SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LI (45) Štev. (N°) 18
ESLOVENIA LIBRE
BUENOSAIRES 14 de mayo -14. maja 1992


ALAIN BESANgON
Cšsfl (Sam©© pcäEOcanl] Ml gr?©Q3 Cssouli qodtdQ aoDDoo^
Vedno je primanjkovalo ljudi, ki bi bili sposobni komunizem radikalno sovražiti, hkrati pa to svojo držo racionalno utemeljevati. Veliko več je bilo tistih, ki so komunizem instinktivno imeli za nekaj slabega in grozljivega, in tistih, ki so se mu postavljali po robu zaradi svojih osebnih interesov. Toda vsi ti niso imeli potrebe presojati komunizma zares natančno in v celoti. Zdi se, da morajo „zavestni" antikomunisti danes (ko jih je še manj ko prej) spet pojasnjevati svojo držo, tako kot so morali že v letih 1921,1941, 1956 itn. Rad bi navedel tri argumente njim v prid.
Antikomunizem je danes sestavni del političnega realizma. Že Baudelaire je dejal, da je največji hudičev uspeh takrat, če nas prepriča, da ga ni. Prav k tej metodi so se danes zatekli komunisti. Podrejanje pobožni želji „komunizma ni več, živimo v postkomunizmu" je zelo opazno v deželah, ki se osvobajajo in še ne vedo docela, kaj naj s svojo svobodo počnejo. V resnici pa je komunistični imperij doživel leta 1990 le nekaj prask. Še danes ima svoje izpostave v Afriki in Aziji, v srednji Ameriki in vzhodni Evropi pa se je le malo umaknil. In čeprav se zdi, da je tu komunizem že med mrtvimi, so tukajšnji komunisti še zelo živahni in nikakor ne nameravajo iz rok spustiti vzvodov oblasti. V teh deželah odločitev še zdaleč ni padla. Če v eni še velja komunistična ustava, v drugi je še komunistična administracija in v tretji komunistična struktura oblasti, je to le dokaz, da politični boj še ni pri kraju. Kdo drugi pa naj ga vodi, če ne izkušeni in izurjeni antikomunisti?
Pot iz komunizma mnogi primerjajo s prebujanjem iz grozljivih sanj. Preteklost je kot bi bila ovita v pajčolan neresničnosti. Toda prav ta preteklost se je kljub temu zgodila, o njej priča množica neizpodbitnih zločinov. Res pa je, da ji grozi pozaba, in sicer iz dveh razlogov. Najprej je tu tista pobožna želja, po kateri že živimo v „postkomunizmu". Vedemo se kot da komuniz-
ma nikoli ni bilo, o njegovih zločinih se molči (oziroma so v amnestiji) in kot da storilcev ni več med nami. Ta pozaba o-pravičuje tudi tiste, ki bi morali komunistične zločine pravičasno odkriti in obsoditi, pa tega niso storili. V mislih imam predvsem molk katoliške Cerkve od 2. va-tikanskega( koncila naprej in pa kvazizna-nost raznih strokovnjakov za komunizem iz vrst evropskega in ameriškega establish-menta. Ta amnestija je v nekem čudnem protislovju s siceršnjo izredno občutljivostjo za vse, kar le malo diši po nacizmu. Če sta nacizem in komunizem izprijena dvojčka našega stoletja, kakšen smisel potem ima zasledovanje starčkov, ki se še komaj držijo nad grobom, ob hkratnem dopuščanju svobode in mirnega življenja krvnikom, katerih žrtve se niti niso dodobra niti še ohladile? Ta dvoličnost uvaja krivico prav v temelje družbe, poskušamo zopet graditi. Govorance o odpuščanju so tolstojevska karikatura krščanstva. Če namreč v tej religiji ločimo milost od pravice, dobimo krivico in uničimo milost.
Antikomunizem je tudi boj za resnico. Skrivno metafizično ime za komunizem je laž — vsa slava Solženicinu, ker si je upal to javno povedati. Komunisti na Poljskem, v Romuniji in v Sovjetski zvezi danes na glas govorijo o svojem antikomunizmu. Lažejo. Obnašajo se torej kot pravi komunisti. Prodreti v globino njihove duše ni mogoče, toda pri mnogih od teh antiko-munističnih komunistov se da zaslutiti nespremenjeno staro razdelitev na „mi" in „oni" in črno-belo, hujskaško sovraštvo do tistih, ki „niso z nami". Slutimo lahko tudi koristoljubno dojemanje resnice, kar torej vključuje še prezir do resnice. Obsojanje „perestrojskovskih" laži in oznanjanje ljubezni do resnice zaradi resnice je torej drža, katere se nobenemu antikomunistu ni treba sramovati. Prav obratno, danes mu dajejo določeno filozofsko dostojanstvo.
Tretji dan, Ljubljana, april 1992
Slovenci v Franciji predsedniku Peterletu
V trenutku, ko zapuščate vodilno mesto slovenske vlade, Slovenci in njihove organizacije v Franciji, vam izražamo globoko spoštovanje in hvaležnost za orjaško delo, ki ste ga opravili za slovenski narod v tako izredno kratkem obdobju.
Prevzeli ste odgovornost prvega ministrstva v najtežjem času slovenske zgodovine, ko je bilo treba iz razvalinske zapuščine bivšega totalitarizma, v moralno in gospodarsko uničeni državi, graditi državniško bodočnost, krepiti slovensko samozavest in pridobiti svetovno zaupanje.
Slovenska država je danes resničnost, dar, ki ste ga slovenskemu narodu poklonili. Ta dar je pretežno vaše delo, sad treznosti, dostojanstva in strpnosti, ki ga je, kot kažejo dejstva, bilo do sedaj zmožno samo še vaše vodenje. Znali ste postaviti Slovensko državo v moralno zaledje, ki ga majhnost spletkarjenja vaših nasprotnikov
ne bo mogla okrniti. Zato ste tudi pridobili pri zdravem, moralno neoporečenem delu slovenskega naroda in v nepristranskih o-čeh tujega ocenjevanja, ugled in spoštovanje, ki ga do sedaj ne uživa nihče med najvidnejšimi slovenskimi politiki. Temu smo lahko priče le Slovenci, ki živimo po svetu.
Nihče in tudi zgodovina ne bodo mogli prezreti, da je predvsem po vaših zaslugah na mednarodnem polju prišlo do priznanja neodvisnosti slovenske države. Vaše ravnanje doma in v svetu dovoljuje, da danes lahko s ponosom izjavljamo slovensko pripadnost.
Neodvisna Slovenija je doživela blagoslov Vstajenja. V tem upanju in z višin, daleč nad zadnjim gomazenjem trohnobnih ostankov bivšega barbarstva, svobodni Slovenci v svetu gledamo v bodočnost ter vas še pričakujemo na čelu države za čas, ko se bodo dnevi Kranjcem končno vsem zjasnili!
Ivan Oman je vstopil v krščansko demokracijo
Po zadnjih novicah se je v Sloveniji izvršil važen premik v političnem svetu. Kot je znano, je v zadnjem času predsednik Kmečke zveze — Slovenske ljudske stranke Ivan Oman zastavil ves svoj vpliv, da bi se njegova stranka združila s Krščanskimi demokrati, saj imata skoraj identičen program. V tem je naletel na probleme, predvsem v podpredsedniku stranke Marjanu Podobniku in drugimi voditelji.
Sedaj se je zadeva precej razčistila. Konec prejšnjega tedna je Ivan Oman izstopil iz Kmečke zveze, ker izvršilni odbor stranke ni bil za združitev, v ponedeljek, 11. maja je vstopil v Slovensko krščansko demokracijo, kakor je že preje javno napovedal. V torek, 12. maja pa je izvršilni svet SKD na svoji seji predla-
gal Omana za podpredsednika stranke. To odločitev mora potrditi tudi kongres stranke, ki bo zasedal konec tega tedna in bo prinesel še več drugih važnih odločitev.
