po dejan-
skem dohodku. Dejanski dohodek bi se ugo-
tavljal za davčne zavezance, ki se ukvarjajo z
naslednjimi vrstami proizvodnje:
1. z rejo perutnine.
2. s pitanjem govedi in prašičev na indu-
strijski način, ki ni vezano na doma pridelano
krmo. kot tudi v primerih, ko število živine za
najmanj eno tretjino presega število, kakršnoje
mogoče do.seči na ustreznih kmetijskih povr-
šinah, po normativih, kijih predpiše Republi-
ški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano.
3. s farmsko rejo drugih živali, razen čebel
in ovac,
4. s specializirano proizvodnjo jagodiče-
vja. vrtnin, cvetja, drevesničarstva. trsničar-
stva. in drugih kultur, ki jih določi občinska
skupščina ter s specializirano proizvodnjo .sa-
dja in grozdja, razen organizirane proizvodnje
z organizacijami združenega dela.
Zavezanci davka iz kmetijstva, ki sejim bo
ugotavljal dejanski dohodek bododolžni voditi
evidenco, ki jo bo predpisala Republiška
uprava za družbene prihodke.
Od celotnega dejanskega dohodka se
bodo zavezancu odšteli vsi materialni stroški in
amortizacija, nadalje vse zakonske in pogod-
bene obveznosti, zavezancu se bo priznal
osebni dohodek, če mu je delo na kmetiji edina
zaposlitev in je na tej osnovi zdravstveno in
pokojninsko zavarovan in osebni dohodek
delavcev, ki so pri zavezancu v delovnem raz-
merju. Kot odbitna postavka bo tudi osebni
dohodek zakonca in drugih družinskih članov,
če jim je delo na kmetiji edina zaposlitev in so
na tej osnovi zdravstveno in pokojninsko za-
varovani ter sredstva skupne porabe delavcev
in družinskih članov v višini in pogojih, ki
veljajo za delavce v organizacijah združenega
dela n.i področju kmetijstva.
Po odbitku vseh navedenih odbitnih po-
stavk predstavlja preostali znesek ostanek čir
stega dohodka, to je davčno osnovo od katere se
bo plačeval davek po progresivnih stopnjah.
Na podlagi tako ugotovljenega čistega
dohodka bi bilo možno tudi na tem področju
postopno uveljaviti ustavno načelo, po kate-
rem ima vsakdo, ki dela na kmetiji in mu je to
edini oziroma glavni vir sredstev za preživlja-
nje, na podlagi svojega dela v načelu enak
družbenoekonomski položaj in v osnovi enake
pravice in obveznosti kot delavec v združenem
delu.
Realizacija predlaganega sistema terja
predhodno spremembo in dopolnitev predpi-
sov s področja zdravstvenega varstva, pokoj-
ninskega in invalidskega zavarovanja, staro-
stnega zavarovanja kmetov, zaposlovanja ter
ustrezno dopolnitev družbenega dogovora o
merilih in načinu ugotavljanja osebnih do-
hodkov.
Cilede na to. da se bo za večino zavezancev
ugotavljal dohodek po merilih, bo ta sistem
pospeševalno deloval na povečanje kmetijske
proizvodnje. V obdavčitev bodo zato zajeta
tudi neobdelana oziroma slabo obdelana
zemljišča, ker se bo ugotavljal možen dohodek
tudi od teh zemlji.šč.
Z davčno politiko se lahko v določeni meri
deluje pospeševalno na razvoj in moderniza-
cijo kmetijske proizvodnje, z njo pa ne moremo
preprečiti delitve gospodarstev in bega z zemlje
ter vplivati na spremembo odnosa do zemlje.
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE
Sredstva za obnovo
vinogradov
Na zimsko in spomladansko pozebo, ki je v zimi 1980/81 povzročila
ogromno škodo tudi v vinogradih na območju ptujske občine, smo že del-
no pozavili, seveda le tisti, ki se s tem neposredno ne ukvarjamo.
Vinogradniki pa te katastrofe še dolgo ne bodo pozabili, posledice bodo
čutiR še nekaj let.
Vse delovne organizacije zbirajo sredstva v skladu solidarnosti, ta
sredstva so namenjena tudi za delno kritje stroškov obnove vinogradov.
Škodo, ki jo je povzročila pozeba v ptujski občini, je posebna komisija
pri izvršnem svetu SO Ptuj ocenila na 640 milijonov dinarjev. Republiški
sklad solidarnosti je odobril ptujski občini le 37 milijonov dinarjev, to
predstavlja le 7 odstotkov celotne škode. Omenjena sredstva je prejel ob-
činski izvršni svei januarja letos.
Že iz določila republiškega sklada solidarnosti je razvidno, da lahko
solidarnostna sredstva služijo kot 30 odstotna udeležba pri najemanju
kreditov za obnovo vinogradov v družbenem sektorju in zasebno orga-
niziranemu družbenemu sektorju. Tisti zasebni vinogradniki, ki niso imeli
sklenjenih pogodb o pridelavi in prodaji grozdja, te družbene pomoči se-
veda ne bodo deležni. Solidarnostna sredstva ne bo mogoče uporabljati za
kritje izgub, temveč izključno za obnovo prizadetim vinogradov. Sredstva
bosta, na osnovi tega določila, prejeli obe temeljni organizaciji kmetijske-
ga kombinata za obnovo 108 hektarov vinogradov, ki jih je bilo potrebno
posekati in za sanacijo 96 hektarov delno pozeblih vinogradov.
Sredstva za obnovo zasebnih vinogradov so bila nakazana kmetijski
zadrugi Ptuj in sicer za obnovo 50 hektarov vinogradov. Kot že omenjeno
bodo sredstva prejeli le tisti vinogradniki, ki pogodbeno sodelujejo s
kmetijsko zadrugo. Za obnovo delno pozeblih vinogradov je predvideno
100 hektarov v zasebnem sektorju.
Interes zasebnikov za obnovo vinogradov bi bil zelo velik, če bi vino-
gradniki prejeli gotovino in z njo sami razpolagali. Ko pa so pospeševalci
kmetijske zadruge obiskovali kmete in sklepali pogodbe, je mnogo kme-
tovalcev, predvsem z območja krajevne skupnosti Leskovec, obnovo
vinogradov pod takimi pogoji odklonilo. Problem je predvsem v tem, da
kmetovalci nimajo sredstev za lastno udeležbo pri obnovi vinograda.
Tako se utegne zgoditi, da bo precej vinogradniških površin ostalo neob-
delanih. Kmetovalci si lahko pomagajo tako, da na osnovi sredstev, ki so
predvidena za delno obnovo 100 hektarov vinogradov, dobijo trsne
cepljenke, v zvezi s tem se naj obrnejo na kmetijsko zadrugo Ptuj.
"Vinogradniški strokovnjaki so zaskrbljeni, ker se v zadnjem času
pojavljajo prodajalci trsnih cepljenk iz drugih republik, te trsne cepljenke
pa so brez porekla in brez ustreznih listin. To se utegne negativno odraziti
v naslednjih letih — tako v kvaliteti vina kot pri prodaji grozdja.
Kvalitetnih trsnih cepljenk je na našem območju dovolj. Kmetijski
kombinat Ormož je na površini 10 hektarov cepil nekaj nad milijon trsov,
kmetijski kombinat Ptuj ima nekaj nad 300 tisoč trsnih cepljenk, okoli
milijon trsnih cepljenk pa bodo imeli na voljo tudi znani trsničarji v Jur-
šincih. Kvalitetnih in sortnih trsnih cepljenk torej ne bo primanjkovalo,
zato bi bila velika škoda uporabljati trsne cepljenke brez porekla.
Mladi in kmetijstvo
Pred tem nazivom je v petek potekal v domu Slovenskogoriške —
Lackove čete v Rogoznici kviz, ki so ga organizirali konferenca mladih
kmetovalcev pri OK ZSMS Ptuj, kmetijski zadrugi Ptuj in Lovrenc ter
Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, z nagradami pa sta
sodelovala še Pinus Rače in Tovarna dušika Ruše.
Kviza seje udeležilo pet ekip. ki so se pomerile v znanju s področja
.sodobnega kmetovanja in samoupravne organiziranosti našega kme-
tijstva. Sodelovali sta dve ekipi Dravskega polja, po ena s Slovenskih
goric in Ptujskega polja ter mešana ekipa Haloz in Slovenskih goric.
Kviz v domu Slovenskogoriške-Lackove čete v Rogoznici
Foto: L. Kotar
Največ znanja je pokazala 1. ekipa Dravskega polja, drugo mesto pa je
zasedla sestavljena ekipa mladih z območja Slovenskih goric in Haloz.
Zmagovalna ekipa se bo udeležila območnega kviza. ki bo 6. marca v
Lenartu.
Kviz je vsekakor uspel in dosegel svoj namen, ekipe so pokazale
dobro znanje, prireditev pa je uspešno povezovala Nada Kotarjeva.
Zadovoljstvo organizatorjev in tekmovalcev bi bilo še večje, če bi se
prireditve udeležili predstavniki občinske konference zveze socialistične
mladine Slovenije Ptuj, saj je bila to dejansko njihova prireditev.
JB
Tudi v Žetalah tržna
prireja mleka
Na žetalskem območju tržna prireja mleka nima tradicije. Vendar se je
stanje z ustanovitvijo mlekarske skupnosti in organiziranim odkupom
bistveno izboljšalo. Ne toliko v količini pomembneje je, da so za ta del
kmetijske pridelave postavljeni temelji in osnova za tržno prirejo.
Tamkajšnja mlekarska skupnost je mlada, stara le dve leti, ima pa
precej članov. Nedavnega zbora, ki je bil v osnovni šoli v Zetalah. se ie
udeležilo kar 71 članov. Ti so najprej pregledali uspehe tržne prireje mleka
ter se pogovorili o higiensko neoporečni prireji in pridelavi krme na
lastnih površinah, brez nakupa.
Beseda pa ni bila le o mleku. Tako so ocenili tudi prvo leto tržne
proizvodnje vrtnin za predelavo v živilski industriji, zlasti v TOZD
Petovia. V poskusno proizvodnjo se je lani vključilo 20 pridelovalcev, ki
so pridelali nad 25 ton raznih vrtnin, zlasti kumaric za vlaganje. Tudi to
je pomemben dosežek, saj vrtnine v takšnem obsegu na tem območju
nimajo tradicije. Ugotovimo lahko, da se, čeprav počasi, tržna proiz-
vodnja zanesljivo širi tudi v teh krajih, kar prej zaradi oddaljenosti ni bilo
mogoče.
Ob predstavnikih kmetijske zadruge Ptuj so se zbora udeležili tudi
kmetovalci iz oddaljenih krajev, da se seznanijo z delom mlekarske
skupnosti, oddaljenih krajev, da se seznanijo z delom mlekarske skup-
nosti, odkupom, postavitvijo zbiralnic. Tako so na zboru kmetovalci iz
Pridne vasi ustanovili svojo mlekarsko skupnost, v okviru katere bodo
organizirali novo zbiralnico *za mleko.
1. kotar
6- IZ NAŠIH KRAJEV
25. februar 1982- TEDNIK
Dober dan! FaSenka smo pokopali, zimo proti kunci nagnali, zdaj pa
ga nemo več sra. Tati dve piki sla tak zavoljo lepšega napisani zavelo
stabilizacije s črkami no šparaja s papiron. Sramota, sen misla napisati za
vse tiste, ki so si ob ten kaj grdega mislili... .
Mene še gnes na Pepelnico gdo van toto pismo pisen, vse kosti bolijo.
Na ptujskem korantovoji sen bija v dinar maskirani, pa so vsi gor po me-
ni hodili no me kak desetega brata vkraj rivali. MoJa Mica, ki se Je go-
spodično marko maskirala pa Je vseh mogočih poklunov deležna bila. Vsi
so Ji roke poljubljali no Ji zakon ponujali. Sramota, van še enkrat rečen.
Jaz, tovariš dinar, ki sen van pomoga vse to zgraditi, da mate gnes lepo
življeje no pune ri. . . sen gnes razočarani. Stric dolar no teta marka sta
me čista iz svoje žlohte izpisala. Nič ne rečen, devize moremo meti, da mo
lehko svoje pufe plačali. Zato moremo še več izvožati, boj pridno delati
no tudi mene tovariša dinara ceniti. Več no boj pridno mo delali, več mo
meli no pret mo na zeleno gospodarsko vejo splezali.
Tejko sen se van hteja v vlogi dinara potožiti. Radi me mejte, spoštu-
vlite me pa mo tudi Jaz za vos dober finančni minister.
Kak pa si kaj drgačik mote? Gor na zimo se pomiod sprovla. Mi, ki si
s kmetijstvom kruh služimo, že ugotovlamo, da nas pomiod voha. Mija z
Mico sma že v gorici nekaj trsekov obrezala no drevje spucala. Je pač tak,
da na grunti nega nikol mira. Prejšnji tjeden smo svinjsko sedmino meli.
Gujdeka smo v tunko zabalzamirali tak, ke de zdaj za vejkše svetke kok-
šni mastni pribojšek. Saj sen van že poveda tisti pregovor, ki provi: Naj
bo mujcek, pujcek ali pesek, samo da Je mesek. . .! Vete, Jaz man od vseh
domočih živoli še najrajši svinjo v kloboso predelano. Če Je poleg še ena
kupica vinskega Švica pa grotan tak kernik, kak sen včosik v mlodih letih
biJa. Vete, Jaz še nesen tak STrori, samo dugo sen že na sveti.
TeJko van naj bo za gnes. Lepo se meJte, radi se mej te no na mene ne
pozobite.
^ VašLUJZEK
POROČILO
O PROMETNO
PREVENTIVNI
DEJAVNOSTI V
OBČINI PTUJ
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je z odlokom
Skupščine občine Ptuj zadolžen, da obravnava in proučuje cestno
prometno problematiko na področju varnosti v cestnem prometu, usmerja
in usklajuje preventivno dejavnost organov in organizacij na področju
cestnega prometa, predlaga ukrepe za zboljšanje varnosti v cestnem
prometu in organizira akcije za izboljšanje varnosti v cestnem prometu.
Za strokovne izvedbe na posameznih področjih so pri Svetu tri
komisije, ki so sestavljene iz strokovnih delavcev posameznih služb.
Pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so organizirane
naslednje komisije:
— komisija za prometno vzgojo mladine
— komisija za prometno vzgojo občanov
— komisija za tehnično urejanje cestnega prometa
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je svoje delo usmeril
prometni vzgoji vseh udeležencev v cestnem prometu in izvedbi
preventivnih akcij.
Prometno vzgojo redno izvajamo v VVZ, osnovnih in srednjih šolah.
Vse šole imajo osnovne pogoje za delo prometnih krožkov in družin
pionirjev. Popolne osnovne šole smo opremili s prenosnimi semaforji in
garniturami prometnih znakov. V KS Destrnik in Gorišnica smo
organizirali ureditev ustrezne dokumentacije ter gradnjo prometnih
poligonov.
V letu 1981 je opravilo okoli 780 učencev osnovnih šol ptujske občine
kolesarske izpite in okoli 420 učencev je opravilo izpite za kolesa z
motorjem.
Občinskega tekmovanja ,,KAJ VE§ O PROMETU" se je udeležilo 16
popolnih osnovnih šol in 4 nepopolne osnovne šole. Omenjenega tekmova-
nja za srednje šole so se udeležile 4 ekipe. V mesecu aprilu smo se udeležili
republiškega tekmovanja ,,KAJ VES O PROMETU" in srečanja pionirjev
prometnikov. Na tekmovanju smo dosegli 3. mesto ,,KAJ VES O PRO-
METU" za srednje šole ter 32. mesto na srečanju pionirjev prometnikov.
V mesecu juniju smo izvedli akcijo ,,ZA ZAGOTOVITEV VECJE
VARNOSTI OTROK OB KONCU ŠOLSKEGA LETA IN MED ŠOL-
SKIMI POČITNICAMI"
V omenjeni akciji smo izdali letak v 2500 izvodih z opozorili za vse
udeležence v cestnem prometu in smo jih razdelili med učence. Člani sveta
in mentorji za prometno vzgojo v osnovnih šolah smo izvedli zraven red-
nega programa prometne vzgoje dodatna preventivna predavanja in
predvajali prometne filme. Na skupnih roditeljskih sestankih za starše smo
v vseh šolah izvedli prometno preventivna predavanja in starše opozorili na
obveznosti do svojih otrok pri prometni vzgoji. Za izboljšanje tehnične
izpravnosti vozil smo izvedli več akcij, v katerih smo ugotavljali tehnično
izpravnost vozil in opravljali manjše hibe na vozilih.
Poskrbeli smo tudi za poklicne voznike tako, da smo izvedli preda-
vanja iz CPP v OZD ter testiranju iz cestnoprometnih predpisov in tako so
se vozniki preizkusili v teoretičnem znanju. Poklicnim voznikom, ki so
zaposleni 10 let kot poklicni voznik A, B, C, D, E ali F kategorije in niso
bili kaznovani iz cestnoprometnih predpisov in so znani kot vzorni in
marljivi vozniki, smo jim podelili 20 plaket VZORNI VOZNIK.
V letu 1980 smo nabavili 8 fifmov s tematiko o prometu in smo jih
predvajali v kinematografih na območju ptujske občine, tako da si je
prometne filme ogledalo okoli 45000 občanov. Prometno vzgojno tematiko
smo objavili v radio Ptuj, Tedniku, Večeru in v nekaterih internih glasilih.
Opravljeno delo Sveta na tem področju ne zadostuje, da se bo
prometna varnost izboljšala, v kolikor se v to delo ne vključijo širši
družbeni dejavniki, kot so občinski sindikalni svet in občinska konferenca
SZDL, ki naj apelirajo na krajevne konference SZDL in osnovne
organizacije sindikata, da ustanovijo komisije za prometno varnost v KS in
OZD in bi tako skupno poskrbeli za boljšo prometno varnost.
Ugotavljamo, da cestnoprometni inšpektorji ne opravljajo svojega
dela zadovoljivo, ker upravljalci cest ne odpravljajo nepravilnosti
označevanja talne in horizontalne signalizacije, čeprav so bili na
nepravilnosti iz strani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
večkrat opozorjeni.
Glede na veliko število vozil in povečanje prometa v mestu Ptuju je
potrebno nekaj križišč v Ptuju semaforizirati in na ta način povečati pretok
vozil skozi križišča.
POGOVOR S PREDSEDNIKOM 00 ZSMS POSTAJE MILICE PTUJ
Vključeni v vsa področja dejavnosti
Osnovna organizacija ZSMS Po-
staje milice Ptuj se je v preteklem
letu reorganizirala in pri delu
dosegla precejšnje uspehe. O tem
nam je njen predsednik, Zvonko
Zinreich povedal:
,,Osnovna organizacija ZSMS
Postaje milice Ptuj, je v preteklem
letu predvsem delovala na idejno-
političnem usposabljanju posamez-
nikov in sicer na raznih področjih.
Sodelovali smo z Občinsko konfe-
renco ZSMS Ptuj in koordinacij-
skim svetom UNZ Maribor.
Akcije, ki so potekale so ureditev
prostorov, ureditvi stenčasa, preda-
vanja o aktualnih dogodkih doma
in v svetu, predvajanje filmov o
aktualnih dogodkih doma in v sve-
tu, predvajanje filmov o strokovni
tematiki. Prisrčno je bilo srečanje z
rezervnimi — upokojenimi milični-
ki, kjer je bil poudarek na izmenja-,
vi izkušenj:
Povezovali smo se z OO ZSMS in
delavci milice Ivanjec v sosednji re-
publiki Hrvatski, ki je že preraslo
republiške okvire. Z njimi smo se
srečali v .športnih tekmovanjih in
tovariškem srečanju, kjer smo se
zbližali in izmenjali izkušnje, spo-
znali probleme enih in drugih. Ude-
ležili smo se športnih prireditev OK
ZSMS Ptuj, v počastitev meseca
mladosti v streljanju in malem
nogometu ter dosegli dobre rezulta-
te. Reorganizirali smo osnovno or-
ganizacijo ZSMS, ker je bil pro-
blem povezanosti med OO ZSMS
in aktivi ZSMS v enotah, izven ob-
čine Ptuj, kjer delujejo naSi oddelki
milice; te težave smo premostili in
sedaj ta organiziranost poteka v re-
du.
Srečujemo se z nekaterimi disci-
plinskimi ukrepi zoper mladince,
njihove napake skušamo sami od-
pravljati, predvsem z družbenopo-
litičnim prepričevanjem, akcijami,
v katere vključujemo vse mladince.
Njihov cilj je ta, da v letu 1982 v
naši OO ZSMS ne bi bilo neaktiv-
nega mladinca. Imamo nalogo kad-
rovanja iz vrst mladincev v enote
miHce po krajevnih skupnostih,
kadrovanje naših mladincev v član-
stvo ZKS, ki pa kot vemo, ne sme
biti kampanjsko, temveč je treba
vsakega mladinca podrobno spo-
znati in tudi stimulirati, pravilno
pripraviti za družbenopolitično de-
lo.
