Štev. 95. O Ljubljani, v četrtek, dne Z6. cprlla 1906. Leto xxxiv. Velja po pošti: i a celo leto naprej K 26' — za pol leta „ „ 13- — za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 201 — za pol leta „ ,, 10-za četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 170 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. ClredniSkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . 15 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Somišljeniki! Po sklepu strankinega vodstva sklicujem velik shod Slovenske Ljudske Stranke, ki se vrši v nedeljo, dne 29. aprila t. I. ob polu desetihdopoldanvvelikidvorani hotela Union v Ljubljani. Pristop ima vsak somišljenik Slovenske Ljudske Stranke. Dnevni red : Volilna preosnova za deželni zbor kranjski. Poročajo deželni p o s lan c i. Somišljeniki! Pridite v obilnem številu na ta velevažni shod; pokažite svetu, da zahtevate z vso odločnostjo ljudstvu pravico! V Ljubljani, 21. aprila 1906. v Dr. Ivan Susteršič, t. č. načelnik »Slovenske Ljudske Stranke«. Parlamentarni položaj. Dunaj, 25. aprila. Kakor aprilno vreme, tako nestalne so tudi politične razmere v naši zbornici. Dve uri solnce, dve uri dež, dvajset ur na dan pa kislo vreme. Mogoče so le trenotne slike in sličice dobre in slabe volje posameznih strank. In če si napraviš'skupno sliko političnega vrvenja, je že v drugem trenotku v kalejdoskopu drugačna podoba. Sicer pa ima tudi vsako oko svojega slikarja. V obče pa se motijo pesimisti, ki že danes napovedujejo padec vlade, oktroi volilne reforme in nove volitve. To bi končno ne bilo še najslabše, kajti taka volilna reforma bi nc bila slabša od vladnega načrta. Dvomimo pa, da bi vladar v tem kritičnem trenotku oktroiral volilno reformo, ko še niso izrabljena vsa ustavna sredstva. Ministerski predsednik baron Gautsch je sicer izjavil, da zmaga ali pade z volilno reformo, stem pa reforma ni še pokopana. Krona želi volilno reformo, in to se zgodi s to ali drugo vlado, ker ideja splošne in enake volilne pravice je postala močnejša, nego sta vlada in sedanji parlament. Baron Gautsch pa tudi ni mož, ki bi takoj v rgcl puško v koruzo, ako mu n. pr. grof Stiirgkh ali Stem kažeta pest. Volilna reforma pa je mogoča le potoni kompromisa, po katerem ni do cela poražena nobena večja stranka. Da je tak kompromis jako težaven, to je gotovo. Ako pa imajo merodajni politiki dobro in resno voljo, tudi kompromis ni nemogoč. Zal, da mnogi nemški poslanci velevažno vprašanje volilne preosnove presojajo le iz lin svojega vaškega zvonika ter tako prekrižajo vsak mogoči kompromis. Navzlic temu pa situacija ni še obupna. Poljakom je baron Gautsch ponudil novih deset mandatov za Galicijo. V poljskem klubu je že sedaj močna struja, ki zagovarja kompromis. Gališki cesarski namestnik grof Potočki in deželni glavar grof Badeni sta se včeraj pripeljala na Dunaj, da posredujeta v klubu in pri vladi. Poljaki so bili vedno previdni politiki, in tudi sedaj nc bodo kuhali svoje iuhe brez ognja. Tudi češki poslanci ne bodo do skrajnosti napeli strun, kakor je danes dr. Kramar naglašal v odseku za volilno reformo. Ves p o 1 o -ž a j, k i s e m o r a p o j a s n i t i d o konca tedna, je največ odvisen od pogajanj barona Gautscha s posameznimi voditelji glede nove vlade. Tu pa tiči nevarnost. Nemci zahtevajo najmanj dve tretjini ministerskih sedežev, za katere pa je zopet toliko kandidatov, da bode baron Gautsch moral žrebati iz lonca njihova imena, ako dobi med poslanci primernega dečka — siroto. In Jugoslovani? Govorica o posebnem mandatu za kranjske Nemce je baje prazna želja nemške gospode. A če se to namerava in ostanejo volilni okraji na Koroškem in Štajerskem, kakor so jih vladi vsilili, naši narodni nasprotniki, potem je v istem trenotku tudi za »Slovansko zvezo« dano povsem drugo stališče. Danes že velja: Ne hvalimo, pa tudi ne obsojamo dneva pred večerom. Državni zbor. Dunaj, 25. aprila. Odsek za volilno reformo je imel sinoči sejo. Vsenemški poslanec S t e i n sc je hudoval, zakaj nujni predlog glede sani o s t o j n e G a I i c i j e ni bil izročen odseku za volilno reformo. Stein je protivnik splošni in enaki volilni pravici, dokler ni nemščina po zakonu državni in razpravni jezik v zbornici in dokler ni vsak Avstrijec toliko iz- obražen, kakor zakotni pisač. Z drugimi besedami: Po vladnem načrtu dobe Slovani večino v zbornici, zato morajo Nemci preprečiti volilno reformo. Ako se to ne zgodi, morajo Nemci zahtevati združenje z Nemčijo. Ker pa Stein dobro ve, da se države ne dele, kakor občinski pašniki, zato zahteva, naj vlada predloži drug načrt, ki naj nc velja za Galicijo, Dalmacijo in Bukovino. Za ostale kronovine naj se nemščina določi kot državni jezik, § 14 naj se razveljavi in polovico poslancev naj volijo stanovske zadruge, za drugo polovico naj velja splošna in enaka volilna pravica. Ta Steinov predlog povsem odgovarja vsenem-škemu programu, ki pa se izvrši na sodni dan popoludne. Tirolski poslanec dr. T o 11 i n g e r je zadovoljen, ker je vlada za posamezne dežele določila najmanj sedanje število poslancev, ni pa zadovoljen, ker so planinske dežele in kmečke občine v primeri s severnimi deželami in mesti prikrajšane. Zagovarja pač splošno volivno pravico, ne pa enake. Upelje naj se plurahii sistem. - Torej zopet druga pesem. Češki poslanec H r u b y zahteva več slovanskih mandatov za Šlezijo in Galicijo, odločno pa graja vladni načrt, ki daje mestom iu trgom prednost pred kmečkimi okraji. Poljski poslanec dr. B y k naglaša, da so bili Poljaki vedno zvesti državi in vladarju. Zato je tem večja krivica, ker dobi Galicija premalo poslancev. Kot zastopnik mestne skupine zahteva več poslancev za gališka mesta, kot žid zahteva okraje, kjer imajo židje večino ali vsaj oblast. Tacih okrajev bi bilo v Galiciji najmanj 13. Danes odsek nadaljuje splošno razpravo. Prvi ie govoril dr. Krama f, rekoč: Cehi so vedno pripravljeni za pošten k o m p r o m i s. To more izreči javno, četudi ugovarjajo češki radikalci. Toda Nemci zopet zahtevajo z g o-dovinskokriv i c o. Naravno je, da Nemci zagovarjajo svoje privilegije. Vsaka zahteva pa mora imeti svoje meje. Ako stranke priznajo načelo enakosti, ne sme to načelo postati karikatura, kakor žele nemške stranke. Skrajni čas jc, da se ublažijo narodna nasprotja in prepiri. Krona je napravila premirje z Ogli. Ako v Avstriji hitro ne dobimo močne vlade in močnega parlamenta, smo zopet izgubili igro z Ogri. Splošna volilna pravica mora priti, ker država potrebuje ljudski p a r 1 a m e n t. Ta pa jc mogoč potom kompromisa na podlagi splošne in enake volilne pravice. Kompromis pa more biti uspešen, ako vsaj približno odgovarja pravičnosti. To pa, kar zahtevajo Nemci, ni več enaka volilna pravica, marveč dosedanja krivica v novi obliki. Dr. G ros s, načelnik nemške napredne stranke, pritrjuje predgovorniku, da moramo biti edini nasproti »ladjarskim zahtevam. Tudi pravična sprava med avstrijskimi narodi je nujno potrebna. Ta sprava pa jc nemogoča, dokler Cehi zahtevajo svoje državno pravo. Nikakor pa Nemci niso zadovoljni z vladnim načrtom. Zato bodo, če treba, tudi z obstruk-cijo preprečili vsak načrt, ki bi škodil Nemcem. Z volilno reformo se mora izvršiti pre-metnba' ustav e, in v zakonu se more določiti kvalifikova na. večina, proti kateri je nemogoče izpremeniti volilne okraje. Ako se to zgodi, je dr. Gross s tovariši za volilno reformo. Kakor čujemo, je dr. Gross tudi med kandidati za novo ministerstvo. Ako pa stavi tako trde pogoje, potem je sploh vsak kompromis nemogoč. Gotovo je poleg volilne reforme nujno potrebna tudi prememba ustave. Kdor pa oboje zahteva sedaj, ko parlamentu poteka ustavna doba, ta sploh neče