S tem se je izvršil nekak logičen in že dolgo pričakovan korak združevanja strank z identičnim krščansko demokratskim programom. Žal se je to v Kmečki stranki izvršilo boleče, a je zelo verjetno, da se bo veliko volilcev pridružilo Omanu in prešlo na stran SKD.
V bližnji bodočnosti se bo tudi Kmečka stranka pod novim vodstvom dogovarjala s SKD zaradi volilne kam-■ panje. Skoda bi bilo, če bi stranki ne sodelovali, ko pa sta sorodni v programu in se razlikujeta morda le v taktičnih potezah.
IVAN OMAN
V čem je nasilje?
Začuden sem ob namigavanju na „nasilno" združevanje Slovenske kmečke zveze in Slovenskih krščanskih demokratov. Res ne vem, v čem je „nasilje", če predsednik Slovenske kmečke zveze svoji organizaciji predlaga integracijo s stranko, ki ji je po programski usmeritvi zelo blizu, če ne identična. Ponovno trdim, da je predlog povsem logičen. Slovenska kmečka zveza je v svojem bistvu to, kar je bila od vsega začetka: stanovska organizacija oziroma kmečka stranka, ne glede na to, da je prevzela ime Slovenska ljudska stranka -SLS. S stališča Slovenske kmečke zveze kot kmečke organizacije je njen interes naslonitev na širšo politično organizacijo, če hoče v bodoče imeti pomemben vpliv na področju, ki predvsem zadeva in zanima njeno članstvo in sloj, ki ga predstavlja.
Ob tem pa je popolnoma jasno, da za Slovensko kmečko zvezo nikakor ne pride v poštev integracija s katerokoli stranko z liberalnim ali socialističnim predznakom. Ostane samo ena izbira, in sicer krščanska demokracija. Še toliko bolj, ker se Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka tudi sama
opredeljuje za programsko usmeritev, ki je dejansko tudi krščansko-demokratska. Poleg tega si celo lasti ime nekdanje krščan-sko-demokratske stranke na Slovenskem -Slovenska ljudska stranka.
Sprašujem se, kakšen smisel ima obstoj dveh enako usmerjenih strank, ki si bosta konkurirali na volitvah in se potegovali za glasove politično enako usmerjenih volilcev. Podoben položaj je edinole v vzhodnoevropskih deželah, ki so se istočasno kot mi na Slovenskem rešile enostrankarske diktature. Nikjer v zahodni Evropi, v deželah z demokratično tradicijo, pa ni idejno identičnih, vendar med seboj konkurenčnih strank.
Temu sledi logičen zaključek: Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka, spremenjena v Slovensko ljudsko stranko, je kot samostojna politična stranka potrebna skupina ljudi, ki se vidi na čelu te stranke. Kako in koliko bo imela vpliva na politične odločitve, ki bistveno prizadevajo interese njenega članstva, je posebno vprašanje.
Slovenec, 23. aprila 1992
Papeže besede v slovenščini ob obisku v Trstu in Gorici
TRST
Dragi slovensko govoreči bratje in sestre!
Iskreno pozdravljam vas, ki imate tu svoje stalno prebivališče in ste skupaj z italijansko govorečimi verniki ena sama cerkvena skupnost, ene vere v Jezusa Kristusa. „Zakaj on je naš mir, on, ki je iz obeh napravil en sam narod." (Ef 2, 14) Iskreno pozdravljam tudi vas iz bližnje Republike Slovenije, ki ste se tu zbrali, da bi se udeležili evharistične da-
ritve, ki jo obhaja rimski škof, Petrov naslednik.
Naj vas vse spremlja blagoslov Deviške Matere Marije.
GORICA
„Iskreno pozdravljam slovensko govoreče vernike tukajšnje cerkvene skupnosti in vse, ki ste se tu zbrali ob tej posebni priložnosti. Vse vas, dragi bratje in sestre, spodbujam: zvesto ohranite verske vrednote in nenehno črpajte iz evangelija navdih za solidarno sodelovanje, ki ga vsi želimo in ki si ga prizadevate skupno uresničevati. Iskren blagoslov vam in vsem vašim družinam!


^èÉtanek gSlcp§nslfp ljudske stranke
V petek, 8. maja so se v Slovenski hiši zbrali zaupniki, dani in prijtelji Slovenske ljudske stranke - Krščanske demokracije, da se pogovorijo o važnih vprašanjih, ki zadevajo Slovence v Argentini pa tudi stranko in njeno prihodnost.
Sestanek, ki se ga je udeležilo veliko starejših in mlajših, je pričel podnačelnik za Argentino arh. Jure Vombergar, nato pa je načelnik SLS dr. Marko Kremžar podal pregled zadnjih političnih dogodkov v Sloveniji, predvsem padec Peterletove vlade in zasuk na levo. Zatem je načel važno točko o slovenskem državljanstvu. Poudaril je nujnost, da čimveč Slovencev emigrantov uredi svoje slovensko državljanstvo, in dobi potrdilo o njem. Naštel je glavne razloge, ki nam to priporočajo:
Najprej je to naša pravica, ki jo imamo kot člani slovenskega naroda, da smo tudi uradno člani slovenske države.
S tem tudi pokažemo, da se — čeprav živimo v svetu — zanimamo za Slovenijo, živimo z njo in se udeležujemo njenega državnega življenja, kakor smo se preje narodnega ali kulturnega.
Z ureditvijo državljanstva pa si bomo pridobili še druge pravice, kot gredo slovenskim državljanom: na primer volitve v razna politična telesa, potni listi, posedovanje lastnine, delo, itd.
Končno nam bo s tem tudi omogočena poravnava raznih moralnih in materialnih krivic, ki jih je storil prejšnji režim.
Čeprav je zakon o državljanstvu jasen, je morda vmes še precej birokratskih ovir. Vendar pa, če se bomo v velikem številu prijavljali, bo tudi olajšana podpora oziroma upravičene intervencije v naš prid.
Za njim je predstavnik slovenske vlade Božidar Fink, ki ga je SLS povabila, da razloži tehnično proces dobivanja ali ugotavljanja državljanstva, to pojasnil z nekaterimi primeri, kar se je pozneje še razčistilo v debati oziroma v vprašanjih ljudi, ki so pokazali veliko zanimanja za slovensko državljanstvo.
Sledila je druga točka sestanka, na kateri so prisotni razpravljali o notranjih vprašanjih SLS in o njeni bodočnosti. O tem bomo priobčili poročilo v naslednji številki našega lista.
DR. PETER URBANC
Slovenski državljani in izseljenci
V zadevi slovenskega državljanstva vična in je v nasprotju s človekovimi pra-
vlada dokaj nejasnosti. Ni tako slabo, kot se včasih govori in piše. Novi zakon o državljanstvu je kljub nekaterim obupno krivičnim določilom dokaj jasen.
Kdo je od izseljencev državljan? Na grobo: vsi tisti, ki smo rojeni v Sloveniji, smo slovenskega porekla in smo svoječasno živeli v Sloveniji. Kot državljane lahko tudi prijavimo svoje otroke. Te otroke bi sicer morali prijaviti kot državljane do 18 leta njihove starosti, toda spričo političnih razmer tega nismo mogli ali hoteli napraviti. To zamudo sedaj lahko popravimo, tudi če so otroci starejši.
Izjema tega so nekateri bivši politični emigranti. Ta določba (člen 41), ki je kri-
Postopek:
Vzorec pisma, ki naj ga napišejo, izgleda takole:
Ministrstvo za notranje zadeve Oddelek za državljanstvo Kidričeva 2 61.000 Ljubljana
(Lahko tudi pišejo na posamične občine, recimo:
Mestni sekretariat za notranje zadeve Mačkova ul. 1 61.000 Ljubljana)
Podpisani............ rojen dne
........ v........ z zadnjim bivališčem v ........... sedaj stanujoč v ............. prosim gornji
naslov, da izvede postopek za ugotovitev državljanstva in mi izda potrdilo o slovenskem državljanstvu.
Prilagam sledeče dokumente: rojstni list, poročni list, domovnico, stari potni list (nujen je samo rojstni ali krstni list!).