V počastitev praznikov smo pri-
fravili proslave; ob dnevu republi-
e smo skupno pripravili proslavo z
vojaki ptujske vojašnice Dušana
Kvedra-Tomaža in osnovno šolo
Ivan Spolenjak, sodeloval pa je tu-
di moški pevski zbor iz KS Dolena.
S krajevno skupnostjo Dolena ima-
mo tesnejše stike že dve leti, ob
dnevu mrtvih smo na komemora-
Jivni svečanosti položili venec. Z
vojaki V. P. 5008-9 Ptuj smo zelo
uspešno sodelovali na športnem
področju in že omenjenem kultur-
nem področju, v prihodnje pa
bomo to razširili še na druga, med
drugim tudi na idejnopolitično in
strokovno. V preteklem letu nismo
našli stika z drugimi OO ZSMS, za-
to se bomo v bodoče povezali z
njim . . . Svoje delo redno ocenju-
jemo na članskih sestankih, kjer
kritično pregledamo dejavnost,
bodoče naloge, akcije. Pri tem nam
je v veliko pomoč mentor Aleksan-
der Majdič."
V OO ZSMS je vključenih tride-
set mladih, kakšne naloge ste si za-
stavili za tekoče leto?
,,Program dela smo uskladili z
OO ZK in OOS Postaje milice Ptuj
Zvonko Zinreich, predsednik OO
ZSMS Postaje milice Ptuj.
Foto:. J. Bračič
ter s KS UNZ Maribor, pri realiza-
ciji pa bomo upoštevali vse naloge,
katere pripravlja OK ZSMS Ptuj.
Dejavnosti bodo potekale na pod-
ročju delovanja v delovni enoti,
idejnopolitičnega    usposabljanja.
obnavljanju in krepitvi organizaci-
je, kulture, športa m rekreacije, so-
delovanja z OO ZSMS in krepitvi
družbenega standarda mladih ter
njihovi afirmaciji.
Težimo k večji angažiranosti in
zainteresiranosti mladih za družbe-
nopolitično delo, aktivnega in od-
Sjovornega odnosa do delovnih na-
og ter strokovnega izpopolnjeva-
nja. Skupaj z OO ZK in OOS bomo
pripravili različne oblike izobraže-
vanja in družbenoDolitičneea ustx)-
sabljanja mladih o določeni temati-
ki bomo pa razpravljali na sestan-
kih, predavanjih, tribunah. Sprem-
ljali bomo delo in obnašanje članov
OO ZSMS, preverjali in spodbujali
aktivnost, najprimernejše pa pred-
lagali v članstvo ZKS.
Se poseben poudarek bomo dali
stanovanjskim problemom, izobra-
ževanju, pravilnemu nagrajevanju
mladih, kakor tudi pomoči pri delu
in izobraževanju. Sodelovali bomo
na različnih prireditvah, organizi-
rali proslave, prireditve ob dnevu
varnosti, 13. maiu, športna tekmo-
vanja na čim več področjih v okvi-
ru UNZ Maribor, pa tudi v okviru
ptujske občine. Sodelovali bomo v
občinski sindikalni ligi v malem no-
gometu ipd.
Ptujčani bomo organizatorji sre-
čanja OO ZSMS med Postajami
milice Lenart, Ormož, Maribor in
postajo prometne milice Maribor,
udeležili in vključili se bomo v akci-
jo ,,NNNP 82" ter sodelovali v kvi-
zu ,,Revolucija-mir", ki je v pri-
pravi in bo izveden v prvi polovici
letošnjega leta."      Drago Papler
Življenje in delo vojaških in civilnih obveščevalcev
obveščevalnega centra (OC) Pohorje
BOGOMIR KOSTANJEVEC-MARKO
ZA UVOD NEKAJ PODATKOV O PISCU
Bogomir Kostanjevec
Bogomir Kostanjevec je našim
bralcem znan predvsem kot pisec
izčrpnih komentarjev o zakono-
daji s področja kmetijstva, širše
okolje, zlasti mlajši, pa njegovega
dela ne pozna, zato je prav, da ga
na kratko predstavimo.
Bogomir Kostanjevec se je
rodil 21. novembra 1911 v Novi
vasi pri Markovcih. Gimnazijo je
končal v Ptuju, pravno fakulteto
pa v Ljubljani. V letih 1938-1941
je kot notarski, pozneje pa kot
sodni pripravnik delal v Ptuju,
Mariboru in Murski Sobotj. Od
aprila do decembra 1941 je bi! v
nemškem vojnem ujetništvu, na-
to pa zaposlen v Uradu za delo v
Ptuju, Brucku ob Muri in v
Gradcu. Septembra 1944 je odšel
k partizanom, že prej pa je
sodeloval v OF.
Po osvoboditvi je bil sekretar vojaškega sodišča v Celju, nato sodnik
in predsednik okrajnega sodi.šča v Ptuju in v Mariboru, potem pred-
.sednik Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru in končno
sodnik Vrhovnega sodi.šča Jugoslavije v Beogradu.
Leta 1978 je bil upokojen. Sedaj živi z ženo Kristino v Hajdini. Še
vedno je aktiven družbenopolitični delavec, član predsedstva Občin-
skega odbora ZZB NOV Ptuj. član organov krajevne skupnosti Hajdi-
na. član delegacije KS za zbor krajevnih Skupnosti skup.ščine občine
Ptuj. kjer ga delegati .sedanjega mandata dobro poznajo po njegovih
pravno poglobljenih razpravah. Dejaven je tudi na drugih področjih,
piše strokovne in druge sestavke itd.
Čeprav z nekoliko zamude, tovarišu Kostanjevcu ob njegovi 70-
letnici rojstva prisrčne čestitke tudi v imenu našega uredništva!
Bogomir Kostanjevec seje odločil napisati del svojih spominov in
navesti nekaj zgodovinskih dejstev z namenom, da bi listi, zlasti pa
mladi, ki sami iz lastnega ne vedo. kako je bila na Pohorju. Dravskem in
Ptujskem polju organizirana partizan.ska obveščevalna služba v letih
1944 in 1945. Posebno zanimivo je. kako je ta služba delovala in kako .so
živeli obveščevalci, ki so bili bodisi partizani ali civilisti. O razmerah
zunaj omenjenega območja tov. Kostanjevec namenoma ni pisal.
Priti iz Hajdine k partizanom na Pohorje ni bilo enostavno
• Tako v Hajdini. kjer sem imel
med nemško okupacijo svojo
družino in stalno bivališče, kakor
tudi na Ptujskem in Dravskem
polju se je v letu 1944 narodno
o.svobodilno gibanje zelo raz-
mahnilo. Organiziranih in akti-
vnih članov OF je bilo vedno več.
Ustanavljali .so se vaški odbori
OF. odbori slovenske protifaši-
stične ženske zveze (SPŽZ), od-
bori Zveze slovenske mladine
(ZSM) itd. Delovale so vojaške
kurirske postaje, označene z kra-
tico TV. Na F^ihorju je bilo zača-
sno veliko partizanov. Tu so v letu
1944 nekaj časa delovale brigade
XIV. divizije (Tomšičeva. Šerce-'
rjeva. Bračičeva). Zidanškova
brigada ter Lackov bataljon.
Okupator, ki je v letu 1944 .še
vedno veroval v svojo zmago, je
rast narodnoosvobodilnega giba-
nja in pa partizanske vojaške ak-
cije poizkušal zatreli s surovim
nasiljem. S pomočjo svojih vohu-
nov in narodnih izdajalcev je od-
krival pripadnike OF, jih zapiral,
streljal kot talce in pošiljal ne-
dolžne v koncentracijska tabori-
šča. S policijskimi, orožniškimi in
vojaškimi enotami je zasledoval
partizane in jih mnoge v bojih
pobil. Zaradi umika nerhških vo-
jaških sil z osvobojenih balkan-
skih predelov, so se mudile pre-
hodno na Ptujskem in Dravskem
polju od jeseni 1944 dalje večje
enote nemške vojske, kar je ovi-
ralo partizanske akcije in odha-
janje k partizanom. Okupatorje v
tem času na Pohorju izvedel več
večjih hajk. Posebno močno je
bila angažirana vojaška enota
polkovnika dr. Egona von Treec-
ka.
Prostovoljno priti k partizanom
na Pohorje je bilo mogoče le po
zanesljivi zvezi, toje prek vojaških
referentov pri vaških odborih OF
in v spremstvu kurirjev TV postaj.
Taka previdnost je bila povsem
upravičena. Okupatorje namreč
vrinjal med partizane svoje ova-
duhe, ki so mu potem omogočili
uspešno borbo. Kje vse so bili
geslapovski sodelavci nam na
primer zelo poučno pove dejstvo,
daje Karel Kladnik-Uroš. kije po
15. juliju 1944. ko so po izdaji, v
boju z gestapom padli na Stu-
dencih pri Mariboru trije člani
Okrožnega komiteja K PS. prevzel
vodstvo mariborskega okrožja, bil
pozneje razkrinkan kot gesta-
povski vohun. Razume se, da so se
odhodi k partizanom izvrševali
strogo konspirativno, v glavnem z
namenom da se zaščitijo pred
okupatorjevim maščevanjem
svojci tistih, ki .so se odločili za-
pustiti svoje najdražje in se pri-
družiti oboroženim borcem za
svobodo. Zaradi prevare okupa-
torja, češ, da niso odšli k partiza-
nom prostovoljno, so se mnogi
bodoči borci po dogovoru z vod-
stvom OF pustili »prisilno« mo-
bilizirati od partizanskih kurirjev.
Kako sem potoval k partizanom
Spomladi 1943 sem bil iz ptuj-
skega Urada za delo kazensko
premeščen na Urad za delo v
Bruck ob Muri, od tam pa v
Gradec. Neposreden povod za
premestitev je bilo moje javno
zagovarjanje petja slovenskih pe-
smi, katere smo slovenski ura-
dniki ptujskega Urada za delo
zapeli na neki delovni akciji.
Moram povdariti. da je bilo na
ptujskem Uradu za delo (Arbeit-
samtu) mnogo zavednih Sloven-
cev in Slovenk, da so nekateri že
leta 1941 bili povezani z OF in da
so mnogi pozneje odšli k partiza-
nom (glej prispevek Slavice Alič,
rojene Polanec v knjigi »Skozi
viharje v lepšo prihodnost« stran
258).
Iz Brucka ob Muri oz. Gradca
sem vsako soboto prihajal v Haj-
dino. kjer sem bil povezan z od-
borom OF. Septembra 1944 sem
.se odločil po zvezi, kije v Hajdini
dobro delovala, iti k partizanom
na Pohorje. V nedeljo dne
11/9-1944. ki sem jo preživel na
Hajdini, sva s sekretarjem, odbora
OF Markom Strelcem-Gromom
napravila načrt mojega potova-
nja. Da zabrišem sled svoje poti k
partizanom pred Nemci in do-
mačimi izdajalci, sem se še isti dan
vrnil v Gradec, nato pa sem si
drugi dan pod izgovorom, da je
moja žena v Hajdini nenadoma
zbolela, izposloval en dan opu-
sta. Preskrbljen s potrebnimi do-
kumenti za primer kontrole, ki jo
je policija vršila v vlakih, ki so
vozili proti Mariboru, sem se
srečno pripeljal v Maribor. Tam
me je pričakoval moj prijatelj
Franc Kostanjevec-Peter. trgovec
iz Markovec. kije pravtako kot jaz
hotel k pohorskim partizanom. Z
vlakom sva se peljala do železni-
ške postaje Lovrenc na Dr. polju,
sedaj Stroišče. kjer naju je priča-
kal Marko Strelec-Grom. ki naju
je vodil na postojanko pri Ivanu
Vobiču-Borutu na Zg. Hajdini.
Ker so bile kurirske zveze s Po-
horjem pretrgane, sva s Petrom
preležala štiri dni na Vobičevem
skednju.
Po tem ko je prišel glas. da
nemški žandarji in policisti na-
meravajo v Hajdini stikati za pa-
rtizani.je Grom odločil, da naj gre
Peter domov, jaz pa naj menjam
postojanko. Peter je res odšel v
Markovce. mene pa je Grom po-
noči odvedel na postojanko k
Košenini Leonu -Železnemu v
Igličevo hi.šo na Bregu pri Ptuju.
Tu sem prebil tri dni. Šele 19. 9.
1944 zvečer sem izvedel, da je
kurirska zveza zopet vzpostavlje-
na. Železni me je spremljal do
gramozne jame na Hajdini, kjer
me je prevzel vojaški referent
Ferdo Šrejber-Narcis. Tu so bili .še
trije iz taborišča v Strnišču pobegli
Poljaki in pa Peter, ki mu je po-
stalo v Markovcih prevroče. V
spremstvu partizanskih kurirjev
smo srečno prek Dravskega polja
prišli v Fram in od tod na Planico.
Omeniti še moram, da je oku-
patorska oblast po brezuspešnem
poizvedovanju kam sem izginil
pravilno sklepala, da sem odšel k
partizanom. Sledilo je znašanje
nad mojimi svojci. Ker pa se je
moja žena Kristina-Sabina. kije
aktivno in organizirano delala za
narodnoosvobodilno gibanje že
od leta 1943, pravočasno uma-
knila iz Hajdine, je okupator iz
golega maščevanja zaplenil in
zapečatil hišo na Sp. Hajdini, v
kateri sva z ženo, taščo in svakinjo
stanovala, taščo in svakinjo pa
odvedel v taborišče v Strnišče.
Zbiranje partizanov na Planici
Približno uro hoda od Frama je
na Pohorju malo naselje Planica,
kije od poletja 1944 predstavljalo
skoraj svobodno ozemlje, kjer so
se stalno zadrževali partizani.
Večja teritorialna enota v času, ko
sem prišel na Planico — 20. 9.
1944 — je bil na vzhodnem delu
Pohorja Lackov odred. Dne 22. 9.
1944 je glavnina Lackovega od-
reda od.šla čez Dravo na Kozjak.
Na Pohorju pa je ostala Pohorska
četa Lackovega odreda, ki je
opravljala naloge teritorialne
enote in pogosto rušila železniški
progi ined Mariborom in Fra-
mom ter Mariborom in Dravo-
gradom. Poleg ^fugih akcij je za-
vzela sovražno postojanko v Šen-
tjanžu na Dr. polju (sedaj Starše).
Oktobra 1944 so se nekaj časa
zadrževale na Pohorju tudi bri-
gade XIV. divizije.
Na Planici je bil v tistih dneh
pravi direndaj. Novo pečeni pa-
rtizani .so prihajali od vseh strani.
Vsakega novinca .so na sprejemni
postaji preverili. Do razporeditve
so nas namestili v planiški .šoli.
Imel sem občutek, daje vse dobro
organizirano. Tudi za hrano so
poskrbeli. Opazil sem.da.so takrat
kar trije vozniki pripeljali polne
vozove moke. sladkorja, makaro-
nov itd. k na Planici ustanovljeni
gospodarski komisiji, katere gla-
vna naloga je bila preskrba pa-
rtizanskih enot in drugih parti-
zanskih služb s hrano. Skoraj vsi
novinci smo bili brez orožja, ki ga
je tudi v partizanskih enotah pri-
manjkovalo.
Okupatorje vedel za množično
odhajanje k partizanom in zbira-
nje teh na Planici. Opazoval nas je
tudi iz aviona, ki je krožil nad
Planico in metal letake, s katerimi
je pozival partizane k dezerterstvu
in dezerterjem obljubljal oprosti-
tev kazni. Taka propaganda pa ni
imela uspeha.
' Nadaljevanje prihodnjič
TEDNIK
— 25. februar 1982
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Srečanje pisateljev in občanov
SLOVENSKA BISTRICA
Matična knjižnica ima skupno s
pionirsko knjižnico širok program
aktivnosti, ki potekajo nepre-
kinjeno skozi vse leto. V jesenskih
in zimskih mesecih je ta dejavnost
močnejša, nekoliko manjša pa je
spomladi in v času poletnih po-
čitnic.
V praznovanje slovenskega kul-
turnega praznika si je Matična
knjižnica Slov. Bistrica izbrala za
dan knjižnice. Letos so ga še poseb-
no slovesno proslavili, saj so v svo-
jo sredino povabili več slovenskih
pesnikov, ki so na literarnem ve-
čeru 9. februarja v Matični knjiž-
nici brali svoja dela.
Vsakoletna Statenberska sre-
čanja slovenskih in zamejskih
pisateljev so bila močna osnova.
da bo tudi srečanje pisateljev v
Matični knjižnici posebno zanimiv
dogodek, saj so prebivalci bistriške
občine pokazali za takšna srečanja
veliko zanimanje. Pričakovanja
niso bila zaman.
V torek, 9. februarja je bila
čitalnica v Matični knjižnici mno-
go premajhna, da bi lahko sprejela
številne obiskovalce, ki so si želeli
srečanja s pisatelji in z njihovo
živo besedo. Prišli so iz številnih
krajev bistriške občine. Med pisa-
telji pa so se srečanja udeležili
Franc Forstnerič, Tone Dodlek,
Vladimir Gajšek, Slavko Jug, Mar-
jan Pungartnik in Herman Vogel.
S posebno pozornostjo pa so po-
zdravili tudi pesnika iz domačih
logov 89-letnega Ivana Pavlica iz
Prihove.
Da obstoja že velika navezanost
pisateljev s prebivalci občine Slov.
Bistrica, je v uvodni besedi pouda-
ril tudi slovenski pesnik in publi-
cist Franc Forstnerič, ki se je zah-
valil za pozornost bistriške občine
do Statenberških srečanj, saj jim je
podelila tudi domicil.
Težko bi rekli, da je mogoče od
srečanja pisateljev in ljubiteljev
ustvarjanj pričakovati še kaj več,
kot je bilo to doseženo na nedav-
nem srečanju v okviru slovenskega
kulturnega praznika v Matični
knjižnici. Pesniki so tako živo
predstavili svoja dela, da je izginila
pregrada med ustvarjalcem dela in
poslušalci. Bilo je to srečanje, ki
bo  vsem  udeležencem ostalo v
nepozabnem spominu, saj so
gostje z veliko mero šegavosti
popestrili tisti del srečanja, ki je bil
namenjen za razgovor med pesniki
in občani.
Foto in tekst: Viktor Horvat
Trenutek v skoraj dvournem srečanju pesnikov in občanov občine Slov.
Bistrica v Matični knjižnici.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (60)
Medvedje usluge
aktivističnega jezika
Delegati ,,SIS za kulturo" iz občine Ljubljane Center so jezikovnemu
razsodišču poslali nekaj ,,delegatskega gradiva" in zapisali svoje zgraža-
nje nad jezikom, v kakršnem je to gradivo oblikovano.
Jezik poslanega gradiva je res vse prej kot zgleden; na področju kul-
ture bi morali nanj še posebej paziti. Delegati imajo prav. V besedilu pa
je še nekaj posebno zanimivih primerkov nesmiselnega, aktivistični zanos
posnemajočega pisanja; na primer: ,,IX. kongres Zveze komunistov Slo-
venije in XIL kongres Zveze komunistov Jugoslavije sta idejni navdih,
znotraj katenh bodo posamezne zvrsti ljubiteljske kulture povezovale
svoje delo še z revolucionarnim izročilom NOB in pomembnimi zaokro-
ženimi obletnicami kulturnega ustvarjanja preteklosti in sedanjosti —
svojega, narodov in narodnosti Jugoslavije kot tudi kulturna snovanja
obče človeške veljave."
Kar premislimo to dolgo ,,klobaso": 1. Ali bodo ,,posamezne zvrsti
ljubiteljske kulture povezovale svoje delo" s kongreso ali z ,,idejnim
navdihom"?. Na kai se veže sklep o ,,kulturnem snovanju obče človeške
veljave"? 3. Kaj je to,,,kulturno ustvarjanje preteklosti in sedanjosti"?
Ali gre za ustvarjanje v preteklosti in sedanjosti ali pa je treba reč razu-
meti dobesedno? 4. Kaj neki pomeni, da bodo ,.povezovale svoje delo še
z revolucionarnim izročilom NOB", potem ko so že ,,znotraj (!) idejnega
navdiha"; kaj je pred izročilom NOB? itd..
Vsa ta zmešnjava ne pomeni nič drugega, kot da sestavljavec svojega
stavka ni premislil in da do njega ni imel prav nikakršnega osebnega od-
nosa; ,,gradivo" je pač za uvod po aktivistični navadi ,,okrasil" z nekaj
zvenečimi besedami in frazami, ki so mu iz različnih časopisov in govorov
ostale napol v ušesih; tako zapomnjene jih je ,,porabil" v škodo spisu in
vrednotam, o katerih govori. Ena od neštetih uslug slabega aktivističnega
jezika.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in piše-
mo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na na-
slov:
Sekcija za slovenščino v javnosti, jezikovno razsodišče, RK SZDL Slo-
venije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! ^
Zbirka Vodovnikovih
pesmi
v prizadevanjih, da bi tudi na območju občine Slov. Bistrice ohranili
del bogate kulturne dediščine, je pred kratkim samoupravna interesna
kulturna skupnost bistriške občine izdala zanimivo in še neobjavljeno
zbirko pesmi slovenskega ljudskega pesnika Jurija Vodovnika iz Skomar-
ja na Pohorju. O pomenu njegovega literarnega ustvarjanja, ki ni bilo
zaprto samo v ozko krajevno območje, govorijo tudi pesmi, ki jih je ta
ljudski pesnik objavljal v času svojega bogatega ustvarjanja tudi v raznih
slovenskih listih.