volilne reforme ali pa tako, ki Nemcem zopet za nekaj desetletij zagotovi nadvlado v zbornici. Res jc sicer, da bi po vladnem načrtu Slovani dobili večino 3 ali 4 glasov. Ta večina pa bi bila mogoča k večjemu v strogo narodnih vprašanjih, pa je še dvomljivo; v vseh drugih pa jih nihče ne spravi pod en klobuk. Poslanec Pastor izjavi, da je on pristaš pluralnega volilnega načina. Poslanec Za-č e k izjavi, da je pristaš splošne volilne pravice. Govoril je proti Grossovim izvajanjem in naznanil, da namerava v podrobni razpravi predlagati pomnožitev čeških mandatov na Moravskem. Popoludne ob 3. bi sc bila morala nadaljevati seja. A predsednik Marchet jc naznanil, da ga ie prosilo več odsekovih članov, naj bi izostala seja, ker zboruje še več odsekov. Z ozirom na to so sklenili, da odpade včerajšnja popoludanska seja in določili prihodnjo odse-kovo sejo za jutri dopoldne ob 10. uri. Odsekovi člani nimajo veselja, da bi zdaj nastopali z govori. Vse namreč pričakuje, kako izpadejo kompromisna pogajanja med strankami in vlado. GAUTSCHEVA POGAJANJA S STRANKAMI. Včeraj se ni spremenil položaj. Poslanci raznih strank so se pogajali med seboj. Poljaki ne nastopajo toliko proti parlamentarizi-ranju ministerstva. kakor proti Gautschu kot ministerskemu predsedniku parlamentarnega ministerstva. A nikakor ni izključeno, da Poljaki opuste svojo mržnjo nasproti Gautschu. Gališki cesarski namestnik grof Potočki in gališki deželni maršal grof Badeni sta se včeraj ves dan posvetovala z voditelji poljskega kola in iih poizkušala pregovoriti, naj pritrde kompromisu o volilni preosnovi in naj odpošljejo svoje zaupnike v ministerstvo. Tudi ostale stranke so se posvetovale včeraj. Gautsch je zaslišal dopoludne voditelje posamnih strank, popoldne pa vsenemška poslanca Pacherja in Herolda. Tudi med poslanci nemških strank na Češkem in mladočeškega kluba so bila po- LISTEK. Potni listi. Na Poljsko. Poleg škofove palače in nemške realke, je eno največjih poslopij v Kromerišu škofijsko deško semenišče ali škofovi zavodi, kakor bi jih imenovali pri nas, — na katerih poduču-jejo moji nekdanji prijatelji. Prostora imajo za kakih 300 učencev, dijaki višje gimnazije nosijo talarje z rdečimi pasi, torej je zavod gotovo jako katolišk, kot jc bilo videti tudi še iz mnogih drugih znakov, toda nima še pravice javnosti. Profesorji so večinoma samo mlade, izbrane moči, med njimi je 8 doktorjev bogoslovja. Štiri izmed njih sem poznal dobro še iz vseučiliških let in sem jih občudoval vsled njihove marljivosti in vestnosti v vsakem oziru. Eden izmed njih je bil sploh najboljši matematik na insbruškem vseučilišču. Toda vkljub temu, da so tukaj na razpolago izvrstne, čile učne moči, dovolj kapitala in dober dijaški materijal, napravi zavod vendar utis nekaj odrevenelega, skoraj bi rekel srednjeveškega. Za pravice javnosti se ne brigajo, dasiravno bi nc bile težko doseči in bi jih profesorji in dijaki želeli, »ker bi potem moral prenehati naš šlendrijan«, odgovoril mi jc eden izmed profesorjev. Deviza šolstva je: Nil innovetur.« »Tega včasih ni bilo«, izgovori se zoper vsako novo potrebo. Eden izmed profesorjev se jc moral dolgo časa z vso energijo potegovati, da so mu omislili cunjo, s katero bi snažil mizo in tablo, »ker tega včasih ni bilo.« Kako čisto drugačen utis napravijo naši prekrasni zavodi sv. Stanislava! Ako krščanska misel in organizacija ponekodi ne napreduje, kot bi bilo želeti, ali cclo nazaduje, so često krivi katoličani sami, ker ne umejo izrabiti fizičnh, ekonomičnih, verskih in moralnih sil in sredstev, kot bi bilo potreba. Toda treba se je posloviti od starodavnega Kromeriša, sedaj tako neznatnega, a polnega zgodovinskih spominov. Mimogrede sem opazil, da se mi je odtrgal jeden gumb in nekaj madežev jc bilo treba iz suknje vzeti, ovratnik pogladiti itd. malenkosti ki so dale dela za pol ure. A potem mi prinese krojač račun za pet kron! Treba je biti previden ue samo nasproti poljskemu, a tudi nasproti slovanskemu Judu. To me je poučila še sledeča epizoda: Ko sem prišel, sem se dal s postaje odvesti v nek sicer jako pošten in dober hotel. Bila je noč, sneg in vihar je šel in izvošček je računal eno krono. Ko sem pa odhajal, mi rečejo v hotelu, da moje reči lahko ponese na kolodvor vratarjev postrežček, ki mora itak k vlaku, a jaz grem peš ž njim. Pridem za dečkom na kolodvor in ga najdem v restavraciji pri pivu med nekaterimi tovariši. Moje reči so bile redu, a ko mu hočem plačati, zahteva 60 krajcarjev. Jaz mu rečem, naj se iz mene ne norčuje. Izvošček računa pri grdem vremenu 1 krono, njemu je pa dosti de-sctica, toda jaz mu dam 30 krajcarjev in naj molči. Tu me obstopijo vsi dečki iu prično groziti, piccolo je mahom izginil, bila je noč in nikogar na mali postaji. Nato jim ne odgovorim niti besede, napravim kolikor mogoče hud obraz, sc odločno obrnem iu grem počasi med njim do vrat, na peronu jc sedel policaj na klopici in spal. Vzbudim ga in mu povem, da so mi dečki v restavraciji grozili s silo in mi branili vzeti moje reči. On vstane in gre v restavracijo, jaz grem-pa okrog postaje in pri drugih vratih noter. Na pragu me pa sreča hotelski postrešček z mojim dežnikom pod ramo, katerega si je hotel vzeti za spomin. Stopim k njemu in rečem: »Prijatelj ta dežnik jc pa moj!« Deček me plašno pogleda, spusti dežnik in zbeži v mrak. Iz Kromeriša sem šel naravnost do Kra-kova. Na poti sc ni prigodilo ničesar, večinoma sem spal. Šele na postaji S e i b c r s -d o rf v Šlcziji me jc vzbudil šum novo vsto-pivših potnikov. Pogledam, bili so sami šolski otroci s knjigami in šoskimi pripravami. Poleg mene se je vsedlo majhno, priprosto dekletce precej razumnega obraza, odprlo knjižico in se pričelo učiti. Pogledam, bilo jc nemško berilo. Nagovorim jo, odgovori mi z precej nerodnim nemškim izrazom, da sc pelje v B i e 1 i t z v tretji razred v šolo. »A doma nimate šole?« »Imamo«, a jc poljska.« »A ti ne znaš poljsko?« »Da, znam, a se morem naučiti po nemški.« »Kako se pa pišeš?« Napisala mi je v bilježnik z lepimi gotičnimi črkami A n n a M ž i k . Videti je, da tudi šle-zijski Poljaki še ne stoje veliko nad našimi koroškimi Slovenci, ako pošiljajo otroke tri postaje daleč v prusofilsko šolo, da se uče, kdo je bil Henrik Lev in Albreht Medved, mesto da bi sc v lastnih šolali učili, kdo je bil Kazimir Veliki, lagielo in Kosciuszko, in kje je Griinvald in kje jc »rynek Krakovski.« Vže vidim »kapico Kosziuska«, »Vavcl se dviga iz megle, v mojem srcu sc vzbuja nemir in nestrpnost: Pred menoj stoji Krak o v, starodavni bajeslovni, slavni Krakov, srce in ognjišče Poljske,, ki mora biti drag in svet tudi vsacemu Slovanu. Ni morda slovanskega mesta, ki bi imelo toliko iu tako živih in slavnih spominov in toliko strahov prestati. Krakov krije v sebi zaklade Slovanstva, a ti zakladi so žalibog še tako neznani in nccenjeni! Torej naprej, naprej do svetega Krakova, da si ogledam tvoje spomine iu zaklade, opa- svetovanja o povišanju nemških mandatov na Češkem in pa o načinu, kako omogočiti enotno postopanje Nemcev in Cehov. Nemški vodilni poslanci zastopajo stališče, naj se izvede parlamentariziranje vlade na podlagi kompromisa o volilni reformi in pa s skupnim nastopom z ozirom na rešitev ogrskega vprašanja. Izključena pa morajo biti vsa politična in narodna sporna vprašanja. Splošna sodba je, da se vlada mora izpreme-niti v parlamentarno bodisi že z ali pa brez Gautscha. Nemški poslanci zahtevajo, naj se porazdeli število pomnoženih parlamentarnih mest sledeče: Nemci naj bi dobili 14, Poljaki 9, Cehi in Italijani pa po enega poslanca več. Nemci žele za Češko 2, za Dunaj 4 in za ostalo Nižje Avstrijsko 4, za Šlezijo I, za Kočevje I, kakor tudi