S spoštovanjem
vicami, pa v praksi kot pravijo velja samo za tiste, ki jim je sodišče s posebnim odlokom državljanstvo odvzelo. Baje gre za 65 primerov.
Vsekakor neglede na omenjeni člen 41 svetujemo vsem brez izjeme, da zaprosijo za potrdilo o državljanstvu. Potrdilo bodo dobili, v kolikor so pa kake težave, bodo o teh obveščeni.
Pametno je tudi, če v pismu imenujete tudi svojega zastopnika doma (kakega prijatelja ali sorodnika), ki bi mogel pismo osebno izročiti na uradu in kateremu bi tudi izročili potrdilo o državljanstvu.
Stroškov za potrdilo ni.
Važnost slovenskega državljanstva je dokajšnja. Poleg simbolike, poleg poudarka in ponosa, da ste sin slovenskega naroda in sedaj državljan svobodne Slovenije, imate praktične koristi. Gre za lastninjenje nepremičnin, gre za pogoj pri procesu denacionalizacije, odškodnin zaradi pretrpele škode na premoženju in življenju, pokojnine, pri raznih storitvah v Sloveniji boste deležni marsikaterih privilegijev. Končno in ne nazadnje, prej ali slej boste lahko sodelovali pri državnih volitvah.
Dvojno državljanstvo kot skoraj povsod v svetu tudi v Sloveniji ni nobene omembe vredna ovira ne s strani Slovenije ne tujih držav; tako da lahko poleg svojega državljanstva obdržite tudi druga državljanstva.
Pametno je urediti vaš državljanski status čimprej. Novi zakon namreč določa za primere, kjer je bilo državljanstvo odvzeto (člen 41) za vložitev prošnje rok enega leta, ki se. izteče 25. junija 1992. Ta določba je sicer krivična in bo verjetno odpravljena, toda nekateri bodo zaenkrat kljub temu „ponižanju" verjetno morali predložiti prošnjo za nekaj, kar jim je bilo odvzeto po krivici. Vendar bodo to izjemni primeri, zato naj bi vsi Slovenci oddali prijavo za ureditev državljanskega statusa še pred navedenim rokom.
I
IM
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V AEGENTM
Katerikrat smo že omenili, da včasih opazovanje argentinske politike postaja dolgočasno, kajti nenehno si sledijo iste snovi, premleva se ista kaša, jemo nenehno isti močnik. Gospodarstvo, inflacija (ali stabilizacija, po želji), korupcija; in znova gospodarstvo, inflacija... Vmes pa vsakokratne volitve, s prerekanjem v strankah, in podobno.
Ker pa se tudi mi ne moremo rešiti iz tega Začaranega kroga, povzemimo znova tudi ta teden dogodke argentinskega življenja, tako kot ga rišejo tudi druga obveščevalna sredstva.
ZMAGA ALI PORAZ
Gotovo je novica tega tedna na gospodarskem področju bila znova nizka inflacija. Potem ko je položaj nekoliko ušel iz vajeti vladne ekipe, se ponovno vrača mir in red na to področje. Komaj 1,3% mesečne inflacije (čeprav je to lažen podatek), pomirjujoče vpliva na splošno gospodarstvo in tudi na industrialce in trgovce (zlasti pa še na vlado). In to v trenutku, ko prihaja v državo prva misija Mednarodnega denarnega fonda v dobi, ko je Argentina stopila v plan Brady.
Pravzaprav so vsi (tudi vlada) pričakovali večjo inflacijo. Razlog, ki ga navajajo, je ta, da so to pot obmirovale cene tako-imenovanih „servicios", rubrika pod katero tu postavljajo od zdravstvenih stroškov, preko privatnih šol do osebnih izdatkov, kamor je zlasti zapisati srednje in višje sloje. Dejstvo je, da med visokimi industrijskimi „izvršniki" vse te stroške krijejo običajno podjetja, med srednjim slojem pa gre vse iz žepa potrošnika.
Ko govorimo o „lažnih" podatkih pa omenjamo zlasti „prikrite" povišice, kot se je npr. prigodilo piscu teh vrstic, ko so pod pretvezo „novih" učnih rubrik podražili privatno šolo za 40%. Tega seveda ne registrira nobena vladna statistika. V žepu se pa tozadevno pozna.
Kakor pri razglasitvi mesečne inflacije poudarjajo, da je to zmaga vlade in njene gospodarske ekipe, tako se človek upravičeno vprašuje, kakšna je cena te zmage. In tu ne govorimo samo o socialnem stanju velikega dela naroda (o tem smo večkrat pisali), marveč za celotno zdravje argentinske ekonomije. Večkrat smo že zapisali o problemu protivrednosti dolarja in o negativnem vplivu na zunanjo trgovsko bilanco. Zato še enkrat zapišemo, da so cene na splošno v zadnjem letu poskočile za 25%, medtem ko je dolar v istem času ohranil, skoraj nespremenjeno, svojo vrednost nasproti argentinskemu pesu.
V tej okoliščini pa sedaj preglejmo, kaj se je zadnja leta dogajalo z izvozom in uvozom. Leta 1990 je izvoz dosegel 12.353 milijonov dolarjev, padel na 11.999 lansko leto in za letos predvidevajo, da se bo tudi sukal okoli 12.000 milijonov zelenih. Izvoz pa je narasel od 4.000 milijonov dolarjev leta 1990 na 8.000 lanskega leta in računajo, da se bo letos sukal med 11 in 12.000 milijonov. Tako zunanjetrgovska bilanca nenehno pada od prvotnih 8.276 milijonov dobička leta 1990 preko 3.975 lanskega leta, pa do dvomljivega uspeha letošnje leto, ko ne vedo, če bo sploh kaj razlike ostalo med izvozom in uvozom. Tako stanje je porazno za vsako gospodarstvo, kaj šele za argentinsko, ki se komaj izriva iz močvirja, v katerem je bila uklenjena zadnja desetletja.
NOVI ŠKANDALI
Vsekakor na tem področju vlada tudi nima miru. Komaj je potihnila zadeva o dolgovih raznih podjetjih in privatnikov, pa še finančnih ustanov v Centralni banki, je znova prišla na dan afera narkodolarjev in to pot še terorizma.
Sedaj je vlada ugotovila, da je v Men-dozi enostavno prejel argentinsko državljanstvo Monzer Al Kassar. Je to prikrita osebnost mednarodnega terorizma in narkotvorstva. V evropskih državah je iskan kot organizator številnih atentatov, medtem ko baje uživa podporo iranskih oblasti. Dejstvo je, da je argentinsko državljanstvo prejel v rekordnem času in da nanj ni postal pozoren noben izmed številnih varnostnih organov in nobena izmed številnih obveščevalnih služb, ki jih drago plačujejo državljani.
Afera ima seveda svoje zanimive od-cepke, kot ta, da je Al Kassar imel palačo v Marbelli, kjer ga je leta 1990 obiskala sedaj osporavana Amira Yoma, svakinja in tedaj osebna tajnica predsednika Menema. Seveda, kot je naravno ob takih prilikah, se je dogodilo kakor če človek s palico sune v mravljišče. Res neverjetno pa je, kako se te stvari dogajajo tako mirno in naravno, vse dokler časnikarstvo ne vtakne svojega nosu vmes. Kot da bi medtem odpovedali vsi ustavni organi.
Seveda, v programu, ki ga je preteklo nedeljo pričel humorist Tata Bores, je moral pod ukazom sodnije zamolčati omembo sodnice Servini de Cubrfa, ki ima „slučajno" probleme zaradi nerednih postopkov v vsem sodnijskem ravoju problema narkodolarjev, v katerega je zapletena Amira Yoma. Nekaj smrdi ob Srebrni reki.
Omenimo še, da bo Argentino zapustil dosedanji ameriški poslanik Terence Tod-man, ki je odločilno posegal v razvoj tukajšnje politike v zadnjih treh letih. Spomnimo se le njegovih prstov, vtaknjenih v „Swiftgate", v zadevo letališča Ezeiza, pa seveda tudi v razvoj, ki je doprinesel Argentini vstop v plan Brady.