Prvič so njegove pesmi objavili leta 1854 v Bleivveisovih Novicah,
kasneje jih je objavljal tudi v Drobtinicah, leta 1862 ter leta 1900 v Domu
in svettu.
Zaslugo za tako pomemben dokument kulturne preteklosti občine
Slov. Bistrica ima Stanko Gradišnik iz Slov. Bistrice, ki je zbral, pripravil
in tudi uredil zbirko Vodovnikovih pesmi. Zbirka tega pohorskega pevca
in pesnika je Kulturna skupnost občine Slovenska Bistrica izdala ob leto-
šnjem slovenskem kulturnem prazniku. Izšla je v skupno 300 izvodih in
predstavlja veliko pridobitev v ohranjanju kulturne preteklosti pohorske-
ga kmeta. Ne samo v širšem slovenskem literarnem prostoru, tudi med
prebivalci Pohorja se njegove pesmi izgubljajo z odhajanjem starejših.
Viktor Horvat
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Tretji mitrej je bil odkrit na
Zgornjem Bregu ob izkopavanjih
ptujskega konservatorja Viktorja
Skrabarja leta 1913. Kasneje je
dela prevzel Mihovil Abramič, ki
je vodil konservacijo spomenikov
in dal postaviti zaščitno zgradbo.
Mitrej je orientiran v smeri
sever-jug, z vhodom na jugu in
oltarjem na severu. Grajenje bil v
dveh fazah; prvotne dimenzije so znašale 11,20x6,85 m, pri čemer je
bila centralna zj^radba široka 3 m. Kasneje .so zgradbo razširili in
dozidali še stranske prostore, ki so služili za zbiranje vernikov in
hranjenje svetih predmetov. Po novcih, ki so bili najdeni v svetišču,
postavljamo drugo fazo gradnje oz. konec mitreja v konstantinski čas.
Od spomenikov predstavljamo oltar, ki gaje dal Mithri. za zdrav-
je cesarja Galliena postaviti Flavius Asper. Na fotografiji ga vidimo
med drugo in tretjo figuro (z leve). Frontalna scena nam prikazuje
boga Sola in Mithro. ki sklepata večno zvezo. Roki imata sklenjeni nad
svetim ognjem v znak prisege, tega pa kljuje krokar. Desna stranska
scena prikazuje Mithro, ki z lokom strelja v skalo, tako da iz skale
priteče voda ljudje jo pijejo in se mu zahvaljujejo za to. Na levi stranici
pa so izklesani Mithrovi atributi: lok, tul za puščice in bodalo.
B. Lamut
Notranjost tretjega mitreja, na desni strani oltar s posvetilom Flaviusa
Appra.
ORMOŽ
Pripravljajo zanimivo
razstavo
v mali dvorani doma kulture v Ormožu pripravljajo zanimivo razstavo
likovnih del zdravljenih alkoholikov, ki bo odprta od 3. do 6. marca.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali 81 del avtorjev iz vseh predelov
Jugoslavije.
Organizator in pripravljalec razstave je jugoslovanski koordinacijski
odbor za rehabilitacijo in psihiatrijo, pokrovitelji pa so Skupščina občine
Ormož, Kulturna skupnost občine Ormož in psihiatrični oddelek
bolnišnice.
Odprtje razstave bodo povezali tudi s predavanjem o smislu
človekovega ustvarjanja, ob stoletnici rojstva španskega slikarja Pabla
Picassoa pa bo o tem svetovno znanem slikarju spregovoril dr. Branko]
Pražič iz Zagreba. —u |
Znanje in praktična
usposobljenost
Občinski odbor Rdečega križa v Slovenski Bistrici načrtuje, da bo v i
mesecih marcu in aprilu izvedel štiri 80-urne tečaje iz nudenja prve |
medicinske pomoči ponesrečencem. Tečaje bodo organizirali za občane v ■'
krajevnih skupnostih Slovenska Bistrica, Oplotnica, Pragersko in Zg.
Ložnica.
Namen tečajev je usposobiti vse večje število občanov v nudenju prve
pomoči ponesrečencem. To se je potrdilo na podobnih tečajih že prejšnja
leta. Prav dobro znanje in kakovost praktične usposobljenosti članov ekip
prve pomoči in civilne zaščite iz občine Slovenska Bistrica, se je v zadnjih
letih potrdilo na območnih in republiških tekmovanjih, saj so ekipe iz te
občine posegale v sam vrh.
O uspešnem delu Občinskega odbora RK in zdravstvenih delavcev
občine Slovenska Bistrica govori tudi podatek, da je v okviru občine (v
krajevnih skupnostih in v OZD) usposobljenih že nad 80 ekip prve
pomoči in civilne zaščite. Podčbne ekipe uspešno delujejo tudi na vseh
osnovnih šolah v občini, njihovo znanje se zlasti pokaže na občinskih
pionirskih tekmovanjih. Viktor Horvat
v sedmi številki TEDNIKA smo na zadnji strani objavili
prispevek »Zabavali so nas pred petindvajsetimi leti«. Na koncu
smo zapisali: »Če želi kateri današnji ansambel izvajati Pesem o
Ptuju, naj to željo sporoči našemu uredni.štvu (avtor še ima note).
Za obuditev spomina naših starejših bralcev in za seznanitev
mlajših, danes objavljamo še besedilo te pesmi.
A. Žižek
Pesem o Ptuju
Zjutraj, ko sonce se zhuja,
najprej obsije naš ptujski grad,
potlej spusti se do Ptuja,
da koplje se v soncu, kot da bil bi zlat.
Večkrat, ko z grada ga gledam,
pogled zaplava čez krov mi vsak.
rodno v njem mesto jaz gledam,
ležeče ob Dravi, ki kot srebrn je trak.
Dosti kdor videl je sveta,
spomin na Ptuj mu je kot vkovan,
mnoga naj minejo leta.
pozabiti mogel ne bo nikoli nanj.
KAJ JE ZANESLJIVOST
O človeku pravimo, da je zanesljiv, če nas ne
izda, oziroma če nas ne zapusti, ko smo v teža-
vah. Tudi za tehnični izdelek lahko rečemo, da
je zanesljiv, če ne odpove takrat, ko ga potre-
bujemo. To velja tako za pralni stroj, telefon,
avtomobil in elektronski računalnik, kot za
druge tehnične izdelke in sisteme. S tem, kako
zanesljivi so posamezni tehnični izdelki in si-
stemi, se ukvarja mlada tehnična veda, imeno-'
vana ,,zanesljivost".
Za posamezni tehnični izdelek je nemogoče
natančno napovedati trenutek, ko bo odpo-
vedal, čeprav se bo to slej ko prej zgodilo. Ce
pa opazujemo med obratovanjem skupino isto-
vrstnih izdelkov, ugotovimo, da odpovedujejo
po določenih verjetnosnih zakonitostih. Na pri-
mer, pri nekem izdelku preživi prvi mesec
obratovanja brez okvare 95 % izdelkov, drugi
mesec 91 <Vo, tretji mesec 87 % itd. Tej od-
visnosti med odstotkom izdelkov, ki so za
obratovanje še sposobni in pripadajočim časom
obratovanja, pravimo ,,funkcija zdržljivosti"
ali na kratko ,,zdržljivost". Raziskovanja so
pokazala, da je zdržljivost tehničnega izdelka
odvisna od zdržljivosti njegovih sestavnih delov
in od načina, kako so ti sestavni deli vstavljeni v
izdelek, na zdržljivost pa vplivajo tudi obreme-
nitve, ki jim je med obratovanjem podvržen
izdelek. Povečane obremenitve zmanjšajo
zdržljivost izdelka.
Zvezo, po kateri vplivajo zdržljivost sestavnih
delov, ustroj izdelka in obremenitve na zdržlji-
vost celotnega izdelka, je mogoče izraziti v
matematičnem jeziku, v obliki matematičnih
formu. Te lahko uporabljamo pri načrtovanju
novih izdelkov.
Opišimo na kratko prednosti, ki jih imamo,
če vključujemo zanesljivost kot vedo že pri
načrtovanju novih izdelkov in tehničnih
sistemov. Povečevanje zdržljivosti izdelka je
vedno povezano s povečanjem proizvodnih
stroškov, saj zahtevajo zdržljivejši izdelki
dražje materiale in skrbnejši način proizvodnje.
Na določenih tehničnih področjih, kjer je od
zanesljivosti odvisna varnost ljudi in imetja, na
primer v jedrskih elektrarnah in v letalstvu, je
Vedno potrebno vztrajati pri visoki stopnji
zanesljivosti,   kljub   visokim^ stroškom.   V,
začnem obdobju tehnike so tudi pri proizvodnji
manj ,,nevarnih" izdelkov težili, da bi izdelke
proizvajali ,,za večno". Zato so bili takratni iz-
delki sorazmerno dragi in zato za poprečen žep
težko dostopni.
Danes, ko razvijajo proizvajalci
neprenehoma nove, popolnejše različice izdel-
kov, tehnični izdelek že po nekaj letih funkcio-
nalno zastari, tudi če ga ne uporabljamo. Zato
je pogosto neumestno, zlasti za široko porabo,
izdelovati izdelke, ki bi naj zdržali dvajset ali
več let. S tem namreč po nepotrebnem zvišamo
ceno izdelka, ki ga po nekaj letih, zaradi
zastarelosti, zavržemo. Ce pa proizvajamo
izdelke, ki so premalo zdržljivi, omajamo
zaupanje tehnično osveščenih kupcev, ki so
nezadovoljni s pogostimi okvarami izdelkov.
Pogosta popravila so namreč povezana z izgubo
časa, stroški za popravila in s stroški, kijih ku-
pec zaradi izpada tehničnega izdelka. Kako
tedaj ravnati? Tukaj nam zanesljivost, kot
veda, odgovarja na vprašanje, kako zdržljive
sestavne dele naj izberemo in na kateri način jih
naj sestavimo v izdelek, da njegova življenjska
doba ne bo prekratka, niti da ne bo predolga v
primerih, ko to ni potrebno.
Zanesljivost nam daje odgovor tudi na vpra-
šanje, koliko nadomestnih delov in s kolikšno
hitrostjo je potrebno izdelovati za posamezni
izdelek na tržišču, da nadomestnih delov na
tržišču ne bo zmanjkalo, ni»i da jih ne bo pre-
več, saj po skladiščih ležeči "'nadomestni deli po
nepotrebnem vežejo obratna sredstva.     ~
Ce poznamo področje zanesljivosti, lahko
odgovorimo tudi na vprašanje, kako skladiščiti
nadomestne dele, ali v enem, osrednjem skladi-
šču ali v več manjših, raztresenih po področju,
kjer obratujejo od skladišč, da nadomestnih
delov ne bo zmanjkalo, niti da ne bodo ležali na
zalogi predolgo, kar spet veže obratna sredstva.
Zanesljivost nam lahko pomaga tudi pri na-
črtovanju vzdrževanja tehničnih sistemov, saj
odgovarja tudi na vprašanja, kot so: v katerih
primerih se naj vzdrževalci specializirajo za
popravljanje posameznih vrst izdelkov in v
katerih primerih za vzdrževanje dveh ali več vrst
izdelkov, da bo čas popravljanja najkrajši.
Ko se pri tistem, ki uporablja izdelek, le-ta
pokvari, ga ni mogoče uporabljati, vse dokler
okvara ni odpravljena. Cas, ko izdelek ni upo-
raben, je vsota časa, ko izdelek čaka na popra-
vilo in časa popravljanja. Ce odpove, na pri-
mer stroj v proizvodnji, je ta izpad povezan s
stroški zaradi zastoja proizvodnje. Te stroške
lahko zmanjšamo tako, da skrajšamo poprečni
čas izpada stroja. K temu lahko pripomore
izdelovalec stroja s tem, da poveča zdržljivost
stroja (in s tem, na žalost, tudi ceno) in vzdrže-
valci stroja s tem, da okvaro dovolj hitro
odpravijo in stroj pravilno vzdržujejo med
obratovanjem. To pa je odvisno od dobre
urejenosti vzdrževalne službe, strokovne uspo-
sobljenosti vzdrževalcev in rednega zago-
tavljanja nadomestnih delov. Kot vidimo na
tem primeru, obstajajo v praksi sklopi vpra-
šanj, kako zmanjšati nepotrebne stroške, pri
katerih nam lahko uspešno pomaga obvlado-
vanje področja zanesljivosti.
V prejšnjih stoletjih, ko graditelji mostov še
niso obvladali področij statike in trdnosti, so
načrtovali in gradili mostove trdnejše, kot je
bilo potrebno, iz strahu, da se ne bi zrušili pod
tovorom. To je bilo razumljivo, saj je pogosto
načrtovalec mostu, ki se je pod težo prometa
zrušil, bil ob življenje. Zato so mostove močno
predimenzionirali, kar je seveda podražilo grad-
njo. Današnji načrtovalci mostov, ki dobro
obvladajo statiko in trdnost, načrtujejo, ob
uporabi ckeltronskih računalnikov, mostove
ravno prav trdne, da vzdrže vse predvidene obi-
čajne in izredne obremenitve. Zato so sodobni
mostovi na videz vitki in elegantni, predvsem pa
cenejši od predimenzioniranih.
Na področju zanesljivosti smo v praksi pogo-
sto na razvojni stopnji nekdanjih načrtovalcev
mostov. Ko želimo izdelati zdržljivejši izdelek,
ga sestavimo iz samih najzdržljivejših sestavnih
delov, ki so, na žalost, tudi najdražji. S tem s
stališča zanesljivosti izdelek ponavadi
predimenzioniramo in mu pretirano dvignemo
ceno. Tudi tukaj obstaja rešitev v dobrem
obvladovanju tehničnega področja zanesjivosti,
ki nam ponuja, da uporabi elektronskih
računalnikov, najugodnejše rešitve pri načrto-
vanju tehničnih izdelkov in sistemov.
Dr. Adolf Žižek, dipl. ing. (el)
8- DELO DRUŠTEV
25. februar 1982 —
TEDNIK
27. občni zbor planinskega
društva Ptui
v torek, 2. marca ob 17. uri se bodo v Narodnem domu v Ptuju zbrali
člani planinskega društva Ptuj na svojem 27. občnem zboru. Na zboru
bodo poslušali poročila upravnega odbora, mladinskega odseka,
finančnega poslovanja in nadzornega odbora, razpravo o vseh teh
poročilih pa bodo združili. Po razrešitvi sedanjih organov društva, bodo
izvolili nove in sklepali o dvigu članarine, ki bi naj za letošnje leto znašala
za člane 100 din, za mladino 50 din in za pionirje 25 din.
Posebej bodo razpravljali in sklepali o akcijskem programu društva za
letošnje leto z ovrednotenim finančnim planom. Sprejeli bodo tudi
pravilnik o višini.denarnih nadomestil za člane in skupine PD Ptuj pri
izvajanju določenih nalog in podelili priznanja najdelavnejšim in
najuspešnejšim članom društva v letu 1981.
Gasilci Gabernika in
Grabšinskega brega
Zadnjo soboto v januarju in prvo soboto v gebruarju sta bila občna
zbora gasilskih društev Gabernik in Grabšinski breg z dnevnim redom, ki
je običajen na podobnih zborih.
Občnega zbora gasilskega društva Gabernik, ki je bil v domu krajanov
v Gaberniku, so se člani udeležili množično. Med gosti je bil predstavnik
občinske gasilske zveze Ptuj, Janko Znidarič, nadalje predstavnik gasil-
skega centraDornava, predstavniki sosednjih gasilskih društev in pred-
sednik KK SZDL Juršinci, Marjan Simonič. Poročila so bila kratka in je-
drnata. V novi upravni odbor so izvolili predvsem mlajše člane — gasilce.
Med drugim sta zamenjala vlogi predsednik in podpredsednik ter povelj-
nik in podpoveljnik.
V programu dela gasilskega društva Gabernik v letošnjem letu je naj-
pomembnejša naloga, da bi sedanji pritlični dom krajanov dvignili oziro-
ma dozidali nadstropje, kjer bi gasilci dobili prepotrebne prostore.
Precej slabša udeležba je bila na občnem zboru gasilskega društva
Grabšinski breg, ki je bil v njihovem gasilskem domu pod Gomilo. Med
predstavniki GD Gabernik je bila tudi gasilska častnica Anica Novakova.
Na občnem zboru so predvsem sklenili, da bodo oživili delo gasilskega
društva kot celote in da bodo v gasilskem vrste pritegnili čimveč mladih.
Mladina rada prihaja v gasilski dom na razne prireditve in veselice, zakaj
I ne bi prav tako rada prihajala tudi na gasilske vaje, ki bi bile po dve uri
ob nedeljah in še to po enkrat mesečno. — Tako so menili na občnem
zboru in prav gotovo se ne motijo. F. Holc
GRADIŠČE V SLOV. GORICAH
Delavno in uspešno
v lanskem letu
Gasilsko društvo Gradišče v Slovenskih goricah je na 107 letnem
občnem zboru obširno razpravljalo o svojem delu. Okrog 100 članov,
med njimi tudi veliko podpornih in drugih, je pazljivo poslušalo poročila
upravnega in nadzornega odbora ter poročilo poveljnika. Iz poročil je
bilo razvidno, da je bilo to drugo najstarejše društvo v lenarški občini
delavno in uspešno v pretelem letu.
V preteklem letu so se lotili razširitve gasilskega doma, vendar so jim
predpisali načrte predpisi o stabilizaciji, zato bodo z delom verjetno
nadaljevali v letošnjem letu. To je tudi potrdil delegat iz OGZ Lenart.
Društvo je sodelovalo na prireditvah in na tekmovanjih, še posebej se je
tehnična enota odrezala v letu 1981 na vajah NNNP in dala v ta namen
tudi vozilo s potrebno gasilsko opremo.
V minulem letu so imeli na območju KS en požar na gospodarski
zgradbi, ki so ga preprečili in s tem tudi ogromno škodo, ki bi nastala. V
lanskem letu so si nabavili gasilsko vozilo z 2200 litrsko cisterno, kar jim
bo v bodoče v veliko korist.
Na osnovni šoli Borisa Kraigherja so ustanovili gasilsko društvo, kjer
sodeluje 150 pionirjev in mladincev. Še posebej je predsednik pohvalil
mladino, ki se v velikem številu vključuje v prostovoljno gasilsko društvo,
poudaril pa je, da bodo v bodoče namenili še večjo pozornost gasilskemu
izobraževanju, tako da bo preventivno delo še bolj napredovalo. Na
občnem zboru so sprejeli tudi program dela za letošnje leto in finančni
načrt.
Izvolili so tudi novi upravni in nadzorni odbor ter štiri delegate za
OGZ Lenart. Za novega predsednika GD Gradišče je bil izvoljen že več
let aktivni član Lovro Padovnik, za novega poveljnika pa Slaveka
Gregorca. Predsednik OGZ Lenart Roman Muršak je pohvalil društvo in
dejal, da bo potrebno novemu upravnemu odboru veliko pomagati, da bo
delo društva Se naprej tako uspešno kot je bilo doslej. Janez Lorber
PLANINSKO DRUŠTVO STOPERCE
Mladi, vendar uspešni
Planinsko društvo Stoperce je eno najmlajših izmed 164, kolikor jih
deluje v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo pred dvema letoma na pobudo mla-
dinske organizacije. Sedaj vključuje že 129 članov, pretežno mladih. Od
teh jih je kar 58 vključenih v sekcijo na osnovni šoli, ki jo vodi Vera Pla-
nine.
Čeravno društvo deluje komaj dve leti, že beležijo stoperski planinci
bogato aktivnost, ki so jo analizirali na občnem zboru društva, kateri je bil
prejšnjo soboto v lepem novem domu občanov v Stopercah.
Poleg mnogih planinskih izletov in pohodov, so že poskrbeli za vzgojo
mladih planincev s predavanji, ki so bila spremljana z barvnimi diapozitivi.'
Skrbeli so za planinsko pot iz Stoperc na Donačko goro in do spomenika
padlim med NOB v Sučju. Veliko so pomagali pri gradnji doma občanov s
prostovoljnim, delom. V jesenskem času so organizirali v okviru društva
orientacijsko tekmovanje in se udeležili srečanja slovenskih planincev.
Po poročilu predsednika društva je stekla živahna razprava o delu in
načrtih za naprej. V razpravo so se tvorno vključili delegati vseh DPO, v
kraju, predstavniki krajevne samouprave in društev, kakor tudi predsednik
Koordinacijskega odbora planinskih društev občine Ptuj Janko VUK in de-
legat Planinske zveze Slovenije. S svojimi predlogi m pobudami so prispe-
vali k dopolnitvi že pripravljenega predloga programa dela za novo delov-
no obdobje. Za izredno dejavnost je to planinsko društvo prejelo priznanje
KK SZDL Stoperce.