za Moravsko in Zgornjo Avstrijo. »Bohemia« poroča, da je nameraval Gautsch nemškim svobodomiselnim strankam podeliti 2, nemškim konservativnim strankam pa tudi 2 ministerski mesti. A na zahteve voditeljev nemške napredne in nemške ljudske stranke jc sklenil Gautsch, da dobe nemške svobodomiselne stranke 3, konservativne po enega ministra. »N. Wiener Tagblatt« poroča, da kandidirajo Čehi za trgovskega ministra svoje-časnega predsednika praške trgovske zbornice člana gosposke zbornice Wohauko. »Dziennik polski« poroča, da se Poljaki še niso sporazumeli z vlado. Voditelji poljskega kluba se tudi niso sporazumeli med seboj. GrofDzie-duszycki je pozval brzojavno na Dunaj one člane poljskega kola, ki niso še na Dunaju, da bo klubova seja polnoštevilno obiskana. »Poljska korespondenca« piše o položaju: Voditelji poljskega kola še niso ničesar sklenili v zadevi vladnih kompromisnih predlogov glede volilne preosnove. Razpravljali tudi še niso o osebah, ki bi jih določili za ministre. Poljaki nameravajo zahtevati zase, ako se doseže spo-razumljenje, trgovinsko, finančno ali pa železniško ministerstvo. Vodilni poljski državniki se sicer trajno posvetujejo o uspehu pogajanj načelnika poljskega kola z Gautschem, a kakor bi sodili iz posameznih izjav, nameravajo vztrajati pri svojih zahtevah. Zaradi stališča Poljakov je položaj v zbornici jako resen; če pa postane kritičen, dokaže bodočnost. »Politik« označuje položaj sledeče: Mladočehi in poslanci nemške ljudske stranke so sklenili, da so voljni biti zastopani v izpremenjenem Gautschevem ministerstvu. Manjka še tretjega v zvezi, namreč Poljakov, ki nočejo vstopiti v Gautschevo ministerstvo. Poljaki delajo na Gautschev padec. Ključ do rešitve položaja imajo sedaj Poljaki v rokah. Katoliški centrum ni zadovoljen z ministrsko kandidaturo Ebenhochovo. Če se izjalovi Ebenhochova kandidatura, nastopi centrum za dr. Pattaiia kot ministra. Po Gautschevih željah bi ostali v parlamentarnem ministerstvu Gautsch sani kot ministerski predsednik, grof Bylandt-Rheidt kot minister za notranje zadeve, f.-c.-m.Schonaich kot minister za deželno brambo. Govori se tudi, da bi ostala v izpremenjenem ministrstvu tudi sekčni načelnik Klein kot načelnik justič-nega in pa grof Buquoy kot poljedelski minister. Krščanski socialisti izjavljajo, da ne odpošljejo nobenega poslanca v nameravano parlamentarno ministerstvo. WEKERLE NA DUNAJU. Ogrski ministrski predsednik Wekerle je odpotoval včeraj na Dunaj, kjer ostane najbrže dva dni. Navzoč bo pri zaprisegi novega ministra za Hrvaško dr. .losipoviča in predlagal bo tudi vladarju nova imenovanja, med katerimi je posebno zanimivo, da postane nekdanji naučni ministerWassics VVekerlov naslednik kot predsednik ogrskega upravnega sodišča. Wekerle se snide tudi z Gautschem, s katerim se najbrže razgovorita o sestanku kvotne deputacije. Posvetovati se namerava tudi s finančnim ministrom dr. Koselom, guvernerjem avstro-ogrske banke Bilinskem in pa z grofom Goluchovvskem. PROGRAM HRVAŠKE VLADNE NARODNE STRANKE. Ban grof Pejačevič je izjavil v seji hrvaške narodne stranke 23. aprila, da se mu je posrečilo doseči sporazumljenje v vseh med Hrvaško in Ogrsko obstoječih aktuelnih vprašanjih. Njegov namestnik, sekcijski šef Chav-rak je podal nato program stranke. Najvažnejša zahteva političnega programa je rešenje vprašanja o uradnem jeziku. Mnenje vlade je, da je v tem slučaju opravičen samo hrvaški jezik. Mesta skupnih uradov morajo zasesti Hrvatje. Glavna točka je tudi vpeljava splošne tajne volilne p r a v ic e. Zahteva se nadalje reforma tiskovnega zakona, zopetna vpeljava porotnikov in postavno urav-nanje kmetskih posesti in dedščine. KONGRUA V PRORAČUNSKEM ODSEKU. Včeraj zvečer je zboroval proračunski odsek. Predsedoval je načelnik dr. Kathrein, navzoč je bil tudi načelnik naučnega ministrstva dr. Bienerth. Na sporedu je bilo podod-sekovo poročilo o kongrui. Poslanec Kaiser je nasvetoval, naj odsek prične posvetovanje o ureditvi razmer pisarniških pomočnikov prej, kakor pa o kongrua-predlogi. Poslanec Hofmann Wellenhof je nato predlagal, naj se postavi kot prva točka na dnevni red poročilo o ureditvi razmer pisarniških pomočnikov. Ker pa je izjavil poslanec Steinvvender, da še nc more poročati o zadevi in da želi preje tiskanega poročila, so pričeli razpravo o kongrua-predlogi. O predlogi je poročal pl. Fuchs. Soporočevalec Steimvender je predlagal, naj odobri odsek tudi njegove predloge, ki jih je odklonil pododsek. Na predlog poslanca Sylvestra so sklenili, da natisnejo Stein\vendrove predloge in jih razdele med odsekove člane. TULIPANSKO GIBANJE. V Budimpešti so osnovali te dni »deželno tulipansko zvezo« in jo prošlo nedeljo slovesno potrdili. Predsednik in član zbornice je priredil dolg govor, v katerem je povdarjal svrho in veliko važnost te zveze. Po enoglasnem odobrenju društvenih pravil je bil sestavljen odbor iz 300 oseb in ravnateljstvo. Za predsednika je bil izvoljen grof Ljudevit Batthyany, podpredsednica je postala grofica Teodora Andrassy iu za podpredsednika sta bila izbrana dr. Franjo Chorin inEvgen Ra-koezi. Listi koalicije obljubljajo, dabo v borbi z Avstrijo »tulipanska zveza« krepko pomagala vladi. Sedanji kabinet ne bo imel opozicije, vsaj mažarske opozicije ne. Da se ogrska vlada ustavi avstrijskim težnjam — tako se bere po listih — je potreben krepek društveni tulipanski prevrat, ki se bo zavzel za interese mažarske industrije. VOLILNA AGITACIJA NA OGRSKEM. Volilno gibanje na Ogrskem je zelo živahno. V Trenčinu so pretepli Sloyaki prejšnjega poslanca Hocka. V Kovasulu pri Vila-gosu so bili resni nemiri, ko je došel kandidat stranke iz 1. 1848. Nikolaj Gabanyi. Rumunci so ubili nekega Mažarom prijaznega kmeta. Državni tajnik Szterenyi je imel v Ora-vici volilni shod, na katerem je govoril o samostojnem ogrskem carinskem ozemlju. AGITACIJA OGRSKIH ŽEN. Ogrsko žensko društvo je poslalo po vseh mažarskih okrajih okrožnico, kjer stoji, da so se žene ves čas krize odločno borile na strani naroda in da bodo agitirale tudi — a to samo za tiste kandidate, ki vzemo v svoj program tudi žensko volilno pravico. SRBSKA KRIZA. Kralj je poveril Pasiču sestavo novega ministerstva. Ze danes pričakujejo, da sestavi Pasič novo vlado. Stari radikalci žele močne vlade, da bi zmagali pri novih volitvah. Pasič namreč namerava razpustiti skupščino in razpisati nove volitve tekom treh mesecev. Trgo- jam srce s spomini prešlosti, bodrim duha z nadami bodočnosti. Naprej! naprej! Sveti Krakov. Danes sem maševal na grobu mrtvega Stanislava, škofa in mučenika poljskega. Morda se bo komu zdel čuden napis tega pisma: »Sveti Krakov«. Toda Krakov ima v resnici toliko svetišč, toliko krščanskih spomenikov in ostankov, da ga vresnici lahko imenujemo »sveti Krakov« in »slovanski Rim«. Škoda samo, da je tako malomarno preskrbljeno za tujce, ki hočejo ogledati Krakov, Manjka reklame v tujini, manjka tudi marsikatere uerditve v Krakovu, ki bi tujcem olajšala ogledovanje in življenje v mestu. Neizkušen tujec lahko zadene v židoskem hotelu na takšno neprijetnost, ki povzroči, da v razburjenosti takoj zapusti mesto. Dalje manjka spe-cijalnih katalogov za razne slike, praktičnih sprevodnikov itd. K sreči sem imel v mestu nekaj dobrih znancev in prijateljev, ki so me sprejeli s prav staropol?sko uljudnosjo in gostoljubnostjo, tako da nisem imel, razven neprijetnega vremena ves čas najmanjše neprijetnosti in si brez vseh zaprek ogledoval verske in posvetne zanimivosti in znamenitosti K rakova. Vsak dan mašujetn na drugem kraju, vedno na kakem svetem mestu. Enkrat na grobu sv. Stanislava, potem na mestu, kjer je kralj Boleslav smeli ubil sv. Stanislava, kjer sc nahaja