ZLOM NA LEVICI
Pa si oglejmo nekoliko še afero, v katero je zapleten argentinski trockizem. Ta, ki se uradno predstavlja pod okriljem politične stranke MAS (Movimiento al Socialismo - Gibanje v socializem), je postal zadnja leta najbolj predstavniško, pa tudi najmočnejše levičarsko gibanje v Argentini. Vanj so bile uprte vse oči, ki so iskale močno in urejeno skrajno levico v teh območjih.
Kriza se je začela rojevati, ko so pred leti kar dvakrat sklenili volilno pogodbo s komunistično stranko. Odtlej naprej, čeprav jim je volilna poteza zelo uspela, se je v notranjosti trockizma pričela debata, ki je sedaj izbruhnila v obliki razkola. Čisti trockisti, ki o komunistih (oni jih imenujejo staliniste) nočejo nič vedeti, so ostali s strankino strukturo in z imenom. Manjši del strukture, a za katerega trdijo, da ima globlje vplive med člani, pa je zašel na svojo pot, ki ga bo vodila do raznih povezav v iskanju nove združene levice. Ločitev duhov v argentinski politiki se tako nadaljuje. Vprašanje je, če bo vodilo v nove, trdne strukture, ali le, kot premnogokrat doslej (le spomnimo se krščanske demokracije), v še hujšo atomizacijo.
DR PETER URBANC
woQOfö

„Človekova ljubezen do resnice je taka, da ko ljubi nekaj, kar ni resnica, se pretvarja, da je to, kar ljubi, resnica. Ker sovraži, da bi mu dokazali nasprotno, ne bo dopustil, da bi ga prepričali, da se vara. "
Sv. Avguštin - Izpovedi
Na gornjo veliko resnico sem pomislil, ko prebiram članek g. Tarasa Kermaunerja, Celovški Zvon, dec. 91, „Ob desetletnici Kocbekove smrti". Pisec je kritičen do E. K. v bistveni postavki. Str. 41: „1942 je odobraval likvidacije političnih nasprotnikov OF." (str. 47) „Njegova drža, že samo njegovo ime, je bilo nenehoma kamen spotike, celo pohujšanja, saj se ga je držalo mnogo krvi, usodnih odločitev, tudi v zvezi s katoliško Cerkvijo (K C)."
Iz gornjega na žalost pisec ne potegne jasnih in usodepolnih zaključkov. Kocbek je z gornjo aktivnostjo kot vodilni krščanski socialist v ključnem zgodovinskem momentu prostovoljno, zavestno doprinesel najvažnejšo podporo KPS, da se je mogla polastiti oblasti.
Manj posrečen je častilec Kocbeka TK v opisu njegovega „spora" s partijo. Tu se ponavlja ista napaka kot za Tita, SFRJ. Ni izstopil Tito iz Kominterne, temveč so njega in SFRJ iz Kominterne vrgli ven. Isto velja za Kocbeka. Povsem podrejen, preko mere ambiciozen, se je krčevito držal vseh političnih funkcij, ki mu jih je partija naklonila. Ni razumel ali hotel razumeti, da je kot katolik mednarodnega prestiža za KPS in celo za KPJ odigral vlogo zamorca. Od samega vstopa v OF kot zaveznik partije bi moral vedeti, da bo po zmagi revolucije postal odveč. Pisec skuša zgrešeno predstaviti Kocbeka kot upornega, pokončnega civiliziranega Slovenca. Njegov strankarski somišljenik, pok. prof. France Jeza (OF-VOS), je napisal, da nikoli ni bil slovenski narod tako hlapčevski kot pod komunisti. Kocbek je bil simbol take drže. Kaj pomagajo velike besede o NOB, o krščanski etiki, o nazorni svobodi, če istočasno dejansko sprejemaš diktat partije. Papež Pavel Janez II. je človeka, organizacijo, ki propagira človekove pravice, pa nič ne napravi, označil kot hinavska. Pri vstopu v OF je vedel in pristal na vodilno vlogo KPS, v Dolomitski izjavi je to formalno potrdil. Velja tudi pripomniti, da je Kocbek do konca svojega življenja odklanjal politični pluralizem.
Poskus predstaviti Kocbeka kot načelnega opozicionalca in disidenta diktatorskemu sistemu je deplasirano in nezgodovinsko. V njegovih dnevnikih je patetično slediti opisovanju aktivne, vseobsegajoče vloge KPS in podrejene vloge OF in njenih glavnih akterjev Kocbeka in Vidmarja. Oba sta verno skrbno izvrševala povelja, ki so občasno prišla iz barake CK KPS. Z razliko od Vidmarja, ki je to vlogo („ni bilo čisto pošteno") priznal, te odkritosti v Kocbeku ne najdemo.
Kocbekova vloga pri razkroju KPS (sr. 42) ni dokazana. Komunizm v svetovnem in slovenskem merilu se je zrušil po notranjem razkroju. Izven tega procesa so pripomogli k zatonu predvsem poljska Cerkev, Solidarnost, poljski papež in načel na, nepopustljiva politična emigracija vseh podjarmljenih narodov.
Sledeč Kocbeku je pisec TK netočen v opisovanju vstaje. To ni bila nikakršna „sveta verska vojna". Tega ni organizirala Cerkev ne politiki, temveč ljudstvo samo. Če je kje bila kaka narodna vstaja v Slove-
niji, je bil ravno ta odpor, ki se je začel spontano v Št. Joštu 17. 7.19942. Predlagani kompromis TK, „obe strani sta imeli pol prav in napol narobe" zveni krščansko, ni pa pravičen ali sprejemljiv zaradi obdobja terorja, ki je trajalo od 22.6.41 do 17. 7.42. Kocbekova konfrontacija s Cerkvijo med obema vojnama se precenjuje. Nismo živeli v kaki napol diktatorski verski državi, mešanje KC v politiko ni bilo slabše kot v nekaterih sosednjih državah celo po drugi svetovni vojni... Pri verouku nas niso učili sovražiti drugoverce, nakazali so samo področja, ki nas ločijo, še danes. V Španiji ni bilo vojne med demokracijo (republikanci) in fašisti, nego predvsem obramba pred nastopajočo revolucijo, ki je med drugim mučila, ponižala in pobila 6000 duhovnikov, redovnikov in nun. Kocbek je po revoluciji brez vsakih argumentov obsodil spomenico jugoslovanskih škofov. Ob najbolj surovem preganjanju Cerkve in vernikov, citiranem v spomenici, se je postavil na stran partije!
TK posnema Kocbeka, ko ne more mimo očitka nedovoljene kolaboracije domobranstva. To je reven izgovor, ko vsi drugi argumenti odpovedo. Danes je tudi v Sloveniji poznano, da Haaška konvencija predvideva v primeru okupacije domače oborožene sile. Naš narod ni narod izdajalcev!
Pisec zaključuje, da je Kocbek izgorel za slovenstvo, slovensko Cerkev in kulturo. Brez komentarja.
V C. Zvonu, dec. 91, piše Denis Poniž: „Premišljevanje o Kocbeku".
Opravičuje ga, da je bil „izgnan v Beograd jeseni 1943 in se je vrnil v Slovenijo šele 1946." Ne drži, izgon je bilo ministrsko mesto, ki ga je rad sprejel. Če ne bi bilo tako, bi najkasneje jeseni 1944 v Rimu lahko odskočil. Kardelj ga je spretno postavil na to mesto, da je slepil zahod z vidnim zastopnikom katoličanov. V Slovenijo je občasno prihajal vse od prvih dni junija 1945!
Graja ga: da je sodeloval s patentiranimi revolucionarji, da je že jeseni 1945 zvedel za poboj domobrancev v Rogu. To zadnje dejstvo, kot vemo, je Kocbek zanikal. Na laž ga postavi sedaj D. Poniž, pričevanje Jožeta Cukaleta, SJ v KG 2. avg. 84, in končno Janez Gradišnik ob objavi najnovejših dnevnikov.
Ponižava teorija: dober pesnik (prof. E. Kocbek - o. p.), dober politik, je nevzdržna. Pomislimo na Pasternaka, Andersona itd.