V letošnjem letu bodo namenili največ skrbi vzgoji in izobraževanju.
Te dni začenjajo planinsko šolo, da se bodo lahko prvi slušatelji v poletnih
mesecih udeležili tečajev za mladinske vodnike. Krepili bodo izletništvo in
pohode v visokogorski svet, skrbeli za urejenost planinskih poti na svojem
območju. Še tesneje bodo sodelovali s krajevno samoupravo, predvsem pri
krepitvi SLO ih DS ter v delovnih akcijah pri urejanju doma občanov in
okolja. Uredili bodo tudi svoj društveiii prostor. Skrbeli bodo še za infor-
mativno dejavnost in urejali društveno kroniko.
Tesneje bodo sodelovali z društvi v okviru koordinacijskega odbora
planinskih društev, v občini Ptuj. Udeleževali se bodo akcij Štajerskega
meddruštvenega odbora. Uvajajo tudi že zimsko planinsko deiavnost.
Na zboru so izvolili tudi novo vodstvo. Vodil bo društvo .še en mandat
dosedanji predsednik Zvonko LAMPRET. L. C.
Začeti je potrebno že pri mladih
MARKOVCI
Kulturno prosvetna aktivnost v
Markovcih na Ptujskem polju živi
sicer že desetletja, prosvetno
društvo pa deluje organizirano
šele zadnja štiri leta, šele od leta
1978, ko so društvo registrirali —
pravi njegova prva in tudi sedanja
predsednica Karolina Pičerko, ki
nam je takole predstavila delo v
društvu:
,,Pred našo registracijo je v
Markovcih deloval le pevski zbor
in občasno tudi knjižnica. Kraja-
ni, predvsem pa naši možje in fan-
tje, ki so delovali v moškem pev-
skem zboru, so že nekaj časa čutili
potrebo po bolj organiziranem de-
lu na tem področju, zato so se
obrnili na nas — prosvetne delav-
ce, da jim pri tem pomagamo.
Tako sem prevzela funkcijo pred-
sednice upravnega odbora, ki jo
opravljam od ustanovitve.
V društvu si močno prizadeva-
mo, da bi ponovno obnovili delo v
knjižnici za kar bomo morali
primerno usposobiti in urediti pro-
stor ter financiranje. Ljudje bi v
knjižnico gotovo radi prihajali ni
pa vseeno v kakšni prostor stopijo
in če jih že pri vratih odbija njego-
va neprijaznost in hladnost. Meni-
mo, da težav s kadri v knjižnici ne
bi imeli in da je več takih, ki bi bili
pripravljeni prevzeti to delo,
enkrat tedensko. Tu mislim pred-
vsem na naše nekdanje učence, ki
so sedaj srednješolci in nekoliko
bolj poznajo to področje.
Kot domačinka iz Markovec se
rada spominjam časov, ko smo
lahko na domačem odru redno
spremljali uprizoritve priljubljenih
ljudskih iger od Zupanove Micke
do Razvaline življenja. Verige in
drugih. O tem se veliko pogovarja-
mo tudi v šoli pri pouku slovenšči-
ne in nemalokrat kdo postavi
vprašanje — zakaj pa danes tega
več ni?
Nekoliko je kriv čas, ki nas vse
preganja, pa tudi sami. V vsakem
človeku je nekaj igralca in zato ni
bojazni, da v Markovcih ne bi na-
šli nekaj ljudi. Vidimo, da se
občasno pojavljajo naši krajani v
raznih vlogah in na prireditvah
kot je kmečko gostuvanje in razni
drugi folklorni običaji. To pome-
ni, da sposobni in voljni so, le
nekdo je potreben, ki bo dal začet-
ni zagon in bolj organizirano
poskrbel za to dramsko delo.
Dvorano imamo, dva prostora pa
smo dobili tudi v prejšnji stari šoli
v katerih vadi naš moški pevski
zbor. Lastnik zgradbe je sicer
krajevna skupnost od katere smo
tudi dobili obljubo, da nam bosta
prostora ostala. V tej zimi smo ju
delno že uredili, le s kurjavo ima-
mo nekaj težav. Rešujemo pa jo
tako, da ob vajah zadolžimo enega
izmed pevcev, ki mora priskrbeti
kurjavo oziroma jo pripeljati kar
od doma."
Tovarišico Pičerkovo smo pov-
prašali še — kako si kot
predsednica upravnega odbora
predstavlja bodoče delo na kultur-
nem področju v Markovcih? ,,Zelo
optimistično," nam je takoj
zatrdila. ,,Na šoli sedaj
ustanavljamo tudi pionirsko
kulturno-umetniško društvo v
katerem bomo združili vse
aktivnosti — folkloro, šolski
radio, recitatorje, literarni krožek,
lutkarje, dramski krožek, pevski
zbor,instrumentaliste in druge. Ta-
ko bomo vendarle uspeli pri osno-
vnem — mlade ljudi navezati na
kulturno ustvarjanje, kar nam bo
tudi garancija za delo v prosvet-
nem društvu v prihodnje.
Pričakujemo tudi širšega
razumevanja družbe, ki smo ga bili
sicer deležni že sedaj in tako bo
kulturno delo v našem kraju še
bolj zaživelo." mš
DEJAVNOST PTUJSKIH PLANINCEV
IZ LETA V LETO AKTIVNEJŠI
Planinsko društvo Ptuj sodi prav
gotovo med najaktivnejša in tudi
najbolj množična tovrstna društva
v Sloveniji. Dokaz za to trditev je
med drugim tudi tretje mesto v
letošnji proglasitvi najuspešnejših
telesnokulturnih organizacij za leto
1981. Sicer pa so si to mesto tudi
pošteno zaslužili, saj so zadnja leta
vse bolj aktivni in uspešni. Sicer pa
prepustimo besedo predsedniku
društva Tonetu Purgu:
,,V letu 1981 smo izvedli 91
različnih aktivnosti. Pri tem
mislim na seštevek vseh aktivnosti,
upoštevajoč tudi skupine iz osnov-
nih in srednjih šol, pa pri društvu
slepih in slabovidnih občine Ptuj,
upravi SO Ptuj, ter v delovnih
organizacijah Perutnina in MIP.
Vse te skupine so delovale bodisi
samostojno ali pa v naših skupnih
akcijah."
Kam pa ste usmerili te vaše
aktivnosti?
,,Pretežno v množične pohode v
gorski svet, razen tega pa smo se
udeleževali tudi raznih družbeno
političnih manifestacij v občini in
zunaj nje. S svojimi pionirskimi,
mladinskimi in članskimi ekipami
smo tudi supešno nastopali na
področnih in republiških orienta-
cijskih tekmovanjih. Moram pove-
dati,  da smo v pionirski ekipi
republiški prvaki v planinski
orientaciji. Razen tega smo dokaj
uspešno izvedli vzgojno izobraže-
valni program, saj smo v lanskem
letu opravili kar štiri planinske šole
na območju občine in se dokaj
močno angažirali pri vzgoji mladih
planincev zlasti na osnovnih šolah,
kjer uspešno izvajamo akcijo pio-
nir — planinec.
Razen tega smo izvedli več
propagandno informativnih preda-
vanj po šolah in za javnost.
Vzgojili smo kar tri nove mladin-
ske vodnike in dve mentorici in si--
cer na vzgojno izobraževalnih
tečajih, ki jih sicer organizira
planinska zveza Slovenije. Razen
tega smo vzdrževali planinsko pot
na Donačko goro. Izvedli smo tudi
trim akcijo vsi na kolo za zdravo
telo, seveda v sodelovanju s teles-
nokulturno organizacijo. Pestrost
dela je zares precejšnja in je
močno angažirala funkcionarje,
vodnike, mentorje in inštruktorje
našega društva, najbolj pa seveda
zveste in prizadevne člane, zlasti
tovarišico Hermino Misotičevo, ki
je za svoje delo prejela tudi zlato
Bloudkovo značko."
Planinsko   društvo    Ptuj    bo
prihodnje leto slavilo 30 let
uspešnega delovanja, kako
ocenjujete to bogato preteklost?
,,Mislim, da je vsa ta leta delo-
valo društvo dovolj uspešno. Da-
nes imamo že kar 1115 članov, od
tega je 80 odstotkov mlajših od 27
let. Tako imamo zagotovljeno tudi
močno bazo za delo v bodoče, kar
je do neke mere tudi garancija za
aktivnost."
Kakšni pa so bili vaši pohodi v
gorski svet in kam vas je planinska
pot največkrat vodila?
,,V lanskih zimskih počitnicah
smo, v zimskem času seveda,
izvedli kar dva zimska planinska
tabora in sicer na Uskovnici in v
Gorah. Vseh skupaj je bilo 70
udeležencev. Udeležili smo se zim-
skega spominskega pohoda na Stol
v Karavankah s 14 udeleženci,
izvedli smo že omenjeno trim akci-
jo, kjer je sodelovalo 77 udeležen-
cev na 45 km dolgi progi po
Slovenskih goricah. Uspešno smo
sodelovali v orientacijskem tek-
movanju, kjer sta se še posebej
dobro izkazali mladinska in član-
ska ekipa. Prva pionirska ekipa pa
je na republiškem tekmovanju na
Črnem vrhu nad Idrijo postala
republiški prvak. Organizirali smo
tudi več množičnih pohodov v gor-
ski svet. Eden večjih je bil pohod k
Triglavskim jezerom, kjer je
sodelovalo 72 ljubiteljev planin.
Udeležili smo se množične proslave
dneva planincev na Krvavcu s 64
udeleženci. Bili smo tudi na Bilo-
gori pri Koprivnici na prvem brat-
skem srečanju slovenskih in hrvat-
skih planincev. Razen tega pa
smo uspešno izvedli več planinskih
predavanj, opremljenih z barvnimi
diapozitivi. Skratka še vrsto
aktivnosti smo izvedli, ki pa so
pomembne prav toliko kot te, ki
sem jih naštel."
Kaj pa načrtujete za letos, kam
vse se boste podali?
,,Za leto 1982 bomo poskušali
vsekakor storiti še več kot lani.
Lotili se bomo nekaterih večjih ak-
cij, od akcije pionir — planinec do
akcije vzgoje iaštruktorjev. Z več
skupinami se bomo podali v gorski
svet, predvsem v zahodne Julijce in
na Triglav, pa na Jalovec in še
kam. Pci vsem tem pa bomo delo-
vali kar najbolj javno, saj želimo v
društvo pritegniti še več ljubiteljev
planin."
M. Ozmec
Plan
stanovanjske
gradnje
v Slovenski
Bistrici
Stanovanjsko komunalna
skupnost občine Slovenska Bi-
strica načrtuje, da bo v letošnjem
letu zgradila 32 družbenih stano-
vanj in 20-stanovanjski blok za
upokojence. Ob tem pa bo pred-
vidoma končanih okoli 100 za-
sebnih stanovanjskih hiš. To je
nekoliko manj. kot je poprečno
znašala stanovanjska gradnja v
prejšnjih letih. Glavni vzrok za
delni zastoj so visoke cene grad-
benega materiala in gradbenih
storitev. „
V. Horvat
„NAŠ KLUB 82"
,,Naš klub 82" ni več tekmovalna akcija, pač pa
gibanje, ki hoče spodbujati in povezovati mlade na
vseh področjih kulturnega življenja. Sodelujejo lahko
vsi klubi, OO ZSMS, društva in skupine iz SR Slove-
nije in slovenskega zamejstva, ki želijo razvijati
klubski način dela v kulturnem življenju mladih.
Predstavitve in delo skupin bo spremljala osrednja
žirija. Ta bo tudi izbrala sodelujoče za zaključno pri-
reditev.
Udeleženci ,,Našega kluba 82" morajo voditi
evidenco o svojem delu, osrednji žiriji pa pošiljati pro-
grame dela (letne, mesečne, urnike prireditev . . .) in
vabila za prireditve (vsaj teden dni pred prireditvijo jih
morajo poslati na ZKOS, Kidričeva 5, Ljubljana!).
Zaključna prireditev bo enodnevno srečanje pred-
stavnikov posameznih prijavljenih skupin, predstavi-
tev zanimivih, izvirnih klubskih dogodkov in posvet o
klubski dejavnosti. Organizirana bo junija 1982 v
kraju, ki ga bo izbrala žirija. Za pripravo zaključne
prireditve lahko kandidirajo vsi kraji, ki bodo prijavili
eno skupino za .,Naš klub 82".
Nekaj možnih oblik kulturnoumetniškega pro-
grama, ki bi jih lahko uporabili za ,,Naš klub 82":
predavanje, uprizorjeno predavanje, kviz,
tekmovanja (za izviren plakat, naslovnico
glasila . . .), pokaži, kaj znaš, debatni večer, voden
pogovor z gostom večera, razstava (redna, občasna,
enkratna), komorna uprizoritev, eksperimentalni
klubski večer, proslava, ali del proslave (sodelovanje z
drugimi skupinami), literarni večer, recital, lutkovna
predstava, uprizoritev dramskega teksta ali odlomka,
satirični večer, projekcija filma, predstavitev knjižnih
izdaj-novitet, uspdnic, prevodov, koncert solista,
vokalnih in instrumentalnih skupin, ogled razstave
gledaliških, i filmskih in drugih predstav, ogled
gledaliških, filmskih in drugih predstav, ogled'
kulturno-umetniških in naravnih znam.enitosti v
domačem kraju in drugje, urejanje informativnega,
literarnega glasila, stenčasa . . ., obveščanje v sred-
stvih javnega obveščanja in propaganda za prireditve
(vabila, letaki, plakati . . .), družabni večer, ples z
družabnimi igrami, nastop folklorne skupine, skupine
za sodobni izrazni ples . . ., plesni tečaj, disco ples (z
diapozitivi, filmi, družabnimi igrami).
Sestavni del vseh teh oblik naj bo pogovor. Udele-
ženci lahko izberejo tudi kakšno drugo obliko predsta-
vitve svojega dela. Važno je le, da so te oblike čim bolj
pestre, pripravljene na samosvoj način, vključene v
kulturni utrip okolja, v katerem živijo.
Prijavo z naslovi udeležencev in osnovnimi po-
datki pošljite najkasneje do 20. marca 1982 na naslov:
ZKOS, Kidričeva 5, Ljubljana, z oznako ,,Naš klub
82". Predsedstvo ZKO Slovenije in
predsedstvo ZSM Slovenije.
Občni zbor turističnega društva Gomila
člani Turističnega društva Gomila so v sobo-
to, 13. februarja povsem napolnili manjšo ga-
silsko dvorano GD Grabšinski breg pod Gomi-
lo, ko so se zbrali na občnem zboru. Med števil-
nimi gosti velja posebej omeniti predsednika
Turistične zveze Ptuj Toneta Purga in predse-
dnika in podpredsednika Turističnega društva
Zavrh pri Voličini v Slov. goricah.
O delu društva, opravljenih akcijah in o mate-
rialnem poslovanju so poročali — pred.sednik
Janko Matjašič, tajnik Franček Holc, blagaj-
nik Franc Pintarič in predsednik nadzornega
odbora Ciril Hojnik. Odboru so sicer izglasova-
li razrešnico, vendar le toliko, da bi mu znova
zaupali dolžnost, da tudi v letu 1982 vodi dru-
štvo. Dodatno so izvolili le sekcije društva, kot
je sekcija za prireditve, ki šteje 15 članov, sekci-
ja za čiščenje okolja s 5 člani in podobno.
V razpravi je sodeloval tudi tovariš Purg, ki je
orisal prizadevanja turistične zveze Ptuj in
jedrnato spregovoril o nalogah, ki jih imamo na
področju razvijanja kmečkega turizma. Pred-
stavnika turističnega društva Zavrh pa sta poro-
čala, da so pri njih lani zgradili 20 m visok
razgledni stolp iz žeteznega ogrodja. Predračun
zanj je znašal 660.(XX) din, dejansko pa so zna-
šali stroški gradnje nekaj nad 420.(XX) din in to
kljub znatnim podražitvam med gradnjo. To
jim je uspelo zaradi tega, ker so njihovi člani, ki
so delavci v montažnem podjetju s svojimi so-
delavci opravili veliko ur varjenja udarniško, to
je brezplačno, prav tako so člani društva opra-
vili brezplačno vožnje železnega ogrodja in dru-
gega potrebnega materiala. To je bil tudi glavni.
prispevek turističnega društva, kajti denarja so
imeli malo. Denarno pomoč za gradnjo železne-
ga razglednega stolpa so jim prispevale nekatere
organizacije združenega dela od Lenarta in iz
Maribora. Od okoliških kmetovalcev so člani
TD Zavrh zbirali tudi les, ki ga bodo prodali in
za izkupiček delno poravnali še preostale stro-
ške gradnje razglednega stolpa, uredili okolje in
morda k stolpu še kaj dogradili. Občnemu zbo-
ru turističnega društva so zaželeli veliko delov-
nih uspehov tudi predstavniki okoliških gasil-
skih društev.
Precej razprave so na občnem zboru namenili
načrtu dela Turističnega društva Gomila v letu
1982. in v naslednjih letih tega srednjeročnega
planskega obdobja. Lansko leto je bila speljana
telefonska linija do vrha Gomile, kar pomeni
precejšnjo pridobitev. Najtežji problem pa je
dotrajani razgledni stolp, novega pa žal še ne bo
mogoče začeti tako hitro graditi. Ob stolpu so
že lansko leto začeli graditi zidanico in lopo,
kar bi bilo treba letos končati.
Največ denarja pa bo potrebno za asfaltiranje
ceste od vrha Gomile do križišča na Grabšin-
skem bregu v dolžini nekaj nad kilometer.
Razumljivo je, da za asfaltiranje ceste in za gra-
dnjo železnega razglednega stolpa turistično
društvo nima in tudi ne bo moglo zbrati sred-
stev, potrebna bo pomoč širše družbene skup-
nosti. Z lastnimi sredstvi, okoli 250.000 din, pa
bodo sezidali do prve faze skromen turistični
objekt, ki bo dajal prostore in streho turisti-
čnemu društvu. Nujno potreben je zlasti ob
turističnih prireditvah, ki bo poleg ostalega, šte-
vilnim obiskovalcem nudil tudi streho v primeru
dežja.
Franček Holc
J^.'£'Qf|^f§j^-25.iebnlar^9B2
NAŠI DOPISNIKI - 9
SPOMINI NA DELO IN OBIČAJENA HARDEKU
Kje so tisti časi
^ Res je, daje bilo v starih časih dosti hudega, res pa
je tudi, da so si Hardečani vedno znah iz težkega
napraviti manj težko, iz hudega manj hudo. Tako se
je po vasi v prejšnih časih razlagala pesem žanjic in
koscev, ki .so se po delu vračali domov. Tudi kožu-
harji so prepevali pozno v noč. V ranih jutrih in
poznih večerih pa je bilo čuti še drugačno pesem,
pesem kovaškega kladiva.
Zadnji pravi vaški kovač je bil Jožko Babici
Neumorno je nabijalo njegovo kladivo zlasti takrat,
ko so še drugi spali. Bilje cenjen in spoštovan in je
kmetom popravljal poljsko orodje in podkoval ko-
nje. Pred ixJegovo kovačnico so vedno stali vozovi in
konji iz bližnje in daljne okolice. Bil je velik in
močan. Kadar so se na hardeški gasilski veselici
hoteli fantje tepsti, so ga vedno poklicali, da je
napravil red. Včasih je zadostoval že njegov opo-
min: »Dokičsem jaz tii, bili se tii nete!« (Dokler sem
jaz tukaj, se tu ne boste pretepali!) Ce pa to ni
zadostovalo, so njegove težke dlani stvar uredile
tako, d so si vročekrvneži raje premislili.
Kadar so Hardečani pospravljali pridelke in ob
praznikih, seje popilo in pojedlo dosti dobrega. Vsi
večji kmetje so imeli v bližnji okolici vinograde.
Posebno veselo je bilo na bratvi. V prejšnjih časih so
imele domačije tudi preprosto grajene krušne peči
izven hiše, ta!:o zvane >>bike«. V niih so gospodinje
pekle kruh, zgibanice, hajdinske pogače(prleške
gibanice) pa tudi gosi ali purane. To je bilo za
praznike, za gostije, pa seveda takrat, kadar je bilo
na delu veliko ljudi. To je bilo ob košnji, žetvi,
miatvi.
Takega »bika« imajo na Hardeku le še pri Pet-
kovih. Nahaja se v delu gospodarskega poslopja ob
črni kuhinji, kije tudi še edina v vasi. V tejpeči speče
vsako leto za gasilsko veselico Petkova Štefka haj-
dinske pogače (do 30 cimpletov). Pravijo, da se
morajo gibanice med peko »spominjati«, to je po-
govarjati. To se dogaja, če je bila posoda dobro
namazana z mastjo in če je v nadevu med testom
obilo vrhnja (smetane). V lončeni posodi se gibanice
ob obilici masti glasno cvro in se ob robu rumeno
zapečejo. Včasih so v »biku « sušili tudi lan, toda to je
bilo res že davno.
Ob navadnih dneh je bila tudi hrana navadna.