šc kamen, poškropljen z njegovo krvjo, dalje na grobu sv. Hijacinta Odrowaz, na grobu sv. Jan. Kentija, dveh davnih poljskih svetnikov, , potem na altarju sv. Pavelna pred križem, ki je bil nekdaj lastnina poljske kraljice Jadvige, potem v cerkvi sv. Marije pred križem, kjer je prisegel Jan. Sobi-eski. Potreba je vsaj teden, da se ogledajo važnejše verske zanimivosti in starodavnosti. Krakov je sveto mesto in slovanski Rim tudi radi števila in krasote svojih cerkev. Gotovo ni slovanskega mesta, ki bi imel toliko cerkev kot Krakov, skoraj vsaka ulica ima eno in ulice se imenujejo večinoma po cerkvah, ki se nahajajo v njih, n. pr. ulica sv. Ane, sv. Gcrtrude, sv. Katarine, sv. Lovrenca, sv. Tomaža, sv. Boštjana, trg vseh Svetnikov, trg sv. Jakoba, sv. Janeza, sv. Marije, trg sv. Magdalene, sv. Duha, ulica sv. Marka, sv. Križa, sv. Filipa, sv. Neže, sv. rešnjega Telesa, lavretanska, Nikolajska, florijanska i. t. d., ali pa po samostanih, n. pr. avgu-štinska, bernardinska, bonifratrska, bratska, dominikanska, felicijanska, frančiškanska, kapucinska, karmelitska, koletek, pijarska, trini-tarska, trg bernardinski, dominikanski i. t. d., ali pa po cerkvenih ustanovah, n. pr. ulica škofijska, kanonična, skatečna, špitalna, ubogih i. t. d.; le malo se jih imenuje po zgodovinskih osebah in dogodkih ali pa po krajevni legi. Tako, da vže imena ulic dajejo Krakovu nek častitljiv, starodaven, versk značaj. (Dalje prihodnjič.) vinske pogodbe z Avstrijo v tem času še ne bodo rešili. Pozvali so inozemske srbske poslanike, pristaše starih radikalcev, če so pripravljeni, da vstopijo v Pasičevo ministerstvo. V dotiko so stopili tudi z voditeljem mladih radikalcev Ljubo Zivkovičem, če je voljan vstopiti v novo srbsko vlado. Če Zivkovič vstopi v ministerstvo, sodijo na razpor v stranki mladih radikalcev in na večino pri volitvah. Pasič namerava prevzeti ministersko predsedstvo in pa zunanje ministerstvo. Nova vlada bo imenovana najbrže v petek ali v soboto. ITALIJANSKI SENAT O TROZVEZI. Italijanski senator De Martino je zahteval predvč. od italijanske valde, naj pojasni stališče Italije nasproti trozvezi, o kateri trdi mednarodno časopisje, da razpada. Trozveza je potrebna po De Martinovih nazorih, ker bi nastala nevarnost za evropski mir, ako izstopi Italija iz nje. Italija ima dolžnost, da se vzdrži na Balkanu status quo in da dela na politično avtonomijo balkanskih narodov. Nevarno je, da se piše o trozvezi, kakor da je v nevarnosti. Trozveza je potrebna in koristna Nemčiji pa tudi Italiji, ki sta edini evropski državi, med katerima ni nevarnosti za interesni konflikt. Italijanski minister za zunanje zadeve je takoj odgovoril na De Martinovo vprašanje. Rekel je, da je izpolnila Italija pri maroški konferenci svojo dolžnost s posredovanjem v spravnem zmislu. Naglašal je nadalje, da ostane Italija zvesta iz srca trozvezi, a da hoče gojiti intimno razmerje do Angleške in živeti v odkritem prijateljstvu s Francosko. Italijansko vlado vodi kot glavno načelo želja, da se ohrani moč, ki je predpogoj varnosti in razvoju Italije. Za Italijo je neobhodno potrebno, da se vzdrži na Balkanu Status quo. Trozveza daje Italiji varnost, da se brez volje Italijanov ne izpremene razmere v Makedoniji. Z Avstro-Ogrsko pa obstoji posebna pogodba, ki obsega določila glede Albanije, po katerih so izključene vse premembe, ki bi motile ravnotežje na Jadranskem morju. Razmerje med Italijo in Avstro-Ogrsko je zelo prisrčno, kar dokazuje tudi medsebojno zaupanje med vladama v Rimu in na Dunaju. De Martino je bil z odgovorom zelo zadovoljen in se je zahvalil ministru. RUSIJA. Iz Črne Gore javljajo o novih seljaških nemirih. Kazaki nastopajo z vso surovostjo in grozovitostjo. V Varšavi so napadli opoldne anarhisti komptoar kreditne družbe in ukradli 5200 rubljev. Eden izmed roparjev je bil prijet. Na kneza Amilatovari in Mačabeli je bila vržena na cesti bomba, ki je ranila dva ju spremljajoča plemiča. Napadalci so pobegnili. V Bjalstoku je bila sredi mesta vržena bomba v neko prodajalnico. Napadalec je ušel. V moskovskih ječah že dle časa zaprti odvetnik Schirman ne mara že 7 dni jesti, ker mu nočejo naznaniti, zakaj so ga zaprli. V Peterburgu je 40.000 oseb brez dela. Magistratu so poslali ultimat, ki mu pa noče ugoditi. V Peterburgu je zbranega mnogo vojaštva, kakor da bi bilo obsedno stanje. O G a p o n u so došla poročila, da je bil obešen po revolucionarjih. Danes smo pričakovali, da listi dementirajo to vest. A jo še niso. Nasprotno je došlo poročilo iz Peterburga, da so ga umorili delavci iz maščevanja. Londonski pristaši ruske revolucionarne stranke pa pravijo, da je neumnost poročilo, da bi obesili njihovi somišljeniki Gapona, ki ni niti vreden vrvi. Poročilo o obešenju si jc najbrže izmislil Gapon sam. VOLITVE V RUSKO GOSUDARSTVENO DUMO. V Varšavi se vrše volitve v rusko gosu-darstvenno dumo na miren način. V mestu je jako živahno, a mirno. Agitacija je zelo razvita. Socialisti se udeležujejo volitve in bodo najbrže tudi zmagali. OBTOŽBA PROTI STESLJU. Peterburška »Strana« priobčuje obtožnico proti generalu Stesliu. ki obstoji iz sledečih točk: 19. decembra (po ruskem koledarju) je pustil general Steselj Japoncem zasesti več važnih pozicij brez boja, vsled česar je prišlo celo staro mesto v roke Japoncev; I. janu-varja zvečer so razglasili Stesljev ukaz, po katerem so morali ustaviti ogenj vsled pogajanj, katera so se vršila o kapitulaciji. Pogoji zadnje niso bili povedani poveljnikom oddelkov in so bili znani šele po predaji forov in baterij. Še pri zadnjem posvetovanju (29. decembra) se je izrazilo 17 poveljnikov posameznih oddelkov proti kapitulaciji iu so bili samo štiri zanjo. General Fock, Stesljev pomočnik, nt odgovarjal na stavljena vprašanja ničesar direktnega; Steselj sam je molčal. General Smirnov je trdil, da je bilo še za en mesec dovolj živeža, in general Biely je menil isto o streljivu. Protokol o tem je sedaj nakrat izginil. Dnevne novice. t Lažejo vedno bolj. Brez konca in kraja se množe »Narodove« laži. Ker se čuje, da pritiskajo Nemci na vlado, da bi sprejela v volilno reformo tudi nemški mandat za Kranjsko, se lažejo, da so tega krivi «klcrikalci«. Včerajšnji »Narod« je zapisal celo gorostasno laž, da »klerikalci« niti z besedico niso protestirali proti kreaciji novega nemškega mandata«. To je pa vendar že preveč. Saj je bil dr. Susteršič prvi, ki je proti temu protestiral in ugovarjal na javnem shodu. »Slovenec« jc takoj, ko sc je slišalo o tej nakani, izjavil, da bo Slovenska Ljudska Stranka proti temu najodločneje nastopila, ker bi bilo poniževanje za Slovence, ako bi se tako neenako delile politične pravice. To je vendar tako znano, da je treba že največje nesramnosti onemu, ki hoče to utajiti. Dalje vpije »Narod« še vedno o »nemško-klerikalni zvezi«. Laže se, da »se klerikalci niti ne upajo braniti pred očitanjem, da so zvezani z Nemci« ter da «molče, kakor zločinec, ki so ga in flagranti zasačili pri kaznivem dejanju. A naši deželni poslanci so vendar na javnih s h o d i h prošlo nedeljo izjavili, da ni med njimi in med Nemci nobene zveze. Res je pa, da »kaznivo dejanje« obstoji še dalje pri liberalcih, ker zveza med liberalci in med Nemci še ni pretrgana. Grof Barbo je še vedno v deželnem šolskem svetu, izvoljen od liberalcev, in Grasselli je še vedno deželni odbornik, izvoljen od Nemcev. Dokler ne odložita svojih mandatov, obstoji zveza med Nemci in med liberalci. To je dejstvo, ki ga nobena laž ne spravi s sveta. Dalje laže »Narod« še vedno, da je dr. Susteršič »prodal« koroške in štajerske Slovence. Dr. Susteršič je bil že na javnem shodu zavrnil to laž, a pri liberalcih je vse zastonj. Po zobeh