Tako ob desetletnici smrti prof. E. Kocbeka. Premik je, malo več resnice, malo več objektivnosti. Ni pa še pravega zaključka! Pisci, namesto da bi poudarili Kocbekovo zmoto, tragično krivdo zaveznika, zagovornika relativno najbolj krvave revolucije v Evropi, to omenjajo le mimogrede. Nadaljuje se mit, netočnost predstavitve Kocbeka kot razočaranega pripadnika neke, nikdar obstoječe, čiste svobodoljubne OF, NOB-ja. Še več, Kocbeka, v katerem največkrat vidijo sebe, druge „zaveznike"in precejšen del današnje slovenske družbe, se skuša predstaviti kot odločilnega opozicionalca in disidenta. V bistvu še vedno ostaja mit „OF, NOB so svetinje našega naroda.
Naša pot, kljub razočaranju, je bila pravilna. Domobranstvo je vredno našega razumevanja, sočutja, ne pa odobravanja." Velika laž, veliki mit ostaja.


ZAUSTAVITE LEVICO!
Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Levica je končno „zaustavila" desnico. Pravzaprav je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo prva demokratična vlada v Sloveniji izgubila oblast. Že na samih volitvah pred dvema letoma, ko je Demosova koalicija s „pirovo zmago" prišla na oblast, so Slovenci glasovali za levico. Koalicija, ki jo je sestavljal širok spekter strank od levega do desnega centra, je takrat dobila komaj 55 odstotkov glasov, kar je bilo dovolj za prihod na oblast, toda premalo, da bi jo tudi obdržala. Razpoke v koaliciji pa so se sčasoma odpirale, dokler niso povzročile njenega razpada.
Seveda pa ja vprašanje, kako bo zamenjava oblasti v Sloveniji sprejela demokratična Evropa. Valonska delegacija krščanskih demokratov, ki je ta teden na obisku v naši državi, je prepričana, da bodo v Evropi to dejanje razumeli ko restavracijo komunizma. Dr. Janez Dnovšek verjetno ni
tako sporna osebnost nove vlade, kot je njena usmeritev v eno, levo smer. V vladi bodo tudi namreč sodelovale samo stranke, ki so levičarske ali pa se v Evropi deklarirajo za levi center. Socialdemokrati in Zeleni sta v demokraciji levosredinski stranki, demokrati so prav tako prestopili v levi center, liberalni demokrati so stranka izrazito levičarskih volivcev (kar potrjujejo zadnje javnomnenjske raziskave), socialisti so nasledniki SZDL, ob senci vseh teh strank pa bodo v vladi sodelovali tudi nekdanji komunisti. In zakaj potem pričakujemo, da bodo bogati sosedi finančno podprli našo „levo-levo" opcije vlade? Sploh pa zato, ker so konzervativci na oblasti v devetih državah Evropske skupnosti in v ZDA, rezultati zadnjih volitev v zahodnih državah pa kažejo na to, da bodo to še dolgo.
Igor Križnar, Slovenec, 25. aprila
ZAUSTAVITE DESNICO
Kratek in delni odgovor gospe Spomenki Hribar
Gospa Spomenka Hribar:
Ne bom se spuščal v podrobno analizo vaših trditev in v detajle sedanje slovenske politike. Rad bi pa povedal nekaj misli, ki so se mi ob branju vašega članka vzbudile.
Kar obsesivno ponavljate besedo resnica (19-krat), z veliko in malo začetnico. To je po svoje razumljivo, saj ste se vzgajali pod sistemom, ki temelji in je zgrajen na laži, na anti-resnici, pa naj bo ta pisana z malo ali z veliko začetnico, na perfidni laži, ki zmore potvarjati vsako, še tako očitno dejstvo. Ker ne služi njegovim interesom, ni in ne more biti resnica. Ta sistem se je gospodarsko in politično zrušil, a tisti, ki so ga vzdrževali in tega zrušenja niso mogli preprečiti, se še naprej in dosledno poslužujejo njegovih metod. Še dolgo bo trajalo, da se bo strup, s katerim so skozi desetletja zastrupljali narod, toliko zredčil, da bo med Slovenci zopet lahko prišlo do poštenih političnih odnosov. Zato se tisti, ki se še niso odvadili oblasti, upirajo vsakemu prizadevanju, da bi do tega čimprej prišlo.
Zgražate se nad možnostjo, da bi dobila slovenska Cerkev nazaj posestva, ki so ji bila s silo odvzeta. Ne vem proti katerim zakonom in načelom poštenosti gre, da se vrne, kar je bilo ukradenega, četudi že pred skoro 50 leti!
Pretresel me je odstavek: „In ljudstvo?" Ljudstvo pride zmeraj prav. Če... kar ti ustreza ne moreš izsiliti zlepa,... boš pa zgrda.
Napisati kaj takega komaj po dveh letih, kar je prenehala komunistična strahovlada, ki je to pravilo sistematično izvajala do skrajnih meja, zato pobijala, mučila, metala v ječe, vohunila, sploh posegala v najintimnejše človekove duše in jo posiljevala do razosebljanja, in kaj podobnega naprtiti sedanji vladi, ko ima ljudstvo prejšnji teror še v krvi, take izjave se pa več ne more pripisati dobromislečemu človeku.
Pred kakim letom in pol sem vas osebno spoznal, uradno pozdravljal in predstavljal. To sem delal z globokim spoštovanjem do vas, saj ste bila ena od prvih oseb, ki se je upala javno zgroziti se nad zamolčanimi zločini, ki jih je partija po vojni zakrivila. Izpostavili ste se in začeli delati za spravo med narodom. Po branju tega vašega članka se mi je pa vzbudila domneva ponavljam, domneva, ne gotovost — kaj če niste bili le znanilka in izvrševalka natančno izdelanega načrta takratnih oblastnikov, da se, pred uvideno neizbežno-
stjo razpada komunistične nadoblasti, počasi pripravi narod, da bi se po tem razpadu čimpreje proglasila sprava. Sprava, ki je do sedaj neštetim in nepreštetim žrtvam pomorov, mučenj, izgnanstva, razlastitev, laži, blatenja, odvzema svobode, itd., prinesla le pogrebno mašo v Kočevskem Rogu, krvnikom in povročiteljem vsega tega velikega gorja pa zagotovilo, da jim ne bo treba dajati odgovora za storjene zločine in da bodo lahko mirno naprej uživali prila-ščene si privilegije. Da o kakšni še možni poravnavi storjenih krivic sploh ne govorimo.
Vsekakor boste pa imeli priliko, da na lastni koži občutite razliko med desnico in levico. Svoja prizadevanja končavate s:
„Ne dovolim, da bi mi kdo diktiral, kako naj mislim, ne dovolim, da bi mi kdo gledal v dušo, in ne dovolim, da bi me kdo razglašal za izdajalko." Po izidu teh vaših izjav ste se gotovo lahko mirno sprehajali po beli Ljubljani. Nas pa je levica, „v našem »domačem« pomenu" v dobi, ko je utrjevala svojo oblast, za tako zadržanje, kot je sedaj vaše, in v veliki meri samo zaradi tega, enostavno pobila, če se nam ni posrečilo, da bi se ji prej umaknili.
Franci Markež bivši begunec Argentina
Konec
„Jugoslavije“ na znamkah
Slovenske pošte so v soboto, 18. aprila, umaknile iz prodaje poštne znamke z napisom JUGOSLAVIJA. Teden dni kasneje,
25.	aprila 1992, je bila v Sloveniji ukinjena veljavnost za plačevanje poštnine oziroma frankiranje poštnih pošiljk.
Na znamkah se je napis JUGOSLAVIJA kot oznaka države prvič pojavil na poštni znamki 1. aprila 1931.
Tako je za Slovenijo in Slovence končano enainšestedesetletno obdobje uporabe znamk z napisom „Jugoslavija" in predvsem „jyrOCJIABHJA". Odslej so v Sloveniji za plačevanje poštnine veljavne samo slovenske znamke!


SMUČANJE
MIRKO VASLE
[Lowaaso ara ©psst?