Gospodinja je družini postavila na mizo mlečno
juho ali prežganko, kislo ali sladko repo s krompi-
rjem, kislo zelje s fižloom. juho iz svežih ali suhih
gob. koruzni močnik ali koruzne žgance. ter ričet in
ajdovo kašo.
Ciaci. kosci in žanjice pa so bili deležni boljše
skrbi za želodce. Ko so kosci v ranih jutrih v dolgih
vrstah kosili velike hardeške travnike, jim je mi-
moidoči zavpil v pozdrav: »Kak vam kosa reže?«
»Tak kak se koscem streže«! So mu odgovorili v en
glas. Kosci so pili vino, ne jabolčnice, jedli pa so
meso iz tunke. hladetino in razen rženega kruha še
krapce. Zanjice so dobile po krepkem kosilu še
pogoače. Delo je moralo iti hitro od rok. Po pet žanjic
je imelo enega vezača, ki je vezal snope. Snope pa
so zložili v križe, ali rastave. Teh danes ni več videti
na požetih njivah.
Ko je bila v je.seni pobrana koruza^ joje bilo treba
zličkati. Zbrala seje navadno vsa vas, zlasti mladina,
enkrat pri enem drugič pri drugem. Kožuharji so si
med delom veselo nalivali, si pripovedovali vesele in
šaljive zgodbe in peli. Starci so modrovali, mladina
pa seje zabavala po svoje. Po končanem delu jim je
gospodinja postregla z domačimi jedrni, z začinje-
nim sirom, z gibanci ali celo z orehovo potico. Otroci
so dobili orehe in kuhane hruške. (Zimike).
Kje so tisti časi, ko je stal »na špici«, to je na
Zidaričevi gmajni (v trikotu med peš-potjo in vaško
cesto), studenec »na vago« (panonski studenec)? K
njemu so hodili po vodo tudi Dobravčani. kadar so
jim presahnili njihovi studenci. Domačini tega
problema niso imeli. Na Hardeku je vode dovolj,
včasih tudi preveč. Po nekaterih podatkih nižje le-
žečih domačijah seje ob deževju nabirala po kleteh,
da sojo morali gasilci izčrpati. Studenec na vago so
po prvi svetovni vojni zasu i in z njim je izginila stara
hardeška posebnost. Danes se Hardečani oskrbujejo
z vodo iz vodovoda.
Sredi vasi stojita dve stari kultni znamenji. VaŠKa
kapelica, nosi letnico 1888 in ima na zunanji steni
sliko Cirila in Metoda. Tudi to nam pove. da so bili
vaščani v času, ko sojo postavili, pripravljeni braniti
svoje slovensko prepričanje.
Tudi veliko leseno razpelo je zelo staro. Leta 1880
je bilo že označeno v katastrski mapi. Stalo pa je lik
pozneje zgrajenega gasilskega doma. Sedanji lastnik
Petkove domačije gaje prestavil v območje svojega
vrta.
Za konec naj se še spomnimo, da imamo Harde-
čani svoj grb. V njem je narisana lisica. To je sicer
šaljivi vaški grb, pa smo nanj vseeno ponosni. Druge
vasi imajo n. pr. sloko pišče, žabo ali pa muho na
lancu. Mi pa lisico brez lanca. zakaj so izbrali prav
lisico, ne veni. Če kdo ve, pa naj pove.
Rado Kukovec
Uspešni prvi koraki, vendar
nekaj težav
00 ZSMS
JOŽE POTRČ
Po nekajletnem premoru lahko
napišem, da je za nami prvih pet
mesecev dela, od septembra do ja-
nuarja. Nekajtedensko zagnanost
je v zadnjem času zamenjala rahla
lenobnost, saj smo se odločili, da
'"bomo med zimskimi počitnicami
počivali. Počitek je za nami, ven-
dar je naš šesti sestanek padel v vo-
do zaradi predpustnih norčij. Naše
delo se bo z vso resnostjo začelo
spet v prvem tednu po pustu.
Splošna ocena naše aktivnosti je
kar dobra. V septembru je bila naša
prva akcija organiziranje turnirja v
košarki, ki je bil v petek, 26. sep-
tembra 1981, ob 16. uri na novem
športnem igrišču ob avtobusni po-
staji. Sodelovale so ekipe KS ,,Jože
Potrč" ter prva in druga skupina
vojašnice ,,Dušana Kvedra".
Ekipa KS ,,Franc Osojnik" se tur-
nirja kljub prijavi ni udeležila. Dež,
ki je ves čas motil igro, pa ni skalil
navdušenja domačih ob zmagi v
prvi tekmi. Prav tako septembra
1981 smo zbrali naše brigadirje.
Skupina šestih mladincev je sodelo-
vala na obema udarniškima dnevo-
ma na Gorci skupaj s klubom
brigadirjev.
Aktivno smo se vključili v
priprave na decemberski referen-
dum za šolski prostor. Na sestanku
OO ZSMS smo se podrobno sezna-
nili z namenom referenduma. Raz-
nosili' smo vse priloge ,,Tednika"
in vabila za referendum. Okrasili
smo tri glasovalna mesta v blokih,
napisali plakete, ki so pozivali
občane na glasovanje ZA in jih raz-
obesili po vseh vhodih, na dan refe-
renduma pa obiskali vsa glasovalna
mesta in pomagali volilnim odbo-
rom pri njihovem delu.
Ob novem letu smo skupaj s čla-
ni krajevne organizacije Zveze bor-
cev obiskali starejše občane in jim
izročili priložnostna darila, ob 22.
decembru pa  smo obiskali tov.
Pantarja. Dve mladinki sta v imenu
osnovne organizacije sodelovali na
pogrebu tov.'Ilovarja, ki je redno
prihajal na naše sestanke. Za Radio
Ptuj smo posneli oddajo o naši OO
ZSMS, pisali pa smo tudi v ,,Ted-
nik".
V prvem mesecu letošnjega leta
je bila naša dejavnost usmerjena
predvsem bližajočim se volitvam in
k pripravi predavanj o SLO v kra-
jevni skupnosti. Mladinci smo se v
priprave na volitve vključili s tem,
da smo za delegate v samoupravne
interesne skupnosti in organe kra-
jevne skupnosti predlagali več mla-
dih, kot v vseh prejšnjih obdobjih,
pomagaJi pa bomo tudi pri sami
tehnični izvedbi volitev. V pripravo
predavanj o SLO smo se vključili
predvsem s pisanjem vabil.
Raznosili smo tudi polovico vabil
in številk ,,Naše obrambe".
V prihodnjih mesecih nas čaka še
organizacija akcije čiščenja okolja,
nekaj pozornosti bomo posvetili
dejavnosti pred oktobrskim
kongresom ZSMS, če-bo interes
obojestranski, bomo navezali stike
z OO ZSMS ,,Boris Ziherl",
največjo pozornost pa bomo posve-
tili   pripravi   na   udeležbo   na-
letošjijih MDA, saj se jih vsako leto
iz naše osnovne organizacije udele-
ži veliko število brigadirjev.
Pri našem delu se srečujemo tudi
z nekaterimi težavami. To je pred-
vsem prostorska stiska in upadanje
interesa mladih za delo. Sestajamo
se v premajhnem prostoru krajevne
skupnosti v Kvedrovi 1, dobili pa
bomo prostor skupaj s KK SZDL v
Potrčevi ulici, ko bo opremljen in
urejen. Interes mladincev je v zad-
njem času nekoliko upadel, verjet-
no zaradi neprimernega prostora,
pa tudi zaradi finančne stiske, saj
nismo imeli na razpolago nobenih
sredstev za nabavo raznih potreb-
ščin in za organizacijo akcij. Pa tu-
di sami sestanki bi lahko bili bolje
pripravljeni in s tem bolj zanimivi.
Moram pa napisati, da je za letoš-
nje leto skupščina KS odobrila del
sredstev iz prihodkov tudi za naše
potrebe in sicer v znesku 1500.—
dinarjev.
Kot sem že omenila, se bomo
lotili dela bolj zagnano spet po Pu-
stu- Sestali se bomo že v četrtek,
25. februarja, ob 17. uri, žal, spet v
prostoru KS. Upam pa, da bo ude-
ležba tokrat zadovoljiva, saj bo
pustni čas za nami. Pogovarjali se
bomo o našem prihodnjem delu,
največji poudarek bo na letošnjih
mladinskih delovnih akcijah.
Ne pozabite, dobimo se v četr-
Valja Aleksič
Usposabljanje občanov
za nego bolnikov
v okviru programa redne izobraževalne dejavnosti organizira občin-
ski odbor Rdečega križa Slovenska Bistrica 18-urne tečaje prve pomoči.
Namen tečajev je usposabljanje občanov za nego bolnikov in ranjencev
na domu, kar bi še posebno prišlo do izraza v izjemnih razmerah. V tem
času potekata dva taka tečaja in sicer v krajevnih skupnostih Impol in
Alfonz Sarh.
Doslej so podobne tečaje že izvedli v KS Tinje, Prihova in v
občinskem središču, pripravljajo pa jih še v KS Poljčane in Pragersko,
prav tako pa tudi v ostalih KS občine Slovenska Bistrica. V. Horvat
NE PREZRITE,
SE OZRITE
Na križišču Trat in Ormoške ceste
prav lepa hišica stoji,
le škoda, da Sneguljčica s palčki
v njej ne iivi.
To hi bili ti možički veseli,
saj tu mnogo hi igrač imeli,
vse kar lahko se na smetišču dobi
to okrog hišice leži.
A vtomobilske gume, pomivalne posode,
konzervne pločevinke,
vseh vrst steklenice
in drugo v oči te bode.
Morda ti šine v glavo,
ko ozreš se od Tratne smeri,
.saj tu je pravo
odlagališče smeti.
Prejšnji lastnik si ni smel
tu hiše zgraditi,
ker je sedanji želel
tam smetišče namestiti.
Zgražajo ljudje se nad tem.
da smetnjak lam se šopiri,
dela sramoto nam vsem,
zato ta predlog se širi:
Bilo bi prav in pošteno,
tisto zemljišče razlastiti,
.smeti in podrtijo odstraniti
in z okrasnim drevjem zasaditi.
Za turistični Ptuj. hi dejal,
to bila nova pridobitev bi spet.
saj dobil bi ta vogal
nov. lepši izgled.
lakole i/.^leda (isto zemljišče, ki dopisnik v verzih zanj
rešitev išče ...
Prijavnice čakajo, iščemo brigadirje!
CENTER ZA M DA
PRI OK ZSMS PTUJ
Ciani Centra za mladinske delovne akcije pri
ptujski občinski konferenci smo se v petek, 12.
februarja, znova sestali. Pogovarjali smo se o
ponovnih razgovorih na temo mladinskih
delovnih akcij na CSUI TOZD Gospodarsko
upravne šole ter Kmetijsko in kovinarsko šolo.
Razgovori na teh dveh šolah, za razliko od
Gimnazije in Doma učencev, niso bili uspešni
zaradi premajhne udeležbe, zato smo sklenili, da
jih ponovimo. Potekali bodo takoj po pustnih
dneh, in sicer v sredo, 24. februarja, za
Gospodarsko upravne šole in v četrtek, 25.
februarja, za kmetijce in kovinarje. Pogovore
in razprave bodo vodile tričlanske skupine, ses-
tavljene iz članov centra in drugih brigadirjev.
Analizirali smo izvedbo javnih tribun na te-
mo MDA po področnih konferencah^ ki so jih
prav tako organizirali člani centra s sodelova-'
njem ostalih brigadirjev. Javne tribune so bile
na območjih Haloz, Slovenskih goric, na Ptuj-
skem in Dravskem polju in v mestu Ptuja, le
delno uspešne. Udeležba je bila polovična, zato
smo zadolžili vse predsednike področnih konfe-
renc, da posredujejo informacije o mladinskih
delovnih akcijah v vse osnovne organizacije.
Pregledali smo tudi program dela centra in
ugotovi,i, da smo vse zadane naloge do meseca
februarja izvršili. Pomagali smo pri ustanavlja---
nju stalnih brigad (lokalna brigada v Dornavi, v
ustanavljanju je stalna brigada v Sestržah,
uspešno delujeta brigadi v Gorišnici in
Rogoznici) in seznanjali mlade z mladinskim
prostovoljnim delom. Pred nami pa je še mno-
go neizvršenih nalog.
Poleg najpomembnejše, konstituiranja bri-
gad, še evidentiranje brigadirjev, ki se je že
začelo in obveščanja mladih o MDA v letu 1982
z usteznimi propagandnimi akcijami, kot so ra-
dijske oddaje na ptujskem radiu in v CSUI jav-
ne tribune za učence osnovnih šol, ki se bodo
vključevali v pionirske brigade, priprave razsta-
ve na temo MDA v srednješolskem centru in
priprava propagandnih plakatov. V aprilu in
maju bomo seznanjali udeležence letošnjih
MDA s celotnim delom in življenjem na akci-
jah, opremili brigade ter urejali spominski park
v Mostju in brigadirsko naselje v Dornavi,
udeleževali pa se bomo tudi lokalnih akcij sku-
paj s klubom brigadirjev.
Najzanimivejša točka dnevnega reda pa je bi-
la organizacija letošnjih brigad in začetek
evidentiranja brigadirjev. Letos bomo Ptujčani
predvidoma sodelovali na treh akcijah, na dveh
zveznih in eni republiški. Junija se bomo v prvi
izmeni udeležili zvezne akcije izven Slovenije,
verjetno bo to MDA Palic v Vojvodini. Avgusta
v tretji izmeni, bo bratska brigada enajstih
probratenih občin odšla na ZMDA Posočje,
julija pa bomo organizirali pionirsko brigado,
ki bo odšla na Brkine, ni pa še določeno, ali bo
sestavljena samo iz ptujskih brigadirjev, ali pa
bodo sodelovali tudi slovenskobistriški pionirji.
Mimogrede naj napišem, da smo tudi v lanskem
letu sodelovali na treh akcijah (SORA Bratstvo
in jedinstvo v Kotorju, ZMDA Kozjansko in na
Brkinih).
Za vse, ki še niso sodelovali na nobeni akciji,
pa dodajam še nekaj splošnih informacij o
MDA.
Začetki mladinskih delovnih aicij segajo pre-
cej daleč nazaj, v leto 1945. Do leta 1952 so se
vrstile številne večje akcije, gradnja prog Brčko-
Banoviči, Samac-Sarajevo in Doboj-Banja Lu-
ka, izgradnja avtoceste Ljubljana-Beograd, No-
vega Beograda in Nove Gorice, regulacija
Pesiiice in še mnoge druge. Po letu 1952 je mla-
dinsko prostovoljno delo počasi zamrlo. Mrtvi-
lo je trajalo vse do leta 1972, ko se je prosto-
voljno delo spet razmahnilo in dalo pomemben
prispevek k celotnemu družbeno ekonomskemu
razvoju naše družbe.
Delovne akcije v Sloveniji potekajo na podla-
gi družbenega dogovora o mladinskih delovnih
akcijah. Vsako leto je organiziranih deset akcij,
zveznih, ki trajajo 4 tedne in republiških, ki tra-
jajo 3 tedne. To so znane akcije: Brkini, Kras,
Kobansko, Bela Krajina in Goričko so
republiške; Posočje, Suha Krajina, Istra,
Kozjansko in Slovenske gorice pa so zvezne ak-
cije. Občinske konference organizirajo tudi
lokalne akcije. Mladinske delovne akcije so v.sa-
ko leto organizirane tudi v vseh drugih jugoslc
vanskih republikah.
Delo na mladinskih delovnih akcijah je zelo
raznoliko, saj posega na vsa področja. Enak
povdarek je na delu na trasi in interesnih dejav-
nostih. Brigadirji na trasi največkrat kopljejo
jarke za vodovod in urejajo ceste, v popoldan-
skem času pa potekajo v naselju številne inte-
resne dejavnosti. V okviru tehnične kulture so
organizirani razni krožki in tečaji. Recitacijski
in marksistični krožek, tečaj cestno prometnih
predpisov, foto tečaj, plesni tečaj in tečaj za
radio amaterje, pa Se politična šola. Ne manjka
tudi športnih tekmovanj in zabave. Brigadirji
prirejajo predstavitvene večere, šaljive kvize,
večere ljubezenske poezije, taborne ognje in
plese, ogledajo pa si lahko tudi kino predstave
in poslušajo koncerte popularnih in opernih
pevcev, včasih pa obišče brigadirsko naselje tudi
kak gledališki umetnik. Brigadirji pa lahko sami
pripravljajo razna predavanja, izdelujejo sten-
čase, pišejo prispevke za biltene in pripravljajo
radijske oddaje, ukvarjajo pa se lahko tudi z
glasbo, ki je vedno dobrodošla. In če dežuje?
Ce dežuje, se skozi odprta okna razlega le smr-
čanje . . .
Na delovnih akcijah sodelujejo poleg mladin-
skih brigad še brigade Rdečega križa, sestavlje-
ne iz vzgojiteljic, socialnih in medicinskih de-
lavk, ki organizirajo potujoče vrtce in pomagajo
starejšim občanom. Na ai;cijah večkrat srečamo
tudi pionirske brigade, sestavljene iz osnovno-
šolcev in njihovih mentorjev, imajo pa prilago-
jen delavnik, Jugoslovenskih akcij se udeležuje-
jo tudi skupine mladih iz drugih držav, prav ta-
ko pa naši brigadirji sodelujejo na akcijah v
drugih državah. Letos je sodelovanje na ZMDA
Slovenske gorice ponudile skupina otrok naših
zdomcev iz Frankfurta.
Mladinske delovne brigade se formirajo fe-
bruarja in marca. Po prvih splošnih informaci-
jah o mladinskih delovnih akcijah, zainteresira-
ni bodoči brigadirji izpolnijo prijavnice in jih
oddajo na OK ZSMS. Na podlagi oddanih
prijavnic se formira brigada in opravi selekcija,
če je preveč prijavljenih. V tem primeru gredo
na akcijo le brigadirji, ki nimajo t£ža\ v šoli
(popravni izpiti), imajo soliden učni uspeh (ne
samo odlični!) in so aktivni mladinci. Novo-
ustanovljena brigada začne s pripravami na ak-
cijo. Brigadirji izvolijo komandanta, predsedni-
ka zbora brigadirjev, traserja in predsednike
komisij. Redno se stajajo na zborih brigadirjev,
kjer se pripravljajo na brigadirsko življenje,
seznanjajo se s pravili na MDA in se spoznava-
jo med sabo. V ptujski občini se brigade, ki
sodelujejo v akciji v drugi ali tretji izmeni,
udeležujejo udarniških dnevov na ZMDA
Slovenske gorice.
Po prihodu brigade z akcije pa do naslednje-
ga leta nastane nekaka praznina, ki jo uspešno
izpolnijo stalne lokalne brigade in klub brigadi-
rjev. Njihova glavna naloga je, da skozi vse leto
vzdržujejo stik med brigadirji. Lokalne brigade
so stalne brigade, v katere se lahko včlanijo po-
leg brigadirjev tudi ostali občani. Ustanavljajo
se v KS, pa tudi v šolah in organizacijah
združenega deja. Stalne brigade so enako orga-
nizirane kot nnavadne brigade. Delajo pred-
vsem na svojem področju, največkrat v KS,
povezujejo pa se tudi s klubom brigadirjev. Bri-
gadirke in brigadirji občine Ptuj, udeleženci
lokalnih, republiških in zveznih MDA od leta
1945 dalje, se združujejo v klubu brigadirjev
,,Franc Belšak -Tone", ki je bil ustanovljen le-
ta 1977. Osnovne naloge kluba so, da razvija
tradicije NOB in socialistične revolucije in tra-
dicije mladinskih delovnih akcij. Član kluba
brigadirjev lahko postane vsak, ki je sodeloval
na eni izmed MDA. Klub brigadirjev ima svoj
prapor, člani pa članske izkaznice in uniforme.
Brigadirji se redno udeležujejo udarniških dne-
vov in organizirajo zabavne brigadirske večere.
Najvišji organ kluba brigadirjev je zbor briga-
dirjev, ki ga sestavljajo vsi člani kluba. Kolekti-
vni izvršilni organ je svet kluba, ki je razdeljen
na delovna področja (informiranje, kultura,
IPD, šport). Ob dnevu mladinskih delovnih bri-
gad, 1. aprilu, podeljuje klub brigadirjev priz-
nanja zbora brigadirjev, kot so zlati znak briga-
dirja MDA, srebrni znak brigadirja MDA in
Histino brigadirja MDA, ob koncu leta pa tudi
udarniške značke.
Mladinske delovne akcije so šola samoupra-
vljanja, predvsem za mlade, kot pravimo. In
prav bi bilo, če bi v.sak mladinec vsaj enkrat
zaživel po brigadirsko, kajti pomen akcij je
mnogo širši, kot si ga nekateri predstavljajo. Tu
je krepitev bratstva, spoznavanje mladih in
ekonomski pomen, ki ga mnogi zanemarja-jo.
Biti na mladinski delovni akciji pomeni mesec
dni trdega dela, zabave, izobraževanja, sprostit-
ve, pomeni mesec dni pravega, aktivnega življe-
nja mladih.