jih je udaril shod celjskega »Napreja«. »Narod« je slovesno pozval Štajerce, da morajo na tem shodu ropotati zaradi »prodanih« mandatov. A na Štajerskem nc verjame noben trezen politik »Narodove« laži, ker tam že vedo, da so Nemci tisti, ki nasprotujejo slovenskim mandatom. Nihče se ni zmenil za »Narodovo« hujskanje. To osra-močenje pred celo javnostjo hočejo zdaj zakriti s tem, da lažejo vedno predrzneje dalje. Vendar, kdo jim bo še kaj verjel? Z vlado se je pogajal glede štajerskih mandatov poslanec Robič in glede koroških poslanec dr. Ploj. Nobeden pameten človek ne more reči, da bi bila ta dva poslanca kaj »prodala«. Obravnave z vlado so bile seveda tajne, a to pa menda vendar lahko izrečemo, da je vsak storil največ, kar je mogel, da proti nemškemu pritisku pridobi za Slovence, kar se pridobiti da. Da je pa na Dunaju nemški vpliv večji od slovenskega, in da vsled tega naši poslanci ne morejo vsega doseči, kar bi radi, to je pa tako znano, da more edino le »Narod« vohati izdajstvo in prodajanje, če volilni načrt ne izpolni vseh slovenskih želja. Res je pa, da bi pomenjal tudi vladni načrt pri vseh slabostih za Slovence velik korak naprej, in to je, kar hočejo liberalci preprečiti. Liberalci so ravno tako reakcionarni, kakor poljska šlahta, ki hoče svojim koristim žrtovati blagor celega polskega naroda. Vse laži ne bodo torej liberalcem nič pomagale. Le še bolj jih bo ljudstvo zaničevalo, čim bolj bo izpoznalo njihovo lažnivost. + Javni shodi v IstrL V nedeljo so se vršili v Istri in sicer v Kastvu, v Veprincu, v lovranski občini in v Moščenicah javni shodi; na katerih so bile enoglasno sprejete resolucije za vpeljavo splošne, direktne, enake in tajne volilne pravice. — Vinogradniki! Ker preti nevarnost, da vam slana uniči vinograde, opozarjam vas na sredstvo, ki se je v drugih deželah, posebno na Nižjem Avstrijskem izkazalo kot zelo koristno, to je k a j e n j e proti slani. Pripravite torej po vinogradih kupe suhega rezja, štetje, trsk itd., in kadar kaže na slano, to je, kadar kmalo po polnoči pri jasnem nebu toplomer kaže le še kake 3° C gorkote, pričnite kaditi. Nažgite te kupe in pokrite jih s travo, z mahom, gnojem ali zelenimi vejami, da se napravi gost, težak dim po vinogradih, ki trte pokriva kakor gosta megla in jih hrani proti po-zebi. Boljše je veliko, pa malih ognjev, kakor pa malo velikih. Ker je delo le takrat izdatno, ako se ga vsi skupaj lotijo, kadijo naj vsi pametni vinogradniki in obvarovali se bodo lahko velike škode. Da se že dan poprej določi, ali preti nevarnost slane, priporočam t. zv. Marešove toplomere (psihrometre). C. kr. vinarski nadzornik: Bohuslav Skalicky. Pevsko društvo »Kolo« v Trstu priredi pomladanski koncert s petjem, igro in plesom v prostorih »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu, v nedeljo, dne 29. aprila 1906. Začetek točno ob 5. uri popoludne. Svira vojaški orkester pešpotka št. 97. — Novo učiteljsko društvo. Namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: »Učiteljsko društvo za Trst in okolico« v Trstu. Podržavljenje zasebne nemške ljudske šole v Opatiji je menda gotova stvar. Nared-beni list ministerstva za uk in bogočastje prijavlja imenovanje začasnega učitelja K- Em-mer-ja na državni ljudski šoli v Pulju defini-tivnim učiteljem ad personam na državni šoli v Pulju. Učitelj K. Emmer pa ni nikdar služboval na državni ljudski šoli v Pulju, ampak jc voditelj zasebne nemške ljudske šole v Opatiji. Pred par leti je bil imenovan začasnim učiteljem v Pulju, a ostal je v Opatiji. Takrat je poslanec Spinčič vprašal v zbornici ministra Hartla, kako sc je izvršilo tisto imenovanje. Dcfinitivno imenovanje sedaj je odgovor vlade na interpelacijo poslanca Spinčiča! — Požar. Veliko strahu jc v nedeljo zvečer po blejskem kotu povzročil požar velike barake podjetnikov Bella & Comp. na Obrnah. Bclani so sc bali, da je selo Obrne v plamenu, drugi sosedje pa, da gori Bohinjska Bela. Vsi gasilci blejskega kota so hiteli na Bohinjsko Belo. Hvala jim za postrežljivost in trud! Slavno politično oblast pa prosimo, naj prej ko prej prepove, da se prazne barake podero in odstranijo, ker je očividno, da jih tuji zlikovci kar jih jc še v našem kotu ostalo, nalašč po-žigajo, da ljudstvo spravljajo v strah, zavarovalnice pa v škodo! Čebelarski shod. Pri nas je bilo dosedaj za čebelorejo vse premalo zanimanja, dasi so naši kraji zelo ugodni za njo, ker imajo čebele od spomladi do pozne jeseni vedno veliko paše. Zadnji čas se je pričelo v tem oziru bolj delati. Prihodnjo nedeljo priredi osrednje čebelarsko društvo iz Ljubljane poučen čebelarski shod. ki naj bi med našim ljudstvom vzbudil veselje do umne čebeloreje. Shod se bo vršil pri gospodu županu F. Sitarju na Toplicah. — Vsi prijatelji čebelic srčno povabljeni. — Otrpnjenje tilnika se je pojavilo v Pulju. Dve deklici sta na tej bolezni že umrli. Dopolnilne občinske volitve v Gorici. Včeraj je volil tretji razred enega občinskega svetovalca. Od 905 volilcev je prišlo 141. izvoljen je trgovec Ivan Papis. — Premeščen je gospod Josip Rustia. c. kr. višii gozdni oskrbnik, iz Motovuna v Gorico. — Skupščina odposlancev »Zveze slovenskih pevskih društev« bo v nedeljo, dne 13. maja 1906, ob 9. uri zjutraj v pevski dvorani »Glasbene Matice«. — Čebelarska vest. V Podpeču pri Luko-vici je bil dne 23. t. m. pri M. Z. prvi pravilni čebelni roj. — Drama. Mrtvo so našli v Pešanju, kakor poročajo iz Sarajeva, ženo okrajnega glavarja pl. Savica in uradnika Perida Azaba-gica. Preiskava jc dognala, da sta se zastrupila. Iz materinih rok padel in se ubil. V Beljaku jc padel iz tretjega nadstropja iz okna na ulico otrok Antona Mikulana. Mati ga je pe-stovala pri oknu, a dete se ji je stegnilo tako naglo iz naročja, da ga ni mogla obdržati. Otrok je padel z glavo na tlak in bil takoj mrtev. — V Savo je skočil dne 25. t. tu. Franc Hauptman pri Trbovljah. Revežu se je že dalj časa mešalo. Trupla zaradi narasle Save še niso našli. — Pomanjkanje učiteljev v Srbiji. Ministrstvo prosvete je ustanovilo poseben odbor, katerega namen je, napolniti izpraznjena učiteljska mesta po Srbiji. Takih mest je zdaj skupaj 635. Pobegnil je danes ponoči iz zapora v Kranjski gori Jure Gasovac, false Kite, rodom iz Kalice na Hrvatskem. Isti je 19 let star, velike vitke postave in nosi črno baržunasto obleko. Imeli so ga v zaporu zaradi hudodelstva ropa. — Potresno opazovanje. Kandija, dne 25. aprila 1906. Kakor sedaj že nekaj dni, se je tudi včeraj zvečer zopet okrog 6. ure pojavilo izredno nemirje na magnetni igli, ki je kakor oba preddnova doseglo okoli 10. ure svoj višek. Še le okrog 2. ure zjutraj se je nemirje oblažilo. Ob 10.15 danes dopoldne pa je igla izstopila v 6 sekund trajajoče izredno nemirje. Od tedaj, .pa do sklepa poročila do 3. ure popoldne se opazuje le lahko nemirje. — K novemu potresu v Kaliforniji 2.3. t. m. ob 10.35 ponoči opozarjam, da je isti večer igla izstopila po 6. uri v izvanredno netnirje. Odšel sem ;na opazovališče v Jakšetovo rupo in Srebrniško močvirje. Kar se le malokdaj opaža, je igla izpostavljena na gola tla občutno vibrirala. Ko sem potem okrog 8. ure v jarku Srebrniškega potoka na močvirju pri Krki pripravljal stojalo za podstavek igli, čutil sem naekrat intenzivno vibriranje tal, nato pa se mi ie zdelo, da se nahajam na dnu velike ladije, ki me zibaje meče po nemirnih valovih. To se je potem še večkrat obnovilo in sicer včasih tako krepko, da mi je prihajalo slabo in sem bil za hip popolnoma omoten. Predno se je pojavilo to zibanje, sem nehote in nevede stegnil obe roki, uprav kakor človek, ki se hoče za kako trdno stvar oprijeti pred padcem. Čudno pa se mi je zdelo, da ni bilo pri vseh teh napadih tiikakoršncga bobnenja, ne tresenja zemeljskih tal. Temu dostavljam, da sem to občutil pred vsemi večjimi potresi zlasti pa pred potresom na Formozi, dne 17. tnarca in San Frančišku 15. aprila. Tedaj (15. aprila) sem to gibanje občutil celo vrh Gorjancev. Nekaj sličnega so tudi že drugi občutili. Isto sem občutil tudi v noči od 24.