Končala so se tekmovanja za svetovni pokal v različnih smučarskih disciplinah. Za Slovence, ki so prvič nastopali samostojno, je bilo to ena najslabših sezon zadnjih let, tako pri moških kot pri dekletih, čeprav so se te na koncu malo popravile. V slovenskih vrstah je sedaj neke vrste prelom. Starejši odhajajo, nastopajo pa mlajši, ki se morajo še utrditi v mednarodnih tekmovanjih. Menijo specialisti, da bodo šele čez tri ali štiri leta ti novi smučarski upi na samem vrhu. Če se vrnemo na svetovno mladinsko prvenstvo zlasti pri ženskah, vidimo, da so nekatere, predvsem Urška Hrovat, povsem obetavne.
Oglejmo si nekaj rezultatov.
Pri moških v smuku je zmagal Švicar Heinzer, v slalomu je kristalni globus odnesel Italijan Tomba. V skupni lestvici se je proslavil Švicar Accola, ki je imel 1699 točk;
2.	je bil Tomba (Italija), 1362 točk; 3. Gi-rardelli (Luksemburg). Na prvih mestih ni nobenega Slovenca.
Pri ženskah, na primer je bil končni vrstni red v smuku sledeč: 1. Seizinger (Nemčija), 2. Petra Kronenberg (Avstrija), 3. Vogt (Nemčija). V slalomu je dobila Vreni Schnevoer (Švica), 2. VViberg (Švedska), 3. Fernandez Ochoa (Španija), ki je končala svojo kariero. 9. je bila Slovenka Nataša Bokal.
V	veleslalomu je zmagala Carole Merle (Francija). 2. je bila Scheider (Švica), 3. Roffe (ZDA).
V	skupni lestvici se je ponovno proslavila Petra Kronenberg (Avstrija), 1262 točk;
2.	C. Merle (Francija), 1211 točk; 3. Seizinger (Nemčija), 937 točk.
Vrstni red v pokalu narodov (ki sešteje točke, ki so jih osvojili fantje in dekleta) je sledeči: 1. Avstrija, 11.028 točk (4.896 moški, 6.132 ženske); 2. Švica 10.240 točk; 3. Nemčija 6047 točk... 11. Slovenija 757 točk (101, 656).
Na 5. evropskem prvenstvu gluhih v alpskem smučanju sta slovenska predstavnika Samo Petrač in Sabina Hmelina v Franciji dosegla izjemen uspeh. Hmelina je osvojila 2. mesto v super G in bila tretja v veleslalomu. Samo Petrač pa je super G prismučal na 5. mesto, v veleslalomu pa je bi! tretji. To so prve kolajne, ki so jih slovenski gluhi športniki osvojili v tem športu.
SMUČARSKI SKOKI
Končala so se tekmovanja 13. svetovnega pokala v smučarskh skokih. Kot je že navada, so sezono zaključili v Sloveniji in sicer v Planici, in to na 120-metrski skakalnici. Zmagal je Avstrijec Andres Felder, ki je že pred tekmo napovedal slovo iz športne arene. Slavil je v Planici svojo 25. zmago. Brez dvoma je bil Feldner eden najboljših skakalcev vseh časov. Poleg njega sta se v Planici poslovila Slovenca Miran Tepeš in Rajko Lotrič. V tekmovanju posameznikov je zmagal Felder (Avstrija), 2. je bil Kuttin (Avstrija), 3. Niemen (Finska)... 19. Zupan (Slovenija)... 30. Kogelj, 33. Petek, 35. Jekovec, 36. Januš vsi iz Slovenije.
V ekipnem tekmovanju je bila 1. Avstrija, 2. Nemčija, 3. Finska... 6. Slovenija.
Končna razvrstitev svetovnega pokala je sledeča: 1. Nieminen (Finska), 269 točk. To je nova svetovna zvezda. Ima samo 16 let in ta je bila njegova krstna sezona. 2. Rathmayr (Avstrija), 3. Felder (Avstrija)...
13.	Petek (Slovenija), 18. Gostiša, 37. Zupan.
Končna ekipna razvrstitev pa je bila sledeča: 1. Avstrija, 1193 točk; 2. Finska, 491 točk; 3. Češkoslovaška, 356 točk... 7. Slovenija, 169 točk.
Vršilo se je tudi Slovensko državno prvenstvo. Na srednji skakalnici se je proslavil kot prvi slovenski prvak Franci Petek, 2. je bil Matjaž Zupan. Na veliki skakalnici pa je prvi slovenski prvak Matjaž Zupan, 2. pa je priletel Samo Gostiša.
BIATLON
Biatlonci so na olimpijskih igrah v Savoji učinkovito opozorili nase. Ta športna panoga doživlja razmah in po odzivu reprezentanc, že skorajda dosega smučarski tek, številčna udeležba pa že presega osnovne smučarske discipline. Gre za zanimivo panogo, ki kombinira tek ter streljanje in terja dokaj različne športnikove kvalitete. Nekaj Slovencev, ki so včasih sodelovali pri smučarskih tekih, se sedaj borijo z biatlonom. Oglejmo si nekaj rezultatov v tekmah za svetovni pokal: V Holmenko-llenu, Norveška, je zmagal domačin Löberg v tekmi na 10 km. Tu je dosegel Slovenec Sašo Grajf doslej najboljšo biatlonsko uvrstitev. Bil je 4. 47. je bil J. Ožbolt, 52. pa B. Lekan.
Na tekmi za svetovni pokal v norveškem Fagarnesu so slovenski bialonisti dosegli zopet velik uspeh. V preizkušnji na 20 km. je Boštjan Lekan med 72 tekmovalci zasedel odlično 5. mesto, 16. je bil Uroš Velepevec, 23. pa Sašo Grajf. Zmagal je Nemec Kirchner.
Zopet v Fragarnesu v tekmi na 20 km je zmagal domačin Einang. Najboljši Slovenec je bil tokrat Janez Ožbolt, ki je dosegel 24. mesto.
Vrstni red v svetovnem pokalu je sledeči: 1. Tyldum (Norveška), 152 točk; 2. Lofgren (Norveška), 121; 3. Zingerle (Italija), 117 točk. Slovencev ni na prvih mestih.
KOŠARKA
Prvi koraki moške košarke v samostojni Sloveniji niso mogli biti boljši. Ljubljanska Smelt Olimpija se je uvrstila v polfinale evropskega klubskega pokala, kjer jo je šele v tretji tekmi premagal Paok iz Grčije. Polfinale je drugi največji uspeh v zgodovini kluba in največji v zadnjih 25 letih. To so dosegli kljub izredno neugodnim političnim in gospodarskim razmeram, zaradi katerih so morali razen ene tekme odigrati vse v tujini. Seveda ima klub pred seboj tudi mnogo težav. Na primer, čeprav so poravnane vse obveznosti z igralci do konca državnega prvenstva, mora vodstvo Olimpije preštudirati, kako naj obdrži sedanje igralce ter okrepi moštvo morebiti tudi s kakšnim tujcem, da ne bo letošnja uvrstitev na mednarodni ravni zgolj naključje. Dela bo veliko, kajti poleg državnega prvenstva bo Smelt Olimpija sodelovala v evropski ligi ter v superligi, v kateri so doslej igrale le ekipe iz Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške. Slovenija ima zagotovljene v tej ligi 4 mesta.
Tudi slovensko moško reprezentanco čaka veliko dela. Prvo so olimpijske igre Barcelona '92. Slovenija bo nastopala junija meseca na kvalifikacijskem turnirju v Španiji. Ta problem je že rešen.
FIBA (Mednarodna košarkarska organizacija) je dobila predlog, da bi ustanovili še eno kvalifikacijsko skupino za uvrstitev na evropsko prvenstvo prihodnje leto. O tem bo še odločala. Če FIBA ne bi sprejela tega predloga, l?i novi člani FIBA ostali izolirani do EP 95; kajti EP 93 je hkrati kvalifikacijski turnir za nastop na svetovnem prvenstvu 1994. O tem bomo še poročali.