Center za MDA pri ptujski OK ZSMS je že
pripravil prijavnice za udeležbo na letošnjih ak-
cijah in jih razposlal v vse OO ZSMS v kraje-
vnih skupnostih, na šolah, v organizacijah
združenega dela in v kmetijske mladinske orga-
nizacije, dobite pa jih lahko tudi na OK ZSMS,
Trg MDB štev.. 1. Rok za prijavo je 1. april
1982, saj načrtujemo, da bi v petek, 2. aprila,
že sklicali zbora brigadirjev obeh brigad, poz-
neje pa pripravili še zabavni večer skupaj s člani
kluba brigadirjev.
Razmislite in se odločite, saj je prijavnic za
vse dovolj. Ne pozabite pa, daje rok za prijavo
1. april 1982!
Valja Aleksič
10- NAŠI DOPISNIKI
25. februar 1982 -
TEDNIK
MOJ STRIC JE PREŽIVEL
STRAHOTE TABORIŠČA
MATHAUSNA
Sedeli smo pri mizi. Pri nas je bil
tudi stric, kije preživel hudo voj-
no. Vedno, kadar pride, mu za-
stavljam vprašanja o dogodkih, ki
jih je preživel v tistih strašnih ča-
sih. Čeprav stric nerad govori o
tem, sem ga nekoč le pripravila, da
mi je povedal, kako je on doživel
strahote taborišča Mauthau.sna.
Leta 1944 sem bil v Lackovi
četi. Po izdaji so me ujeli. Po
ptujskih ulicah so nas Nemci vo-
dili napol gole, se iz nas norčevali,
meščani pa so nam z užitkom
pljuvali v obraz.
Nekaj dni so nas razkazovali po
mestu, potem pa nas odpeljali v
zapore. Tam so nas pretepali z
bičem. Ko so opazili, da nam ne
morejo do živega, .so nas odpeljali
v zloglasno taboriščcMauthausen.
Tukaj smo spoznali še mnogo
znanih borcev. Že prvi dan smo
začeli delati, ampak to ni bilo
lahko delo, ker so nas izkoriščali. S
tovornjaki so pripeljali ogromne
skale in jih nametali pred vhod.
Nemec nas je poklical in morali
smo nesti te skale po stosedem-
desetih stopnicah navzgor. Ko-
mur je padla skala na tla, .so ga
začeli pretepati in nanje .ščuvati
divje pse. Pred mano je stal moj
najboljši tovariš. Oprtal sije skalo
na hrbet in šel po stopnicah. Na-
enkrat se mu je spotaknilo, padel
je in se zakotalil lik pred psa.
Nemec je psa spustil in pes ga je
začel gristi. Ko sem to gledal, bi
najraje spustil skalo na tla in se
predal steklemu psu. Ko so bile
vse skale na vrhu, so jih znova
spustili po stopnicah navzdol in
spet smo jih nosili.
Nekaj dni pred osvoboditvijo
so nas poklicali v veliko sobo.
Vedeli smo, kaj nas čaka. V kotu
sobe je bila ogromna peč —
krematorij. Nemec je začel brati
imena. Postavili smo .se v vrsto.
Grozno je bilo videti, ko so tova-
riše metali v peč. Zraven krema-
torija je bil velik kup človeškega
pepela. Ker nas je v sobi bilo ve-
liko zapornikov in le dva Nemca,
ki sta stala ob peči, in Nemec, kije
bral imena, sem se odločil, da bom
poskusil neopazno skočiti v pepel.
Bilo mi je res vseeno, če me na-
jdejo ali ne. Mislil sem si zdaj. zdaj
bodo gotovo odpeljali pepel. Ni-
mam več upanja. Se bolj me je
spreletaval srh, ko sem poskušal
krike in ihtenje drugih tovari.šev.
V pepelu sem ostal tri dni. Tretji
dan so prišli Angleži. Osvobodili
so tovariše, ki so še bili v zaporih in
nazadnje .so prišli tudi v to sobo,
kjer sem bil jaz skrit v človeškem
pepelu. Slišal sem njihovo govo-
rjenje ter skočil iz pepela. Objeli
smo se veseli, saj smo preživeli
oziroma pretrpeli grozno vojno.
Helena Lutarič, 8. a
OŠ Olga Meglic
NEKOČ BOM VOJAK
V naši domovini mora vsak
mlad, zdrav fant prebiti določen
čas v JLA. Naša armada seje ro-
dila med drugo svetovno vojno
pod vodstvom legendarnega
maršala Tita.
Tudi sam bom vojak. Služil
bom v obrambi domovine. Po-
nosen bom, da bom v Titovi ar-
miji. Sam bi najraje bil pri mor-
narici. Najbolj imenitno se mi zdi
pluti po morju z našo zastavo v
lepi mornarski obleki. Tudi moj
dedek je bil pri mornarjih. Samo
takrat v stari Jugoslaviji so grdo
postopali z vojaki, jih žalili in
dofutali.
Prav zaradi tega sem še posebej
vesel, da bom v vojaški skupnosti,
kjer vladajo tovariški odnosi, pri-
jateljstvo in bratstvo med narodi.
Gregor Lačen, 6. a.
OŠ Olga Meglic
REKA DRAVA Ml JE POVE-
DALA
Ko sem se sprehajal ob Dravi,
mi je začela reka pripovedovati
svojo zgodbo.
Povedala mi je, da izvira visoko
v gorah na avstriskoitalijanski
meji. Med potjo seji pridruži dosti
manjših rek. Pred mnogimi leti je
iskala najlepšo pot do morja.
Večkrat je menjala strugo in ob
sebi naredila veliko ravnino. Po-
toki in rečice soji prinašali iz go-
zdov in travnikov dobro zemljo, ki
ki jo je odložila na Dravskem
polju.
ludi sama je med potjo zdro-
bila veliko kamenja. Zdaj imamo
na Dravskem polju najboljše nji-
ve. Nehvaležni ljudje pa v zahvalo
mečejo v korito razne smeti in
strupe. Povedalaješe.kakolepoje
bilo takrat, k^to so splavarji spra-
vljali les po njej daleč po svetu.
Zdaj pa to ni več mogoče, ker so na
njej zgradili mnogo elektrarn.
Drava mora poganjati težke tur-
bine.
Še bi mi pripovedovala, pa .se
mi je mudilo v šolo.
Peter Kolar, 3. a.
OŠ Tone Znidarič
SMISEL ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA
Marsikdaj se človek vpraša, če ima njegovo življenje sploh še kakšen
smisel.
Zlasti se človek vpraša to tedaj, kadar je nad čim razočaran, na
primer: ko dobi slabo oceno v šoli, se mu ponesreči kaj na delovnem
mestu, je razočaran v ljubezni.
Pa vendar se potem bolj zavestno vprašaš o vsem tem, pa vendar
ugotovi, da bi bilo brez smisla življenje končati, kajti v življenju so tudi
lepi trenutki, ki človeka osrečijo in mu vlijejo spet vero v življenje. Saj
pregovor pravi, da za dežjem pride oziroma posije sonce. To velja ludi za
življenje, kajti za tegobami pridejo tudi srečni trenutki, ki človeka
osrečijo, mu vlijejo upanje v življenje.
Človek čuti, da se splača živeti ludi tedaj, kadar nekomu pomaga v
stiski. Zaveda se, daje življenje izpolnil lepo. v namen ljudstvu pa tudi
sebi.
Človek živi .samo enkrat, zato si v tem kratkem času skuša življenjski
smisel olepšati. Življenje vsakega človeka je vredno, saj v življenju vsak
človek naredi nekaj dobrega, ne samo v namen sebi, temveč ludi dru-
SKAZA Ignac 8. B
OSNOVNA ŠOLA HAJDINA
Vrnitev — linorez Sonja Kuhar, 6. a OŠ Tone Znidarič
PRIPRAVUENA SEM BILA ŽRTVOVATI ŽIVLJENJE ZA SVO-1
BODO i
Med borci za svobodo je bila ludi moja sestrična Vika. Bila je j
aktivistka. i
Živela je v Cirkulanah, kjer je imela njena mama trgovinico z !
me.šanim blagom. V trgovinici je pomagala tudi hčerka Vika. [
Med okupacijo seje Vika odločila za boj. Ni se bala ne Nemcev ne :
domačih izdajalcev. Bila je pripravljena žrtvovati se za svobodo. Vzdr- i
zevala je zvezo s partizani, ki so delovali na ptujskem in mariborskem ;
področju. Oskrbovala jih je s hrano, prinašala jim je važna sporočila in i
jih sproti obveščala, kaj se dogaja v nasprotnikovem taboru. Hodila je ]
ludi na redne politične .sestanke in tako spoznavala cilje našega boja.   '
Nekoč seje vračala s sestanka, kije bil nekje na Dravskem polju. ;
Prikolesarila je do ptujskega mostu, kjer so jo čakali gestapovci in jo !
aretirali. Ovadil jo je namreč znanec, trgovec iz Bukovec. Na gestapu so i
jo hudo spraševali in ji grozili s smrtjo. Vika pa je molčala. Padali so i
udarci, pa ni klonila. Iz njenih ust ni bilo besede. Gestapovci so podivjali i
in jo že drugi dan odpeljali v Nemčijo. Trpela je v najstrašnejšem i
taborišču.
Dan za dnem je okušala nečloveško trpljenje. Videla je, kako so j
zaporniki umirali od gladu in onemoglosti, in doživljala vso krutost tujih \
gospodarjev. Prestajala je velike muke. Misel na dom in vera v srečo ter i
svobodo soji dajale moč, daje vzdržala. In tako je dočakala svobodni j
dan. V rodno vas se je vrnila tri tedne po osvoboditvi. J
»Ni me bilo strah umreti, čeprav sem bila takrat še rosno mlada,<( je
končala svojo pripoved. . ^      !
^ ^ ^ Vanda Bračič, 7. b OS Franc j
Belšak Gorišnica i
PRVI SMUČARSKI DAN
lakoj. ko smo se pripeljali na
Pohorje, smo šli v dom Miloša
Zidanška in tam. počakali tovariša
upravnika, ki nam je razdelil sobe.
Tam smo odložili prtljago in šli na
kosilo. Po kosilu smo smučali. Po
smučanju smo se odpočili v sobah,
potem pa šli k večerji. Po večerji
smo gledali televizijo in se igrali.
Tako je minil prvi dan.
Lidija Tumpej
OŠ Franc Osojnik Ptuj
V NAŠI ŠOLI MED ODMORI
Naša šola se imenuje po hra-
brem borcu za mir in svobodo
Tonetu Žnidariču. Ker je že sta-
rejša, se med odmori včasih kar
malo trese. Najbolj divjaški
učenci so iz osmih razredov. Ko je
ure konec, se kar zapodijo iz raz-
reda. Med odmori se najbolj bo-
jimo dežurnih učencev. Ti nas
namreč zapisujejo zaradi naj-
manjše napake, zalo se velikokrat
priložimo čez njih.
Andrej Golpb, 4. a.
OŠ Tone Znidarič
POGOVOR Z VOJAKOM
Bila sem mlajša in sem se več-
krat sprehajala tudi mimo voja-
šnice. Ogledovala sem si ljudi v
uniformah, pravzaprav fante, ki
so stali s puškami na ramah, pa
tudi ostalo orožje meje zanimalo.
Želela sem si, da bi me spustil
na dvorišče, kjer so stali veliki
kamioni, lopovi in še kaj. Včasih
so fantje telovadili ali pa se v
družbi pogovarjali.
Marsikaj bi se z njimi pogova-
rjala, kajti vem, da .so vojaki, ki
čuvajo nas vse, vso našo domovi-
no.
Starši so mi pripovedovali
marsikaj o hudih vojnih časih, v
šoli smo se o tem učili, le z voja-
kom se še nisem pogovarjala.
Tako meje nekega dne, ko sem
šla mimo čuvajnice, to je lesena
hišica, kjer vojaki slražijo.' nago-
voril mlad fant v uniformi. Izgle-
dal je zelo resen in sem se ga kar
ustrašila, saj je imel na rami pu-
ško. Ker pa je bil prijazen, sem ga
vprašala, zakaj ima puško. Začel
mi je pripovedovali, daje prišel od
daleč in da bo sedaj nekaj časa
vojak. Vsak vojak pa ima puško.
Zopet sem ga vprašala, kaj po-
meni biti vojak. Razložil mi je, da
.se v vojašnici učijo raznih veščin,
na primer spoznavanje in upora-
ba orožja, učijo se discipline, reda
in čistoče. Razen vaj. kijih imajo v
učilnicah in na dvorišču, imajo
vaje tudi v naravi — v gozdovih.
Zavedali se morajo, da .so vojaki
domovine, ki jo lahko napade
sovražnik. Priskočijo pa na pomoč
ob sleherni večji nesreči, zlasti pri
poplavi in potresu.
Vojaki pa imajo tudi dovolj
časa za branje, športno udejslvo-
vanje in za poslušanje glasbe. Ob
nedeljah in praznikih obiščejo
svojega vojaka svojci, razveselijo
ga z raznimi dobrotami, ki jih
prineso od doma.
Tako se je med tem ča.som. ko
sva se tako pogovarjala, že ste-
mnilo in kar žal mi je bilo. da sva
se morala posloviti. Obljubil mi je,
da mi bo pripovedoval še kaj o
zanimivosti, ki .so me zelo prite-
gnile. Videvala sem ga še samo od
daleč in vedno mi je pomahal.
Ve.sela sem. da imamo v naši do-
movini tako prijazne in pogumne
fante — vojake.
Jerneja Brenčič. 5. b.
OŠ Ol^a Meglic
ŠOLSKI DAN, KI SE GA MAMA NE RADA SPOMINJA
Veliko let že traja odkar je bila zgrajena šola v Cirkulanah. V
prejšnjem času je bila veliko manjša od današnje. Ko seje pričela vojna,
so .se v njo naselili Italijani. Takrat je bilo težko za učence in učitelje.
Italijani so jih izgnali iz te šole. Pouk ni bil reden zaradi težav, ki so bile
v vojni pogoste. Učenci so med vojno doživeli veliko zatiranja in strahu.
Bilo je neko jutri v šoli. Učiteljica jim je brala partizanske pesmi.
Nenadoma so zagledali čelo Italijanov. Šli .so naravno.sl proti njim.
Njihov poveljnik seje ustavil pred učiteljico. Iz rok ji je iztrgal knjigo.
Gledal je vanjo in se posmehoval, nato jo vrgel na zemljo. Vojakom je
ukazal, naj poberejo vse njihove zvezke in knjige ter jih pred njim
sežgejo. Ko so ti goreli, so vsi gledali v ogenj s solzami v očeh. Učiteljico
m nekaj njenih učencev so vklenili ter jih odgnali na grad Bori. kjer so
imeli taborišče. Med temi učenci, je bila tudi moja mama. V taborišču so
jih pretepali, ker so hoteli od njih zvedeti kaj o partizanih. Zavedni
Slovenci — učenci so besedo partizani skrili v svoja srca. Tako so vztajali
do dneva, ko so jih odgnali pred zid. da bi jih postrelili. Na vso srečo je
poveljnik dobil ukaz. da se morajo umakniti. Tako so jih izpustili.
Cez nekaj časa seje končala vojna. Večina šole je bila porušena.
Tako so ljudje iz okolice Cirkulan vsi pridno prijeli v roke krampe in
lopate ter začeli novo šolo znova graditi. Čez nekaj let se je njihovo
naporno delo končalo. V šoli je spet zazvonil zvonec. Takratnim otrokom
seje redno začel pouk. Od začetka so se pogovarjali o dogodkih, ki sojih
preživeli v tako težkih dnevih ter peli partizanske pesmi.
Iz leta v leto .seje naša šola še bolj urejala. Tako seaaj živimo v tej lepi
topli, svetli šoli med haloškimi griči^vobodni; v njej je veliko vriskanja
in petja. KRISTINA HRŽENJAK, 7. b
OŠ Maksa Bračiča Cirkulane
NA KOPITNIK
V soboto sem šla s planinci na
Kopitnik. Vstala sem že ob
petih zjutraj. Na postaji smo ve-
selo čakali vlak. Zbrani smo
vstopili nanj in .se odpeljali do
Pragerskega.
Tam smo prestopili na drugi
vlak, ki nas je peljal do Zidanega
mosta. Ko smo izstopili, smo se
lakoj začeli vzpenjati. Med potjo
smo si pripovedovali vice in se
pogovarjali. Polje bila zelo dolga
m strma. Ko smo prispeli na Gore
do koče.~ smo se namalicali. To-
varišica nas je razdelila na dve
skupini. Utrujeni planinci so
ostali na Kopilniku. planinci
polni kondicije so pešačili do Gor.
Tam smo si žigosali planinske
knjižice. Kopitnik je vi.sok 914 m.
To je bil zame najvišji izlet v pla-
ninah, saj je bilo sedem ur hoje.
Imeli smo srečo, da nas je ves dan
spremljalo toplo sonce. Zvečer
smo se utrujeni vrnili domov.
Klementina Bac.
OŠ Tone Znidarič
KDO PA SO TI MLADI FANTJE? i
Čas nenehno teče. ne ustavi se niti za sekundo in vrstijo se ;
dogodki, žalostni in veseli. V spisu opisujem bolj žalostni do- i
godek. saj so to dogodki, ko so fantje odhajali na fronte med prvo
in drugo svetovno vojno, temveč tudi sedaj odhjajajo v JLA. da ;
se naučijo branili na.šo lepo SFRJ. \
Če se ustavimo v letih od 1914 do 1918, ko je bila prva i
svetovna vojna. To so bili fantje, ki .so se odpravljali na fronte, i
predvsem naši dedki, ki so se bojevali v avstrijski vojski. Veliko''
žrtev je padlo in mnogo krvi so prelili, a ne za lastne pravice in j
koristi. Padali so tisti, ki so bili zelo potrebni, da živijo, saj so pred i
seboj imeli tako rekoč še celo življenje. Vsi polni načrtov in \
upanja, a so vendar morali umreti. Niso pa samo umrli, mnogi i
.so bili zaprti v ujteniških taboriščih, matere, žene in celo otroci ;
Da so jih nestrpno čakali. Ti mladeniči so bili po večini, tudi na
bojiščih lačni, premraženi, umazani, pogosto tudi ranjeni. Ostale
.so hude posledice za vse Jugoslovane, da so se nekateri vračali \
domov invalidi ali pa se sploh ni.so vrnili. i
Približno tako je bilo v štirih letih od 1941 do 1945, ko je '
divjala druga svetovna vojna. Vendar je bilo bistveno drugače, ^
saj so v tej vojni bili borci pripravljeni, da se bojujejo in celo '\
umrejo, obenem pa z naše zemlje preženejo sovražnika. Bili .so
pripravljeni na vse, samo, da bi bili svobodni, da svojim sino-'
\om, hčeram in nadaljnim rodovom priborijo lepše, srečnejše i
življenje. To so si z upanjem, trdno voljo in ljubeznijo do ■
domovine res priborili. Se ko je bilo najtežje, so si zapeli. Mi pa '
stopamo po njihovih stopinjah in fantje odhajajo v JLA, da se ■
učijo braniti našo domovino pred sovražniki. Tako mi piše moj i
bratranec, ki služi vojaški rok v Pirotu. Piše, da veiko delajo z j
orožjem, hodijo na najrazličnejše vaje, spoznavajo, kakoje treba j
varovati domovino. Nekaj časa pa ostaja tudi za šport, pesem, I
kino. televizijo ...
To so ti naši mladi fantje in dekleta, ki so junaško, z
upanjem, da bodo nekoč še svobodni stopili po vaseh, s puškami
na rameh. Na njihovih obrazih pa smeh. veselje — strah in žalost
pa ostaja doma. Zdaj pa sestavljajo JLA mladi fantje, neustr^--
šijivi, nekateri pa stopajo tudi po vaseh z obljubo, da bodo v "
bodoče branili našo domovino, kije pred 36. leti bila priborjena i
s krvjo takratnih pripadnikov partizanske vojske. i
Korošec Jožica 8. c j
OŠ Markovci j
PTIČKI POZIMI
Prišla je huda zima. V naši vasi
je sneg pokril hribe in doline. Se-
daj trpijo ubogi ptički. Nastavljati
jim moramo krmilnice in notri pa
nosili drobne drobtinice, zrnje,
suhi kruh in še drugo. Hrano jim
moramo nosili do pomladi. Ker si
zdaj pozimi nimajo kje iskali, jim
moramo nastavljali krmilnice in
notri nosili hrano. Krmilnico
moramo postaviti visoko zaradi
muckov. Če ptičkom ne damo
hrane, potem žalostno čivkajo. Za
druge živali pozimi v gozdu pa
.skrbijo lovci. Ko pa pride pomlad,
ptički veselo čivkajo in se nam
zahvaljujejo za hrano, ki smo jim
jo nosili pozimi.