—25. t. m. To omenjam, ker se mi zdi vredno, da se upošteva. K raznim, sedaj nastalim teorijam o vzrokih teh nenavadnih že leto in dni trajajočih potresnih me — do zvršetka svoje lastne teorije — silijo priklopiti se teoriji prof. Milne (opazovalec seismogr. stacije Shidc na otoku Wight) v smislu katere je iskati vzrok letošnjih potresov v izmaknjenju Zemljine osi od smeri njenega dosedanjega teka in v poizkusih stremljenja tega teka nazaj v normalno smer. Lahko varajo opazovalca takozvani pri rodni pojavi, t. j. vidni plini, sence solnčnih peg, nemirje na vodi, tiervoznost pri človeku in živalih i. t. d., toda izredno nemirje na magnetni igli — kljub temu, da ni občutiti ne sunkov, ne bobnenja, ne tresenja, ne more Paznega opazovalca nikdar varati. In ravno tako nemirje zdi sc mi, da prihaja ravno nasprotno od vzrokov navadnih potresov; torej ne po vzrokih iz zemljinc srede navzgor, marveč vzroki iz atmosferskega vsemirja so, ki pritiskajo in vplivajo na Zemljino skorijo in povzročajo potem tiste nemirje tudi v Zemljinem nedru. Najbrže da to in slično teorijo Podpro že dogodki v najdoglednejem času. — Starostno zavarovanje zasebnih uradnikov. V Libercah se je 20. aprila vršil številno obiskan shod trg. in zasebnih uslužbencev iz severne in vzhodne Ccškc, ki je izjavil, da so vsi uslužbenci, razun socialno demokratiških, zadovoljni z zakonom, akoravno ni popoln, le da bo sprejet. Na gosposko zbornico je bila sprejeta prošnja, naj od poslanske zbornice sprejeti zakon brez pri-membe pritrdi. — V Ratečah na Gorenjskem je padlo Sv. Jurija dan blizu pol metra snsga. Še stari ni skopnel, pa imamo zopet novega. Obiskujejo nas vse nesreče. Vljudno prosimo, da bi se še kak dobrotnik spomnil naših pogorel cev. Sedaj si bodo začeli staviti nove domove. — Toča je napravila mnogo škode po ljutomerski okolici. — Kako nevarno je znažiti obleko z bencinom. V Dunajskem Novem mestu si je dne 19. t. m. snažil delavec Bankovits obleko z bencinom. Osnaženo obleko je oblekel in šel na izprehod. Prišel je mimo kovačnice; iskre so odletele na obleko, ki se je prepojena z bencinom takoj vnela. Ubogi delavec je bil težko opečen prenešen v bolnico. Sneg. Po Gorenjskem in na kamniških planinah jc zapadlo zadnje dve noči obilo snega. Na Notranjskem je dobil Snežnik novo belo kapo in drugi vrhovi ondotnih gora. — Koncert v Toplicah. Prvi teden v maju vrši se povodom otvorjenja kopališke sezone v dolenjskih Toplicah ondi koncert novomeške godbe. Gostov je do zdaj priglašenih že nekako 15. Vojaška novost. V Ottavi (Kanada) je izmnel Charles Ross nove patrone, ki so se zelo dobro obnesli. Pri streljanju so pokazali početne hitrosti 890 metrov, medtem ko znaša ta pri dosedanjih patronih santo 650 metrov. Veščaki označujejo to izumljenje kot nekaj čisto izvanrednega. — Vedno bolj so predrzni tržaški tatovi. Policija je aretirala 181etnega težaka Cezarja Pollaka, ki je z drugimi malopridneži vred poizkušal pokrasti denar iz žepov nekih pogreb-cev. 241ctni težak Ivan Persich pa je na oglu ulic Tintore in Frbette izgrabil gospej Evge-niji Schnauz iz rok denarnico, kjer je bilo nad 100 kron. Gospo, ki ga je hotela zadržati, je močno sunil v stran. Naposled so ga vjeli in in vzdihnil. Ubila se je v Tržiču na Goriškem mala Marija Lončar. Sestri Mariji, ki jc otroka nesla v naročju, je na stopnicah izpodrsnilo, otrok je padel po stopnicah, telebnil z glavo v zid zaprli. — Dela v bukovskem predoru napredujejo normalno. Sedaj delajo zadnji krog. Dela so trdna tako, da se ne dogajajo več usadi. Sodi se, da bo po sedanjih delih predor popolnoma varen ter da ne bo nič oviral otvoritve železnice. Lahi na Goriškem dobijo še enega poslanca? Vlada namerava ugoditi zahtevam Lahov ter jim dati potoni volilne reforme 3 poslance kot Slovencem! To bo nov udarec za Slovence, ker Lahi bi imeli potem že pod 30.000 enega poslanca, Slovenci nad 40.000! Umrl je v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu gospod Ivan Dontinkuš, c. kr. profesor v pokoju, v 85. letu svoje starosti. Zapustil je štiri hčere. — Vsled božjasti se zadušila. Dne 23. t. m. so našli na bližnjici od Premske ceste proti Repincu, v tako imenovanih »štengah«, 30 let staro ubogo Frančiško Samsa iz Prelozov. Ponesrečena .ie bila že od mladosti podvržena ' božjasti, vrhu temu je bila še slaboumna. Vsled božjastnega napada je padla čez stopnice na obraz in se zadušila. Književnost in umetnost. * P. H. Sattner. Marijine pesmi. — Katoli Bukvama v Ljubljani. Cena partituri K 1.80, posameznim glasovom po 50 vin., po pošti 30 vin. več. Skladatelj nam podaje nove Marijine pesmice, deset po številu, za mešan zbor, deloma z orgijami. Besedilo je povsem novo, potrjeno po prečast. knezo-škofijstvu ljubljanskem. So sc nam prikupile Šmarnice, ki so izšle predlanskim, se bodo te še bolj, ker so v muzikaličnem oziru popol-niše. Lepa, jasna faktura, mila, domača nie-Iodika, blagi motivi, čista harmonija, poetični vznos diči lete pesmice bolj, kot katere prejšnje. Pevati jih zamere vsak mešan zbor, ki sploh poje po notah. Med njimi se po lahkoti odlikuje št. 4, »O Gospa moja«, ki bo gotovo postala narodna last. St. 6. in 7. se pričneta z dvospevoni v kanonični obliki, jako zanimivi pesmici. Št. 8. jc krasen, veličasten slavo-spev, v katerem se nahajajo kratki kontra-punktični dvospevi velike gibčnosti. Tudi št. 10. se prične z enakim dvospevoni in konča čveteroglasno z nežno prošnjo: »Smiluj se!« — Po takih pesmih se blaži okus, zategadelj je želeti, da se jih poprimejo zbori po vrsti. •Mali trud se jim povračuje z obilnim vžitkom. Tisek Sennefelder-jev v Gradcu je jako lep, črn, razločen, papir močan. — Pojdite tedaj, Marijne pesmi, po slovenski domovini in opevajte slavo Marijino! RoroSke novice. k Slovenski rodoljubi! Narodno zavedna mladina je naša nada. Koroški Slovenci pa smo se dosedaj vse premalo zanimali za slovensko mladino. .Slovenci tvorimo na Koroškem tretjino prebivalstva, vendar jc število slovenskih učcnccv na srednjih šolah koroških prav neznatno. Na beljaški gimnaziji na printer je izmed 360 učencev samo 10 Slovencev. Pri teh razmerah ni čudno, da nam že desetletja primanjkuje narodno zavedne inteligence. Brez take inteligence bode Slovenstvo na Koroškem težko napredovalo. Da pa dobimo v dogledni dobi dovolj slovenskega razumništva, zato jc treba skrbeti, da gre naša mladina v šole. Narodno vzgojo sloven- ske mladine smatramo za naše najaktuelnejše vprašanje. V svesti si te velike dolžnosti do slovenskega naroda in naše mladine, sklenili smo osnovati podporno društvo »Dava«, katero naj združi vsa plemenita, rodoljubna srca k skupnemu narodnemu delu. Vabimo vas toraj, rodoljubi Slovenci, na »Ustanovni shod«, ki se vrši dne 29. aprila ob 4. uri popoldne v Beljaku v gostilni »K a-z i n o« na novem trgu. — Pripravljalni odbor. k Poizkušeni samoumor. Smrtno nevarno obstrelil se je v Celovcu konjski paznik pri domobranskem polku št. 4 Kovačič, doma iz Gorenjskega. k Občinske volitve v Celovcu so se vršile 25. t. m. za III. razred. Od 1093 opravičencev jih je 264— 430 volilo nemške nacio-nalce; soc. demokrat Pressien je s 142 glasovi ostal v manjšini. ČUDNI PRIRODNI POJAVI V AMERIKI. Nov ognjenik v Južni Ameriki. Iz Rio de Janeiro poročajo, da se je v državi Minas-Geras v Braziliji odprl nenadoma popolnoma nov ognjenik v bližini mesta Pot-Poco