V državnem prvenstvu pri moških so se uvrstili, da odigrajo končnice od 1. do 4. mesta favorit Smelt Olimpija, Optimizem Postojna, Helios Domžale ter Triglav iz Kranja.
Od 5. do 12. mesta se bodo pomerile sledeče ekipe: Rogaška Donat, Elektra, Mi-com Marcus, Ježica, Tinex Medvode, Comet, Unicom ter Kronos Slovan.
Za obstanek pa se bodo borili: Podbočje, Miklavž, Smelt Olimpija mlajši, Iskra Idrija, Polžela, Maribor 87, Kokra ter Celje.
Pri ženskah je že skoraj vse odločeno. Borijo se od 1. do 6. mesta: Ježica (glavni favorit in po 25 igrah še neporažene), Odeja Mramor iz Škofje Loke, Kozmetika Afrodita iz Rogaške Slatine, Kranj, Apis iz Maribora ter Mavrica Ilirija.
NOGOMET
Nadaljuje se prvo slovensko nogometno prvenstvo. Boj za naslov prvaka se počasi omejuje na dve ekipi: Maribor Branik ter SCT Olimpija, ki imata po drugi strani največjo nogometno tradicijo v Sloveniji. Po 28 odigranih kolih vodi Maribor s točko prednosti pred Olimpijo. Lestvica je sledeča: Maribor 42 točk, Olimpija 41 točk, Belvedur Izola (ima eno tekmo več) 38, Živila Naklo (ima tekmo več) 34, Koper (tekmo več) 33, Saop Gorica (tekmo več) 32, itd.
Kar se tiče slovenske reprezentance, bo junija meseca igrala v Estoniji, točnejše podatke bomo imeli po evropskem prvenstvu in po zasedbi FIFE julija meseca. Nerazumljivo je, kako FIFA dovoli igrati Jugoslaviji na tem evropskem prvenstvu, kajti igrali bodo srbski igralci, priborili pa so si nastop tudi hrvaški ter slovenski igralci. Čeprav bo Novak, ki je Slovenec, nastopal za Jugoslavijo... Katanec pa je rekel: za Jugoslavijo nikdar več. Obljubil je nastop v slovenski reprezentanci. Katanec namreč igra pri Sampdoriji iz Italije in je podpisal pogodbo še za eno leto. Sampdo-rija ima velike možnosti uvrstiti se v finale za pokal evropskih prvakov.
HOKEJ NA LEDU
Po burnih dogodkih na ledu in v zakulisju je končano prvo državno hokejsko prvenstvo Slovenije. Naslov prvaka so zaslužno osvojili hokejisti Acronov Jesenica, ki so osvojili že 24. naslov prvaka v obdobju po II. svetovni vojni. Vrstni red je bil sledeč: 1. Acroni Jesenice, 2. Olimpija Hertz, 3. Bled Promolinea.
Hokejska reprezentanca Slovenije je po tesnem porazu in remiju z Avstrijo v svojem tretjem meddržavnem nastopu prvič zmagala. V Tivoliju je po odlični igri v drugem delu premagala Nizozemsko, eno najmočnejših reprezentanc, ki bodo v Beljaku in Čelovcu igrale na svetovnem prvenstvu skupine B. Tokrat je imelo srečanje pravo mednarodno obeležje, z zastavami in himnama (Slovenija namreč še ni priznana od mednarodne hokejske zveze).
ODBOJKA
Pri slovenski moški superligi je na prvem mestu Vileda Maribor pred Tovil Olimpijo. Tretje je Salonit.
Pri ženskah vodi z veliko prednostjo mariborska Paloma Branik pred Yustip Celje, na tretjem mestu pa je Bled.
ROKOMET
Tudi v rokometu se počasi urejuje položaj. Moška reprezentanca je v Zagrebu tesno izgubila s Hrvati (med najboljšimi na svetu).
Ženska reprezentanca pa je v Gaeti (blizu Rima) igrala v mednarodnem turnirju. Premagala je Portugalsko 26:19, Švico 23:12, ter Italijo 23:18 in tako zmagale neporažena. Najboljši igralki slovenske reprezentance so bile Simona Štum (Olimpija) ter Sonja Čotar (Centro Pallamano, Italija), ki sta dosegli po 19 zadetkov.
Kar se tiče državnega prvenstva pri moških gladko vodi Pivovarna Laško iz Celja pred Kolinsko Slovan iz Ljubljane.
Pri ženskah bodo v končnici od 1. do 4. mesta igrali Olimpija, Kranj, Velenje ter Mlinotest iz Ajdovščine.
STRELJANJE
Ljubljančan Rajmond Debevec je bil proglašen za najboljšega strelca na svetu v letu 1991.
Na tradicionalnem otvoritvenem tekmovanju sezone v streljanju z zračnim in malokalibrskim orožjem 8. ISAS 92 v Dortmundu, Nemčija, v zaprtih streliščih v vseh olimpijskih disciplinah je nastopilo 800 tekmovalcev iz 16 držav. Edini slovenski predstavnik Rajmond Debevec, ki je na tekmovanju sodeloval na posebno povabilo organizatorjev, je dosegel izjemen uspeh. V streljanju z MK puško v trojnem položaju je zmagal z odličnim rezultatom. V finalu streljanja z zračno puško je Debevec dosegel doselej najboljši rezultat finala na svetu in premagal v obeh disciplinah zadnjega evropskega ter olimpijskega prvaka Jugoslovana Maksimoviča. Debevec je z dvema zlatima kolajnama postal tako najuspešnejši strelec turnirja.
Potem je tekmoval na olimpijskem strelišču Prado v Los Angelesu, kjer se je vršil svetovni pokal „USA 1992" v streljanju v vseh olimpijskih disciplinah. Kot edini slovenski predstavnik je zopet dosegel imenitni uspeh. V konkurenci tekmovalcev iz 45 držav je zmagal v streljanju z zračno puško in tako dosegel že svojo 12. zmago v svetovnih pokalih. Na tiskovni konferenci je Debevec ameriškim časnikarjem izjavil, da se najbolj veseli tega, da bodo prvič v zgodovini strelskega športa na tako pomembnem tekmovanju zaigrali slovensko himnp.
Privatizacija v Rusiji
Na simpoziju na Bledu so je med ruskimi ekonomisti nahajal tudi Leonid Vald-mann (International Center for Research in Economic Transformation), ki je bistveno sodeloval kot svetovalec pri načrtovanju privatizacije v Rusiji. Ta program predvideva za lastninjenje velikih podjetij, izhajajoč iz njihove knjižne vrednosti, sledeče: 25% kapitala naj bi se brezplačno razdelilo med sodelavce v obliki delnic, naslednjih 10% si sodelavci lahko po posebni, ugodni ceni odkupijo tudi v obliki delnic, 5% lastnine dobijo managerji, ostalih 60% pa bi prodali raznim vlagateljem.
Ruski znanstveniki so tudi na Bledu poročali o katastrofalnem gospodarskem položaju v Rusiji, a so pokazali trdno voljo, da bi uvedli in izpeljali nujne spremembe. Prosili so za denarno pomoč Žahod in za zmanjšanje državnega dolga v inozemstvu.
D-ova
LJUBLJANA — Založbi Mladinska knjiga in Mohorjeva sta izdali izbrana besedila Svetega pisma na osmih tonskih kasetah. Besedila dopolnjujejo izbrani odlomki klasične glasbe. Strokovni svetovalec je bil univ. prof. teologije dr. Jurij Bizjak.
RAVNE NA KOROŠKEM — V Železarni na Ravnah so potrdili, da bo ta tovarna še naprej sodelovala v verigi podjetij vojne industrije z območja bivše Jugoslavije, ki proizvajajo sestavne dele za sodobni tank M-84. Ravenčani, ki imajo o tem tudi pisno navodilo slovenske vlade, bodo sodelovali le pri proizvodnji tankov za izvoz v Kuvajt in Iran.
St NOVICE IZ SLOVENIJE
SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Lani je bila turistična sezona ena najslabših. Slovenijo je obiskalo za polovico manj turistov kot leta 1990, prenočitvene zmogljivosti pa so bile izrabljene le 20-odstotno.