Cvetka Kukec,
4. r, OŠ Podgorci
KAKO SKRBIMO ZA PTICE
POZIMI
Nekega dne, ko sem pisala do-
mačo nalogo, sem zagledala si-
ničko, ki seje vsedla na jablano in
začivkala. Odložila sem svinčnik
in jo opazovala. Zasmilila se mi je
in očka sem poprosila, da mi na-
redi ptičjo hišico. Očka mi je na-
redil hišico, sama pa sem pripra-
vila zrnje. Hitro sem pohitela ven
in jim nastavila hišico z zrnjem.
Ko meje ptička zagledala, je od-
letela. Žalostna sem obesila hišico
in odšla. Čez nekaj časa je prile-
tela sinička. Bila sem vesela, kerje
spel prišla k meni.
Helena Kuhar. 3. a.
OŠ Tone Znidarič
OBISKALA NAS JE BORKA
Med našim bivanjem na Po-
horju, nas je v četrtek obiskala
borka Linka. Njeno partizansko
ime je Jasna. Začela nam je pri-
povedovali o časih, ko seje začela
vojna. Takrat je bila stara 17 let.
Zelo rada se spominja tistih težkih
in včasih lepih trenutkov. Rodila
seje v kmečki hiši v Rušah. Bila je
trgovska vajenka. Pripovedovala
nam je o tovarišu Kostji po kate-
rem se imenuje naša šola. Njeno
zanimivo pripovedovanje smo z
navdušenjem poslušali in ploska-
nja ni bilo hitro konec.
Alenka Ilec
OŠ Franc Osojnik Ptuj
TUDI TOVARIŠI Z NAMI NA
POHORJU
Že prvi dan, ko smo prispeli na
Pohorje, so nas tovariši razpore-
dili po skupinah. Vsak tovariš je
imel nekaj svojih učencev, kijih je
učil smučati.
Tovariši so nas sicer že na za-
četku mučili s plužnim zavojem,
ki pa nam ni šel od rok. Vedno smo
se tolažili s pregovorom: »Vaja
dela mojstra!« Zraven tovarišev
vaditeljev so tudi druge lovarišice,
ki pa nas ne učijo smučati, ampak
lepo skrbijo za nas.
Bilo je lepo, zato si nihče od nas
ni želel domov.
Tanja Šegula
OŠ Franc Osojnik Ptuj
Delo v mlinu — linorez Janez Belec, 6. d OŠ Tone Znidarič
ZBIRALI SMO STAR PAPIR IN STARO ŽELEZO
Kol na veliko šolah je tudi v Juršincih imel 8. razred delovne akcije
zbiranja starega papirja in železa. Mi smo se razdelili tako, da .so dekleta
zbirala papir, fantje pa železo.
Fantje so bili zelo aktivni, ludi dekleta so bila zelo aktivna, saj so
nabrala veliko papirja. Fantje smo nabrali že dva ali tri kontejnerje
železa.
Takšne akcije so zelo koristne, kot za nas učence, tako za družbo. Če
bi ves star papir in staro železo, ki ga vržemo v smeti dali v predelavo ter
proizvodnjo, bi nam ostal marsikateri dinar več.
Z izvedbo teh akcij smo si prislužili nekaj denarja za izlet, da ni treba
dati vsega iz lastnega žepa.
Takšne akcije se zelo izplačajo in jih priporočamo tudi drugim.
Novak Anton, 8. r.
y OŠ Slovenjegoriške čete Juršinci
TEDNIK
- 25. februar 1982
TELESNA KULTURA iN ŠPORT - 11
SKL - ČLANICE
Rogaška-Ptuj 88:68 (41:21)
Ptuj: Golob, Kornik 15, J. Sirec 5, Murko. Vognnec 12, Veličkovič,
Kukovec 8, Krničar, M. Sirec 28.
V prihodnjem kolu se bodo Ptujčanke doma pomerile z Mariborom.
II. SKL vzhod - člani: Ptuj- Podbočje 67:56
Pomembna zmaga
PTUJ: Filipič 7, Erbus, §eruga. Vučinič, Beranič 13, Bedrač 2, i
Gailhofer, Cobelj 12, M. Kotnik, R. Kotnik 4, Dobrijevič 23, Musič 6; '
PODBOČJE: Jazbec 17, J. Grame 6, M. Grame 2, Jurečič 10, Strgan
12, Kodrič 3, Zupančič 6.
Košarkarji Ptuja so imeli v petkovem srečanju s Podbočjem dve
zahtevni nalogi. Popraviti so morali spodrsljaj s srečanja proti Šentjur-^
ju ter si z zmago zagotoviti uvrstitev v sredmi lestvice. V obojem so;
uspeli, čeprav, zlasti v prvem polčasu, ni šlo gladko. Se več, gostje so^
bili boljši in večji del v vodstvu. V drugem polčasu so domačini zaigrali
veUko bolje in zasluženo zmagali. 1 kotar
Turnir v malem nogometu
Komisija za množičnost pri ZTKO in TVD Partizan Ptuj bosta v
nedeljo, 28. februarja, v športni dvorani Mladika izvedla turnir v
malem nogometu za vse TVD Partizan in njihove nogometne sekcije i
ter veterane Drave in Aluminija. Nastop na turnirju, ki se bo pričel ob 1
7. uri, je brezplačen, kar je med podobnimi turnirji prava redkost.!
Dovolj je, da se predstavniki ekip udeležijo žrebanja parov in skupin,:
ki bo v .soboto. 27. februarja, ob 10. uri v pisarni dvorane Mladika. I. k.,
I.
Novi naslov za Marijo Vindiš
Najboljša .športnica ptujske občine za leto 1981 je znova osvojila:
naslov repubfiške prvakinje v teku na daljših progah. Namreč, v
Mariboruje na krosu za republiško prvenstvo prepričljivo zmagala pri^
članicah. Naslednja velika preiskušnja bo nastop na krosu za prven-i
stvo SFRJ. ki bo v nedeljo v Sarajevu. 1. k.:
POROČILA IN PROGRAMI ]
Do 15. februarja .so vse OTKO morale Telesnokulturni skupnostij
Ptuj posredovati finančna poročila, poročila o delu za leto 1981 ter
programe dela za letos. Izvedeli smo. da te naloge ni opravilo še precej
osnovnih telesnokulturnih organizacij, zlasti iz krajevnih skupnosti.'
Prav je, da to nalogo in obveznost v teh sredinah opravijo čimprej, saj
je to ena od osnov za izdelavo skupnega poročila in programa dela v i
občini Ptuj za letos. 1. k. ■
Visoke uvrstitve atletov-
šprinterjev na republiškem
prvenstvu
v soboto so se najboljši šprinterji Slovenije pomerili v Celju za
republiške naslove v dvoranah.
Ptujčani .so nastopili s sedmimi tekmovalci. Najuspešnejši je bil
Dušan Koren pri članih, ki je po hudem boju s kasnejšim zmagoval-
cem zasedel 2. mesto v teku na 60 m z oviramj in 4. mesto v teku na 60
m.
Vesna Carli je pri starejših mladinkah v teku na 60 m zasedla 2.
mesto in s tem osvojila srebrno kolajno. V teku na 60 m z ovirami je
Marija Šešerko osvojila 4. mesto, kar je za njo kot tretjo z državnega
prvenstva sicer neuspeh, vendar je slaba uvrstitev posledica napake
med tekom. Izredno dobro je tekmoval. Oliver Sirec, kateremu v
kategoriji mlajših mladincev ni uspela uvrstitev med prve tri, zasedel
pa je peto mesto v teku na 60 m po napornih šestih kvalifikacijskih
tekih.
V teku na 60 m so iz Ptuja nastopili .še: Urška Kerbler Boris Krabo-
nja in Ivan Kuhar, ki so bili v predtekih izločeni iz nadaljnjega tekmo-
vanja. Z navedenimi uspehi so v AK Ptuj zadovoljni, zato bodo v petek
v Ljubljani na republiškem dvoranskem prvenstvu za skoke tekmovali
bolj sproščeno in s tem sejim možnosti za še boljše uvrstitve povečuje-
jo.
Pajenkova zmagala v Avstriji
Atletinja Sonja Pajenk se je v soboto udeležila mednarodnega
dvoranskega mitinga v avstrijskem SCHILLAITNU. Tekmovanja seje
udeležila kljub utrujenosti, ki je posledica napornih priprav, in zasedla
v skoku v višino z rezultatom 165 cm prvo mesto.
Rezultat je za to obdobje zadovoljiv in dosežena višina je dobra
podlaga za zunanje nastope v glavni sezoni.
Atleti v ČSSR
Atletski klub Ptuj je delaven tudi na mednarodnem področiu, saj
ima prijateljske stike s klubi iz Madžarske, Avstrije. Italije in CSSR.
Dobri ^prijateljski in tekmovalni odnosi pridejo posebno prav v zim-
skem času. ko sodobna vadba pri nas ni mogoča, ti klubi pa imajo
sodobne atletske dvorane. Najbolj pristne odnose imajo z AK LIAZ iz
Jablonca v CSSR. ki jih vsako leto povabi na mednarodni miting
»Jablonecka hala«. Tradiciji se niso izneverili in so se tega mitinga tucfi
udeležili. V močni mednarodni konkurenci, v kateri so bili tudi tekmo-
valci in zmagovalci z olimpijskih iger v Moskvi, so dosegli naslednje
uvrstitve: Pajenkova 6. mesto.v skoku v višino, Sešerkova in Carlijeva
9. oz. 10 v skoku v daljino in Sirec 14. mesto v teku na 60 m.
Kot nagrado za dosedanjo sodelovanje so jih prireditelji izredno
presenetili. Ponudili so jim dnevne brezplačne priprave pri njih, ki so
jih tudi takoj izkoristili.
ŠAH
Ekipa JLA najboljša
v tekmovanju za pokal
maršala Tita
v .soboto, 13. februarja 1982, je bilo v domu Franca Krambergerja
v Ptuju, šahovsko tekmovanje za Pokal maršala Tita, katerega sta or-
ganizirala Šahovsko društvo MIP Ptuj in Zveza telesno kultijrne sku-
pnosti občine Ptuj. V tekmovanju se je pomerilo štirinajst ekip, naju-
spešnejša v končnem plasmaju pa je bila ekipa ptujske vojašnice Dušana
Kvedra — Tomaža.
V prvem kolu sta povedli ekipi JLA-2, ki je premagala ekipo KS
Gorišnica s 4:0 in ekipa Juršincev. Že omenjena zmagovalna ekipa
JLA-I, je imela »smolo« in z ekipo MlP-a izgubila z 1,5:2,5. V drugem
kolu je premagala ekipo OS Gorišnica s 3,5:0,5; v tretjem kolu pa
favorizirano ekipo tekmovanja iz TGA Boris Kidrič Kidričevo z rezul-
tatom 4:0, čeprav je ta nastopila v postavi: mojstrski kandidat Majce-
novič, prvokategornik Škarja in drugokategomika Zupančič in Fridl. V
četrtem kolu seje ekipa JLA-I, srečala z vodečo ekipo odigranih kol,
ekipo Juršincev, v kateri sta igrala med drugim tudi predsednik ŠDMIP
PTUJ, in predsednik Šahovske zveze Slovenije, prvokategornik Milan
Knježevič in mladinska prvakinja Slovenije za preteklo leto. Jasna
Pavlin. Rezultat srečanja med JLA-I in ekipo Juršincje bil 2,5:1,5.
Stanje pred zadnjim, petim kolom je bilo sledeče: vodila je ekipa
Gimnazije z 12,0 točk drugo in tretje mesto sta si delili ekipi Juršinc in
JLA-1 z 11,5 točke. V petem kolu sta ekipi Juršinc in Gimnazije igrali
neodločeno 2:2. razpoložena ekipa JLA-I, pa je premagala zmagovalca
občinske šahovske lige. ekipo MA Gorišnice s 4:0.
Tekmovanje je sodil "mednarodni sodnik Janko Bohak, prve tri
uvrščene ekipe (JLA-I. Gimnazija Ptuj in Juršinci), pa so se uvrstili v
nadaljnje tekmovanje v okviru regije, ki bo potekalo po CUP sistemu v
marcu, zmagovalec pa se bo uvrstil v finale CUP prvenstva Slovenije.
Pokal je v imenu zmagovalne ekipe JLA-1 sprejel najboljši igralec
turnirja, kapetan ekipe Stevan Srdjanov, predal pa mu gaje predsednik
ŠD MIP Ptuj, Milan Kneževič. Za zmagovalno ekipo vojašnice JLA
Dušana Kvedra-Tomaža-I so nastopili: Stevan Srdjanov (4,5), Boris
Altman (3,5), Aca Krstevske (4,0), in Slavko Ivanovič (3,5).
Rezultati—ekipno: 1.JLA-1 15,5,2. Gimnazija 14,0,3. Juršinci 13,5,
4. Kmetij.ski kombinat Ptuj 11,5, 5. TGA Boris Kidrič Kidričevo 11,0,6.
Agis Ptuj 10.5, 7.00ZSMS Moškanjci 9,5 8. JLA-2.9,5,9. MA Gorišnica
9,5,10. K reditna banka Ptuj 9,5.11. DO MIP Ptuj 7,5,12. KS Grajena 7.0,
13. OŠ Gorišnica 6,0, 14. OŠ Grajena 5,5. —D. Papler
KOŠARKA
KKDrava-JLA 72:65 (38:35)
Na prijateljski košarkarski tekmi sta se v torek, 16. februarja srečali
ekipi KK »Drava« iz Ptuja in ekipa ptujske vojašnice Dušana Kve-
dra-Tomaža. Tekma je potekala v športni dvorani Mladika, v prijatelj-
skem, športnem duhu in vzdušju. V prvem polčasu se je čutila skoraj
izenačenost ekip, rezultat polčasa je bil 38:35 za košarkarje ptujske
Drave. V drugem seje stanje izmenjavalo, enako tudi vodstvo, v razliki
treh do petih točk. V srednini polčasa so vojaki še celo povedli, vendar so
v končnem, odločilnem tempu izgubili za sedem točk. Rezultat je bil tako
72:65 za KK »Drava« Ptuj.
Najuspešnejša igralca sta bila Dobrijevič (KK »Drava« Ptuj) in
Dravinjski (JLA Ptuj), ki sta dala po dvajset košev.
Ekipa KK »Drava« Ptuj: Filipič 6. Beranič 18, Gerhoper 2, M.
Kotnik 2. Vučinič 4. Bedrač 8. Dobrijevič 20. R. Kotnik 12.
Ekipa JLA: Trampuš 2, Ravnikar 8, Križnar 14, Maric 11, Dra-
vinjski 20. Šarič 10. . —D. Papler
DVE ZMAGI
v drugem kolu košarkarske zimske lige za pionirje, ki je potekal v
Slivnici so poleg Cometa, Ruš in Slivnice, sodelovali tudi pionirji KK
Drava iz Ptuja. Pionirji Drave so dosegli dve zmagi in sicer proti Rušam
in proti Cometu s 46:45. Le minuto pred koncem so vodili še Konjicami s
petimi točkami prednosti, vendar pa so Ptujčani v zadnji sekundi
izkoristili dva prosta meta in zasluženo slavili.
Po dveh kolih imajo pionirji KK Drava iz Ptuja osem točk. Torej
dobro delo je pričelo roditi sadove. To se vsekakor kaže v igri, taktiki,
tehniki, skratka v vseh elementih košarke, ki so na visokem nivou.
Danilo Klajnšek
LACKOVA ZLATA PUŠČICA
LUDVIKU PŠAJDU
Najmnožičnejša strelska družina v ptujski občini, dvakratni državni
prvak in rekorder, strelska družina Jože Lacko iz Ptuja je pred kratkim
organizirala družinsko tekmovanje za zlato puščico. Tekmovanje je bilo v
športni dvorani Mladika.
Zlato puščico za letošnje leto je osvoji! Ludvik Pšajd, ki je lansko
leto osvojil občinsko zlato puščico, kar je sedaj potrdil tudi na družin-
skem tekmovanju, saj je kot najboljši strelec z zračno pško nastreljal kar
550 krogov.
Drugi je bil Velimir Mičunovič s 516 krogi, tretji Milija Brankovič s
512 krogi, četrti Mirko Sarič s 502 krogoma, peti Slavko Ivanovič s 498
krogi in šesti Darko Poljak s 482 krogi. -dp-
ORMOŽ
Občinsko prvenstvo za članice
in mladince
v petek, 12. februarja je v Ormožu potekalo občinsko tekmovanje za
članice občinske strelske zveze Ormož. Tekmovanje je bilo ekipno in
posamezno. Ekipo so sestavljale po tri članice.
Zmagala je ekipa SD ,,KOVINAR" Ormož s 411 krogi, pred ekipo
SD ,,OGRAD" Ormož s 366 krogi. Med posameznicami je zmagala
Danica Majcen s 146 krogi, pred Milko Vočanec 141 krogi in Marijo
Vernik s 140 krogi.
V soboto, 13. februarja je bilo občinsko prvenstvo za mladince. Tek-
movanje je bilo ekipno in posamezno. Udeležilo se je sedem ekip. Tudi tu
so ekipo sestavljali po trije strelci.
Prvo mesto je osvojila A ekipa strelske družine ,,KOVINAR" Ormož
s 1029 krogi, drugo mesto je zasedla B ekipa SD ,,KOVINAR" Ormož z
921 krogi, na tretje mesto se je uvrstila ekipa iz strelske družine
Ivanjkovci z 880 krogi.
Posamezna uvrstitev je bila naslednja.
Prvo mesto je osvojil Darko Vernik s 353 krogi, drugo mesto je
dosegel Dean Bezjak s 349 krogi in tretje mesto je osvojil Miran Stuhec s I
337 krogi. Za dosežena mesta so ekipe prejele priznanja od občinske ]
strelske zveze, posameznikom pa so bile podeljene medalje. 1
Prvouvrščeni mladinci so iz SD ,,KOVINAR" Ormož, kar je dokaz, 1
da urejeno strelišče, na katerem lahko redno trenirajo, veliko pomeni.      I
Darko Vernik \
POGOVOR Z ATLETOM DUŠANOM KORENOM
O mnogoboju, skoku v višino in še čem
Dušan Koren je eden tistih
zagrizenih ptujskih športnih zane-
senjakov, ki so uspešni in vztrajajo
veliko dalj časa, kot je to za takšne
sredine, kot je slovenska, običaj-
no. Zlasti ko govorimo o atletiki.
Namreč, začeti je potrebno zgodaj
ter leta in leta vztrajno vaditi. To
pa večini ob drugih življenjskih ra-
dostih ne diši. Zato v posamičnih
športnih panogah, kot je atletika,
v članskih kategorijah o kakšni
posebni množičnosti ne moremo
govoriti.
Začel je v osnovni šoli in nada-
ljuje v osnovni šoli. Seveda je to le
šala, saj je Dušan sedaj učitelj
telesne vzgoje na osnovni šoli v
Staršah, trenira in tekmuje pa še
naprej. Je ,.specialist" za najtežjo
atletsko disciplino — mnogoboj,
uspehi pa so vezani tudi na skok v
višino. Lani je bil tretji mnogobo-
Pri metu diska
jec v SFRJ in najboljši v naši
republiki. Je član AK Ptuj.
,,V osnovni šoli sem pri tovarišu
Kraševcu treniral skok v višino. V
začetku sem skakal v stilu stradl,
pozneje pa prešel na fosbury
slop". Torej, začetek je bil v
skoku v višino. Kdaj je prišlo do
prehoda na mnogoboj?
,,Ob skoku v višino sem občas-
no treniral tudi druge atletske
discipline in pri tem dosegal sred-
nje rezultate. To pa je osnovni
p>ogoj za razvoj v mnogoboju."
— Pravijo, da je mnogoboj naj-
težja atletska disciplina. Ali res?
,,Gotovo je težja od vseh ostalih.
Na tekmovanjih traja kar dva dni,
tako dopoldan kot popoldan, zato
zahteva veliko in dobro fizično
pripravljenost. Program je dolo-
čen. Prvi dan sta dopoldan na vrsti
tek na 100 m in skok v daljino,
popoldan pa suvanje krogle, skok
v višino in tek na 400 metrov.
Naslednji dan sta dopoldan na
sporedu tek na 110 metrov z ovira-
mi in metanje diska, popoldan pa
skok ob palici, met kopja in tek na
1500 metrov."
— Kakšna je konkurenca v
Jugoslaviji? Smo blizu ali daleč od
evropskega vrha?
,,Kandidate, ki bi po svojih
sposobnostih lahko pridrli v
evropsko elito, imamo. Vendar,
verjetno zaradi nekvalitetnega de-
la, ne dosegajo rezultatov, ki bi jih
bili sposobni doseči. Pri mnogobo-
ju je potrebno veliko večletnega
dela, morda nismo tako zavzeti, da
bi vztrajali pri nekajletnem napor-
nem treningu. Po drugi strani pa je
res, da za nekatere discipline
nimamo kvalitetnih trenerjev.
Primer je skok s palico, kjer zaos-
tajajo tudi specialisti za to discipli-
no. Za kvalitetni razvoj mnogobo-
jcev pa primanjkuje tudi ustrezni
material."
— Koliko dela je potrebno za
tretje mesto na državnem prvenst-
vu?