d' Auta. Mesto leži na vznožju visoke in strme gore, ki je gosto poraščena z drevjem. Meščani so bili po noči mahoma predramljeni iz sna vsled močnega in bučnega grmenja. Hiteli so preplašeni iz stanovanj na plan in opazili, da poleg stoječa gora nima več vrha. Mesto njega je zijalo veliko žrelo, iz katerega se je kadilo in so švigali iz gore med dimom rdeči plameni. Reka Conquita, ki teče tudi ob vznožju, je vsa zasuta s prstjo, kamenjem in debli dreves, ki so sc zrušila z ognjenika. Reka je izstopila iz struge in se razlila po okolici. Ognjenik v močvirju. V Distnalskein močvirju se je odprl ognjenik. Voda po močvirju je postala vroča in pare se neprestano dvigajo kvišku. Med prebivalstvom okoli ležečih vasi vlada veliko vznemirjenje. Dismalsko močvirje se razprostira deloma po Virginiji in deloma po severni Kaliforniji. Dolgo je nad 60 km. in široko okoli 25 kilometrov. V zadnjem času so se trudili, da bi močvirje osušili. To se jim je posrečilo samo deloma. Sredi močvirja leži globoko jezero. San Francisko. Roosevelt je poslal izdajatelju »Ne\vyor-škega državnega lista« po državnem podtaj-niku Baconu podpisano brzojavko, ki izjavlja, da zadostujejo darovi ameriškega prebivalstva vsem potrebščinam prebivalstva v San Frančišku. Pomočne ponudbe iz vseh delov sveta presegajo potrebščino, tako da je najboljše odkloniti vsako inozemsko ptfmoč. Kali-forniški klub »Of Women« jc pa sklenil, da sprejme inozemske darove za ponesrečence. Svoj sklep utemeljujejo s tem, da je Roosevel-tova odklonitev darov iz Nemčije in iz inozemstva zadela na mnogo ugovorov v Ameriki. Nepravično in škodljivo jc prepovedati prispevanje z ozirom na narodnost. Tuje darove opravičuje pa tudi veliko število tujcev v San Frančišku. O razmerah v San Frančišku poročajo: Dne 24. t. m. je bila zopet v redu telefo-nična zveza z Oaklandom. Železnica na obrežju zopet vozi pred vsem živila. Del električne razsvetljave zopet deluje. 200 zdravnikov preiskuje posamezne hiše z ozirom na zdravstvene razmere. V San Frančišku je znorelo vsled potresne katastrofe 26 oseb. Ljubljanske novice. lj Nov superior pri jezuitih. Danes prevzame vodstvo tukajšnje jezuitske rezidencije novi superior P. Alojzij Žužek. Dosedanji superior P. Avguštin Tschann je prestavljen kot superior na Dunaj. lj Ženski in moški zbor »Glasbene Matice« ima svoji prihodnji skupni izkušnji v petek. dne 27. t. m., in v ponedeljek, dne 30. t. m., ob 8. uri zvečer v »Glasbeni Matici«. Ij Radi preobile udeležbe onemogočeno zborovanje. Danes je načelništvo »Gostilniške zadruge« sklicalo izvanredni občni zbor za ustanovitev bolniške blagajne. Prišlo je toliko gostilničarjev, da v mali dvorani »Mestnega doma« ni bilo mogoče zborovati. Občinski svetnik Lenče je predlagal, naj sc zborovanje opusti, kajti ako zna zadruga kaznovati člane, mora skrbeti tudi za primeren prostor. Gosp. Dachs je predlog krepko podpiral, nakar je bil sprejet predlog g. Lenčeta. li Prijeti tat. Včeraj je prišel 371etni Oton Stiksa, pristojen v Ljubljano, h kuharici ur-šulinskega duhovnika prosit kosila. Kosilo je bilo pa že pošlo in mu kuharica ni mogla ustreči. Ko jc šel Stiksa iz kuhinje, je videl, da so vrata v kuharičino sobo odprta. Hitro je vstopil in ukradel iz odklenjenega kovčega denarnico, v kateri je bilo .3 krone denarja. Ko jc kuharica tatvino opazila, jo je naznanila policiji, ki je Stikso izsledila in ga aretovala. Ker ie ovajen tudi zaradi nevarnega pretenja, so ga izročili c. kr. deželnemu sodišču. Ij Posnemalec Schmida. V mestu se je pojavil neki neznanec, ki posnema znanega tatu Schmida. Tako je izmaknil včeraj popoldne v Šclenburgovih ulicah izpred neke sobe zimsko suknjo. Izpred nekega stanovanja na Blei-\veisovi cesti jc bila ukradena rujava, 5 K vredna preproga. Urarskemu vajencu Stanku Rekarju je bil pa ukraden izpred sobe v Nunskih uiicali nov siv suknjič. Torej pozor! li Falziiikat za 2(1 vinarjev jc bil oddan te dni v neki tukajšnji trgovini. Sploh pa kroži po mestu več takih falzifikatov. Ij Umrli so: Fran Avbelj, urar, 24 let, Kolodvorske ulice 18. Ivan Turšič, kajžar, 32 let. Karolina Petič, mestna uboga, 68 let. Ij Nabori za mesto Ljubljano sc prično jutri ob 8. tiri zjutraj v »Mestnem domu«.. K naboru pridejo mladeniči, ki s<> rojeni leta 1885, 1884, 1883, kot I., II. in III. razred. V petek pride k naboru I. in II. razred domačih, v soboto III. razred domačih in I. razred tujih, v ponedeljek II. in III. razred tujih nabornikov. Ij Lifkov elektro bioskop. Ze nekaj časa se nahaja v Lattermannovem drevoredu Lifkov elektro-bioskop, naprava, ki vzbuja po eleganci svojih prireditev občno pozornost. Lifkovi kinematografi so jako jasni. — Spored se vrši točno, brez mučnih premorov. Predstave se vrše vsak dan ob 6. 7. in 8. uri zvečer. Vsak, kdor vidi predstave g. Lifka, jih hvali. Danes do vštevši nedelje je na vrsti zopet nov spored, in sicer: »Nastop sloveče Omenjeve čete«, »Potovanje od Kristijanije na severni rt«, »Dolarski kralj«, »Srce je močnejše od pameti«, »Osveta Avgusta« itd. V ponedeljek bo zopet nov spored. Priznati se mora, da g. Lifka za nizko vstopnino nudi občinstvu zanimivo zabavo. Razne stvari. Vezuv je popolnoma miren. N a p a d 'n a škofa. V Velikem Becske-reku na Ogrskem je nekdo ustrelil na grško-katoliškega škofa Marku in ga smrtnonevarno ranil. Umrl je vodja ogrske agrarne stranke grof Aleksander KaroIyi. — V Zagrebu je umrl kanonik Julij V r e v c. Stavka mizarskih po m o č n i-k o v je v Inomostu. Obisk kralja Edvarda v M i-I a 11 u. Kralj Edvard obišče to nedeljo zvečer italijansko kraljevsko dvojico v Milanu, kjer bo otvorjena razstava. Ostane tam dva dni. Telefonsko In brzojavno poročila. VIKARIJ GOSP. IVAN DERMASTIA UMRL. Gorica, 26. aprila. Danes je umrl odlični duhovnik goriške škofije, vnet pospeše-vatelj ktaoliško - narodnega gibanja č. gosp. Ivan Dermastia, vikarlj v Plaveh. Pred nedavnim časom je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo in bil operiran. Ivan Dermastia je bil rojen v Ljubljani iz velespošto-vane rodovine Dermastia na Zaloški cesti. Star je bil 35 let. Včeraj je prihitela k njegovi smrtni postelji njegova blaga mati iz Ljubljane. Pogreb bo jutri v petek ob pol 6. popoldne. VOLITEV ZUPANA NA JESENICAH. Jesenice, 26. aprila. Volitev župana onemogočili liberalni odborniki. SESTANEK ORGANISTOV. Kamnik, 26. aprila. Sestanek organi-stov v Kamniku se je dobro obnesel. Ude-ležnikov nad 20. _ POLITIČNI POLOŽAJ. Dunaj, 26. aprila. Ogrski ministrski predsednik W e k e r I e se je pripeljal sem in bil od cesarja sprejet v posebni avdijenci. Pred avdijenco je VVekerle konferiral z G o-I u c h o w s k i m in z (i a u t s c h e m. D u n aj, 26. aprila. Gautsch nadaljuje svoje poizkuse za parlamentariziranje ministrstva. Danes bo z Gautschem konferiralo celo predsedstvo poljskega kluba. Vse je v rokah poljskega kluba, v katerem sta dve struji, demokratična, ki je za kompromis in parlamentariziranje in konservativna, ki je proti Gautschu. ODSEK ZA VOLILNO REFORMO. Dunaj, 26. aprila. V današnji seji odseka za volilno reformo je rekel G r a b-m a y e r, da mu je nerazumljivo, da bi se mogli Nemci zadovoljiti s takim kompromisom, ki bi Nemcem in Slovanom povečal mandate vsakemu za 12. Zadovoljnejši bi bil s tako splošno volilno pravico, ki bi volilce razdelila v tri skupine, v skupino največjih davkoplačevalcev, v kateri bi bili tudi volilci z večjo izobrazbo, dalje v skupino sedanjih kmečkih in mestnih volilcev in končno v skupino onih, ki bi ne spadali v prve dve skupini. Prve dve skupini bi imeli vsaka eno četrtino, tretja skupina polovico poslancev. Tako bi bila splošna volilna pravica pravično razdeljena. Nato je govoril Adler, ki je dejal, da kaže Grabmayerjev govor umikanje na škodo mirni rešitvi. Svaril je pred zavlačevanjem volilne reforme. AMNESTIJA ZA DEMONSTRANTE. Dunaj, 26. aprila. Češki klub je sklenil nujno predlagati naj se pomiloste vsi oni, ki so bili obsojeni radi demonstracij za volilno reformo. AVSTRO -OGRSKA BANKA. D u n a j, 26. aprila. Za namestnika generalnega tajnika avstroogrske banke je izvoljen gosp. Friderik S c h m i e d, ki je svoj čas tudi v Ljubljani služboval. IREDENTOVSKE DEMONSTRACIJE._ Trst, 26. aprila. Pri volitvah župana in podžupana so bile iredentovske demonstracije, kar se je hotelo uradno svetu prikriti. Po vsakem govoru je galerija sipala v zbornico rdeče-belo-zelene listke z napisom »Viva I' Italia«. IZ LJUBEZNI DO AVSTRIJE. R i m, 26. april. Italija priredi jeseni ob avstrijske meji velike gorske vojaške vaje. KJE JE GAPON? L o n d o n, 26. aprila. Listi poročajo iz Peterburga, da je (iapon zaprt v nekem samostanu za kazen, ker je prekršil cerkvene zakone. ZOPET POTRES V SAN FRANČIŠKU. San Francisko, 26. aprila. Danes ponoči je bil v San Frančišku zopet močan potres, ki je trajal celo minuto. Povzročil je mnogo strahu. Škoda je neznatna. Mnogo zidov se je podrlo. Tudi v Oaklandu so čutili potres. * Nov antikvarijat. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je ustanovila antikvarijat in izide še ta teden prvi katalog, ki obsega kakih 1100 raznih knjig in brošur v približno 1500 zvezkih. Imenik borno izdali v 3500 izvodih in ga priložimo prihodnji številki »Dom in Sveta«, dotedaj ga pa pošljemo le onim, ki ga naročijo. Ker so mnoge knjige v zalogi le v enem izvodu in bodo morda hitro prodane, opozarjamo že naprej, da ne bomo mogli odgovarjati na naročila, ki bodo došla prepozno. Omenjamo tudi, da moremo oddajati antikvarične knjige le proti takojšnjemu plačilu, ker imamo za antikvarijat poseben račun. Splošen pregled kataloga je sledeč: I. Enciklopedična dela. — Zbirke. II. Biblična in patristična dela. III. Cerkvena in svetna zgodovina. IV. Socialna in politična dela, mnogovrstne druge knjige za razne stanove, izobraževalna in druga društva, kongregacije itd. V. Modroslovje, cerkveno in zakonsko pravo, pastoralka. VI. Naravoslovje in zemljepis. VII. Homiletika in drugo govorništvo. VIII. Pedagogika in katehetika, liturgika in podrobno. IX. Ascetika in premišljevanja. X. Umetnost in glasba. XI. Apologetika. moralika, dogmatika. liturgika. XII. Leposlovje. XIII. Jezikoslovje. XIV. Biografija. XV. Razno. XVI. JDodatek. * Nove Šmarnice za leto 1906 niso izšle. Iz prejšnih let se dobe še: Ladislav, Marijine čednosti in dobrote, — Vole, Marija v pred-podobah in podobah, — Kerčon, Salve Re-gina ali razlaganje molitve Ceščena bodi Kraljica, — Kerčon, Marija podoba pravice, — Lassere, — Godec, Nove lurške šmarnice, — Škufca. Romanje v nebeško kraljestvo, — P. Ladislav, Premišljevanja o Srcu Marije. Toliko na mnoga vprašanja! Katoliška Bukvama v Ljubljani. Nleteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm 25 26 Č«a »pa-■•vanja 9. zveč. 729 9 Stanj« baro-matn 7. zjutr. 2. pop. 730 7 ,29 2 Tampa-ratnra po 6 "3 v«tro» sl. sever. 3-1 122 sl. jug. sr. jug. obl. Ul u 27 Srednja včerajšnja temp. 6 6", nnrrn 113°. Tužnim srcem javljamo vsem so-sodnikom, prijateljem in znancem pre-žaiostno vest, da je naš preljubljeni soprog oziroma oče, zet, brat, stric in svak, gospod Andrej Mrnt mestni računski revident danes ob '/,12. uri dopoldne po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za um raj oče, v 41. letu starosti mirno preminul. Pogreb predragega rajnika bo v petek, dne 27 t. m., ob '/,5. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradaške ulice štev. 18. Dragi pokojnik bodi priporočen v blag spomin. Ljubljana, 25. aprila 1906. 942 Žalujoči ostali. katera je bila včeraj v prodajalni Schaffer v | ,Zvezdi", ki je zamenjala _____, svoj stari dežnik z mojim nov.m, se prosi, da ga takoj vrne, ako noče imet drugih sitnosti. 938 1—1 Gospodična Na Bohoričevi cesti v Vodmatu se oddasta v najem s dve delavnici in drugi priročni prostori, pripravni za mizarje, kolarje, stolarje, ključarje, posebno za sedlarje ali lakirarje. Več se izve pri 809 4 Adolfu Hauptmann-u v Ljubljani na Resljevi cesti. OZNANILO. 944 1—1 Slavnemu občinstvu iz mesta Kranja in okolice javljam, da bodem hodil od dne 1. maja t. 1. vsak teden iz mesta Kranja v Ljubljano kakor ,)pot" in sicer v sredo in soboto. Zglašal se bodem v Ljubljani v gostilni pri „Sekserju" na Dunajski cesti. Priporočam se torej slavnemu občinstvu mesta Kranja in okolice, kakor tudi slav. občinstvu mesta Ljubljane v svrho obratnega naročila Zagotavljajoč, da bodem naročila vestno in natančno opravil, se priporočam velespoštovanjem Ivan Perdan, Glavni trg štev. 104 v Kranju. Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov itd. v Ljubljani razpisuje službo zadružnega m uradnika slovenskega in nemškega jezika zmožnega. — Plača po dogovoru. — Prošnje je vložiti do 10. maja pri zadružnem nacelstvu. — Kavcije zmožni imajo prednost. 932 3—2 Sprejme se takoj spreten sodar. Pivovarna J. Auerjevih dedičev,^Ljubljana. 943 3-1 Dovoljujem si jfe sedaj opozarjali slavno občinstvo, da bom te/^om meseca maja na testnem trgu ftev. 19 otvoril svoje najelegantnejše opremljene 4 jirkovalne sobe; istodobno bom oskrbel svojo delikatesno trgovino 3elo bogato s fvejsim blagom, da bom mogel 3 smernimi cenami in reelno postrežbo ustreči vsem zahtevam p. n. občinstva. 2a častite obiskovalce zajtrkovalnih sob je na razpolago ele^tri^i pianino. 2a številni obisk se Je naprej priporola J. C. Praunseiss. 944 3—2 KSKtStl Itutuis Lllut ' XJ • _: o j= o •; o. i Q> E E E X> c« O) — IN C/5 ■ X) 1 o , -a Št. 415. Zlati doublč-uhani fl. I-—. Zlati 14 kar. II. 2-50. Št. 264. Sreb. cM.-rem. z 10 kamni in dvojnim pokrovom fl. 12-—. Št. 298. Srebrna cil.-rem., s 6 kamni fl. 4-20. S- St 287. Srebrna cil.-rem., s fi kamni fl. 5-50. Št. 271. Srebrna cil.-rem., z 10. kamni fl. 8 50. Na zahtevo lepi novi veliki ceniki tudi po pošti brezplačno. Št. 416. Zlati doublč-uhani fl. —-90, večji fl. 1-20. Zlati 14 kar. fl. 2-50, večji 2-80. .8 S291 120 „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja v« vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcov in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital 1 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000'- Zamenjav* Iu eks ti o m p tuje l)uje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje ireike proti kurzni zapaie kupone. izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženir.nlrtske kavcije. JMT Eahotnp« In tnka.ao oinnln "tiih JiaT Borxan naroitle, »v Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižico proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki ln nakaznicami. Podružnice: Prag* z menjalnicami: Graben 25, Mala stran, Most ulica 17, Žiikow, Husova ulica 37. Brno, Veliki trg 10. Baden, Olavni trg 4. CoSka Lipa, OeJka Kamilica, Moraiakl Zumberg, Schillerjeva cesta 3. Jlodllag, Fran Josipa trg 9. Novi Jtčln, Črna cesta 8. Plaen in SritaTa. Menjalnice na Dunaju: I. Wollzelle 10, II. Taborslrasse 4. III. Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV. Wie-dner Hauptstrasse 12, V. SchiSnbrunnerstrasse 88 a, VII Marlahlferslrasse 76, VIII Lerchenfelderstrasse 132, IX. Alsfrstrasse 32, X. Favorltenstrasse 59, XVIII. WShringerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22. Menjalnična delniška družba 67 iso 4i „MERCUR" Dunaj, L, Wollzeile 10. Ako. kapital K 12,000.000. Beser zaklad K 5,000.000. Najkulantnejši nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. Zamenjava iti eskomptiranje -mm izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.