Ob skoku v višino
,,Lansko tretje mesto ni moje
prvo. Tretji sem bil tudi leta 1979
v Zrenjaninu. Z mnogobojem sem
pričel leta 1974. Torej pri meni je
za takšen rezultat potrebno petle-
tno delo."
— Katerih uspehov se naj-
večkrat spomniš?
,,Izpostavil bi kar ti dve tretji
mesti na državnem prvenstvu, zra-
ven pa še dva republiška naslova v
tej disciplini. Potem je tu še tretje
mesto v republiki, potem udeležba
na mednarodnem dvoranskem mi-
tingu v Jabloncu v CSSR, pa
mitingi v Avstriji, v Italiji. Zraven
posamičnih rezultatov bi to bilo
največ."
— Kaj pa skok v višino? Kako si
tam ,,nabiral" centimetre?
,,S staro prekoračno tehniko
(stradl) sem preskočil 145 chi. To
je bilo v osmem razredu. Takoj po
prehodu na fosbury flop sem že
preskočil 160 cm. To je bilo na
občinskem pionirskem prvenstvu.
Potem pa sem iz leta v leto rezul-
tate izboljševal, do preskočenih
203 centimetre."
Zanimivo je to: Dušan je visok
173 cm, svojo višino torej
preskočil kar za 30 cm. Je to obi-
č^no pri skakalcih?
»Za vse kvalitetnejše skakalce
je značilno, da svojo višino pres-
kakujejo od 25 do 45 cm."
,,Gotovo do neke višine rezultat
hitreje izboljšuješ, nato pa je že za
nadaljni centimeter potrebno veli-
ko vadbe. V nedogled to ne gre,
kajne?
,,Moj najboljši rezultat v letu
1980 je 200 cm. Lahko rečem, da
je bilo res potrebno celoletno
neprekinjeno delo, da sem lani do-
segel 203 cm. Morda bi lahko do-
segel več, dva do tri centimetre,
morda bi lahko po temeljitem
počitku v jesenskem delu lahko še
kaj iztisnil."
— Kje imaš rezerve? V fizični
pripravljenosti ali slogu?
,,S slogom sem zadovoljen. Zato
v telesni pripravljenosti, v ek-
splozivni moči, večjem odrivu."
V nadaljevanju sva se pogova-
rjala o treningu skakalcev v višino,
ki mora biti zelo intenziven, krat-
kotrajen, sestavljen pa je iz posko-
kov v tekmovalnem in veliko dela
z utežmi v pripravljalnem obdobju
za osnovno moč, na kateri nato
gradijo eksplozivno moč, ki je os-
nova pri skokih. Skakalci upora-
'bljajo tudi drugačno opremo od
ostalih atletov. Sprinterice imajo
žeblje tudi na peti, so nekoliko
drugačne od običajnih, imenujejo
pa jih katapult. Dušan pravi, da
ima v Ptuju kar dobre pogoje za
delo. Imajo preprogo iz umetne
snovi, nekoliko premale so le bla-
zine, zato je pri doskoku pri
večjih višinah nevarnost, da jo
lahko zgreši.
Kakšno pa je zaledje skakalcev v
Sloveniji?
,,Ta razvoj spremljam že vrsto
let. V tem času se je pojavilo veli-
ko zelo mladih skakalcev, zelo
kvalitetnih in perspektivnih. Ven-
dar se v" prehodu iz mladinske v
člansko   kategorijo   Izgubijo.
Mogoče je to zaradi njihove
prevelike obremenitve v mladosti,
zato v zrelih letih ne dosegajo
pričakovanih rezultatov. Tudi se-
daj je veliko mladih, vendar, nihče
ne ve ali se bodo obdržali. Vsaj v
Sloveniji se na pogoje ne moremo
izgovarjati. Imamo jih. Tu mislim
na umetno maso na stadionih in
podobno. Vendar pa nimamo
dovolj kvalitetnih strokovnjakov,
trenerjev, da bi dosegali
pomembnejše rezultate."
— Kakšni pa so pogoji v Ptuju?
Mislim na celotno atletiko, saj jih
kot mnogobojec poznaš?
,,Najboljše pogoje imamo za
skoke. Za teke pa pogojev nima-
mo, saj steza ni dobro vzdrževa-
na. Ob boljšem vzdrževanju bi
lahko resneje in bolj kvalitetno va-
dili. Ob tem pa so še težave s
slačilnicami, s tuši, velikokrat si
moramo vse sami urejati. Tu bi bi-
lo potrebno nekaj ukreniti.
Po kakovostni plati pa se stanje
v ptujski atletiki izboljšuje. Imamo
nekaj mladih, ki so že v državnem
vrhu. Zlasti to velja za skakalce.
Tu so Sonja Pajenk, Vesna Carli,
Marija 5ešerko, s katerimi zelo
kvalitetno dela Ljubo Cucek.
Menim, da se bodo prav te skakal-
ke v prihodnje lahko prebile v
jugoslovanski vrh tudi v članski
konkurenci. Podobno se stanje iz-
boljšuje tudi v tekih. Vseh atlet-
skih disciplin pa zaradi pogojev ne
moremo enakovredno razvijati."
— Ob pogojih je potreben tudi
kader, ki je pripravljen redno in
zavzeto vaditi, tu mislim na mlade.
Imamo tu pogoje za vse discipline?
,,V naši občini ni veliko izrazito
močnih ljudi. To opažam že v os-
novni šoli. Jih pa je veliko, ki so
sposobni veliko skočiti, hitro teči.
Ravno tu bi morali veliko delati.
Morda opustiti mete, ker nimamo
pravih ljudi in pogojev, bolj pa se
že v osnovni šoli ukvarjati s skoki,
s teki. Te discipline so za mlade
tudi bolj privlačne".
— Kakšno vlogo pri tem igra ta-
lent?
,,Talent v atletiki praktično nič
ne pomeni. Pomeni majhen rezul-
tat, ki ga je nato z neprekinjenim
delom ob strokovni pomoči potre-
bno razviti. Potem pa se razvije
tudi rezultat."
Dušan, kako dolgo še v atletiki?
,,Kako dolgo bom lahko. V
atletiki so discipline, v katrih lah-
ko tekmuješ še v poznih letih, pri
drugih disciplinah namreč moraš
končati prej. To velja tudi za sko-
ke. Menim, da bom v mnogoboju
lahko tekmoval še tri ali štiri leta.
Seveda, če ne bo prišlo do
poškodb.
Ne glede na to, kje bom delal
ali živel, iz atletike ne bom odšel.
Je namreč šport, iz katerega, ko
enkrat vstopiš, več ne moreš!"
kotaL_
12- ZA RAZVEDRILO
25. februar 1982 —
TEDNIK
TEDNIK
- 25. februar 1982
OGLASI IN OBJAVE-13
Karneval
Skupina iz TGA je z Rubikovo kocko dokazala, da je kadrovanje izredno
odgovorna in predvsem težka naloga.
»Nekoč vinarski muzej, sedaj prah in pepel,« so povedali delavci TOZD
Kletarstvo Slovenske gorice.
V krajevni skupnosti Cirkulane pa boječe vprašujejo: »Kdaj vodovod na
Okič?«
Mipova skupina res ne potrebuje komentarja.
Skupina Hiko Olga Meglic je nazorno prikazala rast in upadanje odgo-
vornosti.
Šturmov^ta naftna vrtina je v tem hipu §e posebej aktualna domislica.
Pustno rajanje za
najmlajše
v ponedeljelc popoldne so
imeli najmlajši občani svoje
pustno rajanje v športni dvo-
rani Mladika, ki gaje organi-
ziralo društvo prijateljev
mladine Ptuj. V dvorani seje
zbrala cela množica domisel-
nih mask — od klovnov, pa-
jacev. dimnikarjev, Indijan-
cev, kraljic, vitezov, poižkov.
muck. zajčkov, leopardov do
kurentov. Plesali so. daje bilo
joj! Edi Klasinc je neumorno
igral na svojo harmoniko,
največkrat je moral zaigrati
sedaj tako popularen račji
ples. In ni ga bilo med malčki,
ki se ne bi zavrtel! Skratka,
bilo je veselo, razigrano in
prisrčno. Vse maske so bile
lepe, mamice in očki, ki so
razen redkih izjem stali ob
strani, pa so jim nakupili
krofov in sokov, tako daje bilo
pustovanje res tisto pravo.
Sicer pa so malčki pustovali
tudi v torek — tokrat v šolah in
v vrtcih.
N. D.
S pustnega rajanja najmlajših.
(foto OM)
30 let GD Podgorci
Člani prostovoljnega gasilskega
društva iz Podgorc v ormoški
občini so v soboto, 13. februarja
na jubilejni letni konferenci
proslavili svoj 30-letni jubilej. Šte-
vilnim gostom iz sosednjih 'dru-
štev, ter seveda domačim gasilcem,
je podal obsežno skupno poročilo
predsednika in poveljnika sedanji
poveljnik Franc Krabonja.
Takrat, leta 1952, ko so po
razpadu prejšnjega ustanovili ga-
silsko društvo Podgorci, še niso
imeli svojih prostorov. V razdobju
30 let pa so z aktivnostjo, rastjo
članstva in ob številnih odrekanjih
dosegli to, s čemer so danes zelo
zadovoljni. Gasilci iz Podgorc
imajo svoj dom, ki so ga zgradili s
svojimi sredstvi in žulji. Leta 1971
so nabavili orodni gasilski av-
tomobil, ki je ena največjih prido-
bitev ^jahttro Jbl. „kYEiitetno ..in-^
tervenciio na požarišču Sledila je
nabava motorne brizgalne, znam-
ke Sora, s kapaciteto 8001 na
minuto. S tem so se možnosti za
uspešnost pri požarnih intervenci-
jah še povečale.
Za ves ta napredek pa gre za-
hvala sposobnim in aktivnim
članom GD Podgorci. Posebno
pozornost so posvečali mladim ga-
silcem, predvsem pionirski deseti-
ni. Velik del njihovega angažira-
nja pa je bil namenjen sodelovanju
s civilno zaščito, vse bolj aktivno
pa je tudi sodelovanje z organi-
zacijo Rdečega križa. Nikakor pa
jim ne uspe formirati ženske gasil-
ske desetine, ki bi bila ob od-
sotnosti moških članov izredno
dobrodošla.
V drugem delu 30. jubilejne
konference članov GD Podgorci so
se dogovorili o planu dela za le-
tošnje leto ter o smernicah
nadaljnjega razvoja društva, ob
koncu pa so 10 aktivnim članom
podelili posebne spominske diplo-
me.
—OM
ČRNA KRONIKA
v dnevih predpustnega vrveža, v tednu od 15. do vključno 23.
februarja, so imeli miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov precej dela.
Posredovali so kar v 6 prometnih nesrečah in pri tem zabeležili dve hudi
in pet lažjih telesnih poškodb. Razen lega so dobili sporočilo, da je za
posledicami nesreče, ki je bila II. februarja umrla voznica ko'esa z
motorjem. Od nesreč v preteklem tednu je v vseh primerih bil glavni vzrok
neprilagojena hitrost glede na stanje cestišča. Vreme je tudi tokrat
ponagajalo voznikom, saj so bile ceste večkrat poledenele. Kot. da bi tudi
tokrat mraz in poledica presenetile posipalce cest. Na vozilih, poškodova-
nih v prometnih nesrečah je bilo za okoli 701.500 din materialne škode.
Na kurentovanju mirno
Komandir postaje milice Ptuj,
Franc Kozel je varnostne razme-
re na dan kurentovanja in karne-
vala Ptuj 82 v nedeljo. 21. fe-
bruarja, takole ocenil:
»Po naših ocenah, se je glede
na nabito polna parkirišča na
desnem in levem bregu Drave,
udeležilo letošnjega kurentova-
nja od 40 do 50 tisoč obiskoval-
cev. Zadovoljni smo. da ta dan
kljub takemu številu nismo bele-
žili hujših kršitev cestno promet-
nih predpisov. Le v enem prime-
ru prometne nesreče smo posre-
dovali ta dan in še ta je bila
lažjega značaja. Sicer pa smo
beležili še eno manjšo tatvino
denarja in lom stekla na izložbi
enega od trgovskih lokalov v
Ptuju. Promet je v konici ob
?rihodu in ob zaključku karneva-
a potekal počasi, vendar brez
zastojev. Sicer ocenjujem, da je
bila ta dan varnostna situacija
zares zadovoljiva. Za to gre
zahvala tudi discipliniranim ob-
iskovalcem, pa seveda tudi sa-
mim udeležencem, oziroma na-
stopajočim, ki so svojo pustno
razpoloženje prikazovali v zmer-
nem vzdušju. Prav zaradi tega se
vsem zahvaljujemo in želimo, da
bo tako tudi v prihodnje!«
Umrla za posledicami
nesreče
v četrtek II. februarja je bila
na magistralni cesti v Ptuju
prometna nesreča, v kateri je
voznik tovornega avtomobila
Jakimov Veličkov iz Gevgelije
zadel v voznico kolesa z motor-
jem Dragico Korošec iz Turniške
ceste 20 v Ptuju. V nezgodi je bila
Koroščeva hudo poškodovana in
je za posledicami v soboto, 20.
februarja v mariborski bolnišnici
umrla.
Zaradi poledice s ceste
v četrtek. 18. februarja je
fs-išlo do nezgode na lokalni cesti
izven naselja Dornava. Voznica
osebnega avtomobila Marjeta
Petek iz Cvetkovc je peljala iz
Dornave proti Ptuju. Na blagem
ovinku jo je zaradi poledenele
ceste zaneslo, zaradi česar je
odpeljala izven vozišča, kjer seje
avtomobil prevrnil na streho. Pri
nesreči sta bili voznica Petkova
in sopotnica Terezija Vuzem
lažje poškodovani, na vozilu pa
je za okoli 100.000 din material-
ne škode.
Zapeljal na dvorišče
Do nesreče je prišlo tudi v
nedeljo 21. februarja ob 4.10 na
lokalni cesti v Apačah. Voznik
osebnega avtomobila Drago Že-
rak iz Preše 17 je peljal od Sel
proti Lovrencu. V Apačah ga je
zaradi neprimerne hitrosti in
poledice zaneslo s ceste. Zaradi
tega je zapeljal na dvorišče
Skledarjevih, kjer je trčil v parki-
rana osebni in tovorni avtomobil.
Lažje sta bila poškodovana voz-
nik Žarak in sopotnica Magda
Hertiš iz Župečje vasi. Na vozilih
je za okrog 200.000 din material-
ne škt^de, obstaja pa utemeljen
sum. da je Žerak vozil pod
vplivom alkohola.
OM
PLANINSKO PREDAVANJE O ALPINISTIČNI
ODPRAVI „LOTSE 81"
Izredna aktivnost
ptujskih planincev
Redke so organizacije, ki se lahko pohvalijo s tako bogato aktivnostjo
kot Planinsko društvo Ptuj. To 1000 člansko društvo je v minulem letu
(po evidentiranih podatkih) opravilo 91 akcij kot so: pohodi v gorski svet,
planinske šole, orientacija, SLO in družbena samozaščita, obiski in skrb
za spomenike NOB, planinski tabori in izobraževalna planinska
predavanja.
Ptujski planinci so sodelovali tudi v akcijah, katere so organizirale
DPO, Telesna kulturna skupnost, meddruštveni odbori planinskih društev
in Planinska z\'eza Slovenije.
Za tolikšno aktivnost pa so potrebni vodniki, vaditelji, inštruktorji,
zato so v društvu skrbeli tudi za vzgojo kadrov. Poglejmo si še nekaj
številk.
Matično društvo je organiziralo 52 akcij, katerih se je udeležilo 1594
članov. Naslednjih 39 akcij s 1911 članov pa so organizirale planinske
skupine. Seveda od teh še niso zbrani vsi podatki, zato se bo na občnem
zboru pokazalo, da je bilo aktivnosti še mnogo več.Mnoge med temi ak-
cijami so bile večdnevne in tako v društvu z gotovostjo sklepajo, da so
opravili prek 5000 aktivnih dni.
Da bi občani in ljubitelji planin dobili popolnejšo sliko o aktivnosti
društva, jih odbor Planinskega društva Ptuj vabi na občni zbor, ki bo 2.
marca v Narodnem domu Ptuj z začetkom ob 17. uri. Po občnem zboru si
bodo udeleženci zbora lahko ogledali izredno zanimivo predavanje
spremljano z barvnimi diapozitivi o alpinistični odpravi na LOTSE
minulo leto. Predaval bo udeleženec odprave Viki Grošelj.
L. C.
RODILE SO:
Jožica Osterc, Gabernik 38 —
deklico; Mileva Spasič, Gregorči-
čev dr. 8 — Marka; Marjana Kok,
Sela 4 — deklico; Marija Kovačič,
Bukovci 72 — dečka; Majda
Pintarič, Cirkulane 53 — deklico;
Marija Bukvič, Krčevina pri
Vurberku 2 — Polonco; Jožefa
Sakelšek, Sedlašek 100 — deklico;
Marija Vršič, Vitomarci 57 —
Damjano; Valerija Ivanuša,
Peršonova 8 — Gregora; Anica
Druzovič, Zg. Velovlak 14 —
Heleno; Marjana Kačarevič,
Hajdoše 6/a — Stanislava; Slavica
Zagoršak, Zamenci n. h. — dekh-
co; Majda Latinovič, Ciril-Me-
todov dr. 16. deklico; Darinka
Ferčec, Zg. Gruškovje 30 — dekli-
co; Alojzija Holc, Placar 27 —
deklico; Snež.ana Stjepanovič,
Njiverce 9 — Slobodanko; Danica
Bezjak, Bukovci 61 — deklico;
Ana Gajšek, Zetale 60 — deklico;
Lidija Strnad, Pekel 1, Maribor —
deklico; Marjeta Grlica, Vinski vrh
66 — Srečka; Pavla Hojnik,
Hlaponci 59 — Petro; Marija Bez-
jak, Dornava 104 — Alenko; Ema
Toplak, Stuki 36 — Tomaža; Kse-
nija Tetičkovič, Bevkova 1 —
dečka; Dragica Hazl, Bučkovci 55,
Ljutomer — deklico; Dragica Gaj-
šek, Kajuhova 3 — deklico; Lidija
Sirovnik, Kraigherjeva 37 — Jer-
1 neja; Kristina Samperl, Kraig-
herjeva 35 — Mateja; Mira Mur-
šek, Pobrežje 81 — deklico;
Frančiška Peršuh, Pleterje 47 —
dečka; Dragica Koroša, Gomila 43
— Kristijana; Mirjana Tušek,
Grabe 32 — Maria; Danica Čre-
šnik, Ziherlova pl. 12 — Nino;
Ana Brinjevec, Vel. Nedelja 5/b
— Renato; Majda Radaj, Budina
14 — Kristiana; Ana Raušl,
Zagorci 63 — deklico; Terezija
Krajnc, Slomi 19 — deklico.
POROKE:
Franc Meglic, Brunšvig 16 in
Boža Muraj, Le\ajnci 2; Mark
Krasič, Hardek 4 in Zinka Habja-
nič, Moškanjci 85/b; Janez Trafe-
la, Sp. Gruškovje 4 in Bernarda
Mauzer, Podlehnik 13/a; Viktor
Zeleznik, Kočice 67 in Valerija
Rodošek, Cermožiše 69; Martin
Golenko.  Dragonja vas 2/b ini
Marija Mlakar, Sp. Jablane 10;
Ivan Gregorec, Placar 6 in
Marjana Žmauc, Placar 6; Janez
Vinkler, Grdina 28 in Ljudmila
Pirš, Grdina 28; Stanislav Horvat,
Gabernik 54/a in Erika Lovrec,
Zagorci 26; Franc Cimerman,
Markovci 74 in Marija Cimerman,
Markovci 57.
UMRLI SO:
Franc Kancler, Sp. Hajdina 12,
roj. 1910, umrl 13. februarja 1982;
Marija Gol, Lasigovci 3, roj.
1937, umrla 15. februarja 1982;
Magdalena Kropfl, Zadružni trg 4,
roj. 1914, umrla 14. februarja
1982; Jožef Hudžar, Formin 17,
roj. 1890, umrl 16. februarja 1982;
Stanislav Fabjan, Ziherlova pl. 2,
roj. 1907, umrl 18. februarja 1982;
Marija Obran, Pobrežje 66, roj.
1912, umrla 17. februarja 1982;
Anton Pucko, Reševa 13, roj.
1930, umrl 19. februarja 1982;
Marija Zoreč, Zagrebška 71, roj.
1912, umrla 21. februarja 82;
Stanko Seruga, Sp. Velovlak 5,
roj. 1933, umrl 21. februarja 1982.
To ni maska, ampak snemalec iz KaHfomije, Njemu se, za razliko od
snemalcev RTV Ljubljana, pot do Ptuja ni zdela predolga!
Tekst: N. Dobljekar
Slike: I. Ciani
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO —
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga sestav-
ljajo vsi novinarji zavoda, direk-
tor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERSEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUŠNIK,
Uredništvo in uprava Radio —
Tednik, telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 300 dinarjev, za tujino
550 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400-603-31023. Tiska
CGP Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proiz-
vode, za katere se ne plačuje
temeljni davek od prometa proiz-
vodov.