RADOVLJICA — Radovljiška občinska skupščina je potrdila izjavi za javnost o denacionalizaciji Blejskega otoka in obal Blejskega ter Bohinjskega jezera in o obnovi vojašnice na Bohinjski Beli. Skupščina ne nasprotuje vrnitvi objektov na blejskem otoku, meni pa, naj otok ter obali jezer ostanejo javna dobrina. Pričakuje, da bo otok ostal kulturno središče in da denacionalizacijski postopki ne bodo ogrozili turizma.
MARIBOR — Metalna je po zadnji vojni v Sloveniji dobila na Tajskem dve deli. Sredi maja bo v Bangkok poslal štiri zaboj-niške žerjave, do konca prihodnjega lete pa bo izdelal vso hidromehansko opremo za veliko pretočno hidroelektrarno v pokrajini Ubon Ratchman na severovzhodu države. Oba posla krepko presegata 20 milijonov dolarjev.
CELJE — Tu so potekali Dnevi slovenskega filma, na katerih so vrteli vse slovenske filme lanske in letošnje produkcije: Srčno damo, Triangel in Babica gre na
jug-
LJUBLJANA — Leta 1984 je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pripravil predlog zakona za razglasitev ljubljanskega Barja za naravno dediščino, vendar ta predlog doslej ni bil sprejet. Sedaj pa so ustanovili Društvo ljubiteljev Barja kot skupino za izvajanje pritiska za ohranitev Barja.
LJUBLJANA — Po dveh letih, odkar se je s Kočevske Reke začela spuščati tančica skrivnosti in so jo odprli za javnost, se temu območju ponovno obeta, da ga bodo zaprli za tujce. Omejeno naj bi bilo gibanje, prebivanje in nastanitev tujih državljanov in ljudi brez državljanstva.
LJUBLJANA — Potujoča knjižnica deluje v sklopu knjižnice Otona Župančiča. Z avtobusom prevažajo knjige na obrobne predele ljubljanskih občin, saj so za tamkajšnje prebivalce klasične knjižnice velikokrat preveč oddaljene. Med kraji, v katerih se ustavlja ta knjižnica na kolesih, je tudi Ig s tamkajšnjo žensko kaznilnico. Avtobus pa je star že deset let in zdaj pričakujejo novega.
RADENCI — V Zdravilišču Radenci, ki je že tradicionalno zdravilišče za rehabilitacijo srčnih bolnikov in pokrovitelj kardiološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva, je potekalo srečanje kardiologov. Slovenski kardiologi so skupaj z uglednimi gosti iz drugih držav obravnavali racionalno organiziranost kardiologije in več strokovnih tem. Na simpoziju o zdravilih so obravnavali raziskave o tenzipinu kot novem zdravilu proti pritisku, doxazosinu kot zdravilu izbora pri zdravljenju hipertenzi-je in aspirinu pri zdravljenju in preventivi bolezni srca in ožilja.
LJUBLJANA — Po skoraj petih desetletjih, odkar je bilo ukinjena, so slovenski zdravniki spet dobili svojo zbornico. Preko te institucije bodo lahko učinkoviteje urejali svoj položaj v družbi. Predsednik je dr. Kurt Kancler, podpredsednik dr. Franc Vreve, generalni sekretar pa dr. Franc Cukjati.
CELJE — Prvo tekmovanje mladih glasbenikov v mednarodni priznani slovenski državi so pripravili Zveza društev glasbenih pedagogov in Skupnost glasbenih šol Slovenije ter Glasbena šola Celje. Nastopilo je 334 mladih pianistov, godalcev in kitaristov. Najboljši so bili Adriana Ma-govski (pianistka), violinist Matjaž Žižek, violočelistka Karmen Pečar in kitarist Uja-ša Ličen.
LJUBLJANA — Energetski minister je podal bilanco. Rastejo želje po električni energiji, denarja za uvoz pa ni.
LJUBLJANA — Na prvi ploščadi Eifflovega stolpa v Parizu bo do konca junija na ogled razstava, ki pod naslovom dogajanja v tridesetih evropskih prestolnicah. Razveseljivo je, da je v tem kontekstu našla svojo potrditev mlada slovenska država kot integralna sestavina evropske identitete. Zastopa jo kipar Matjaž Počivavšek.
LJUBLJANA — Kot je ugotovila ljubljanska centrala Službe družbenega knjigovodstva v Sloveniji, se je število podjetij, ki poslujejo v slovenskem gospodarstvu, v zadnjem letu povečalo za 67,7 odstotka.
LJUBLJANA — Pri Slovenski knjigi so izdali Veliko šolo kuhanja na več kot 50Ö straneh velikega formata. Avtorica je Anne Willan.
LJUBLJANA — Fenomenološko društvo, Radiološko društvo ter Fakulteta za druužbene vede so izdajatelji slovenske filozofske revije Phainomena. Revija je tri-mesečnik. V prvem zvezku je sklop Fenomenologije, ki prinaša odlomke treh programskih tekstov Husslerla, Hegla in Hai-deggerja. Sledi rubrika Resnic, v kateri objavljajo svoje študije Ivan Urbančič, An-drina Tonkli Komel in Dean Komel.
LJUBLJANA — V Narodnem muzeju so odprli razstavo, na kateri predstavljajo začetke industrijskega oblikovanja na Slovenskem. Naslov razstave je Gradovi minevajo, fabrike nastajajo. Razstavljenih je nad 360 predmetov. Razvidno je, da so bili železarski izdelki med prvimi.
LJUBLJANA — Slovenskim uporabnikom IBM-ovih računalnikov AS/400 bodo na voljo in to v slovenščini — aplikacije britanske firme JBA International. Aplikacije pokrivajo trgovsko poslovanje, spremljanje proizvodnje, imajo pa tudi posebne aplikacije za polnilnice, konfekcijske tovarne in procesno industrijo.
LJUBLJANA — Celovškemu prevajalcu dr. Klausu Olofu, ki je prevedel vrsto knjig iz slovenščine v nemščino in celo Prešernov Sonetni venec, je avstrijsko Zvezno ministrstvo za pouk in umetnost dodelilo letošnjo Državno nagrado za prevajalce.
osebne novice
Rojstva: V Bariločah je bil rojen Branko Avguštin Marinčič, sin Milana in ge. Ivanke roj, Makovec.
28.	aprila se je rodila Maja Podržaj, hčerka inž. Miha in Lucijane Hribar.
Čestitamo!
Poroka: 9. maja sta se v slovenski cerkvi Marije Pomagaj poročila Katica Cukjati in Tine Debeljak. Za priči sta bila nevestin oče Ivan Cukjati in ženinova mati Vera Debeljak roj. Remec. Ob somaševanju nevestinega brata Janeza Cukjatija ju je poročil p. Alojzij Kukoviča DJ..
Veliko sreče!
CARAPACHAY
32.	obletnica doma
Ker so pač stvari tako nanesle, že nekaj časa nisem bil v carapachayskem Domu. Lep pomladanski dan in brez drugih zadržkov so me kar odnesli na novo obletnico 3. maja. Že zunaj sem zaznal nov, simpatičen obraz pročelja. Pri vratih so mi na suknjič pripeli, ne običajno papirnato pri-lepko, ampak lično ročno izdelano slovensko zastavico. Ko sem se oddaljil, sem jo skrbno spravil v žep, da je ne bi izgubil! V tem malem domačem izdelku sem občutil toliko topline, ki sem jo potem zaznaval in užival cel dan.
Med pozdravi s starimi znanci sem se znašel pred novim carapachayskim štan-tom, s katerim so se predstavili že na Slovenskem dnevu. Tu sem si ga lahko bolj natančno ogledal! Prav umetniško izdelan, v gorenjskem slogu, delo bohinjskega carapachayca Ivana Šušnika, kateri zasluži iskrene čestitke!
Kot običajno, se je proslava začela z dviganjem obeh zastav in tudi petjem obeh himen. Nato je predsednik doma Franci
COOPERATIVA DE CONSUMO Y VIVIENDA “CASTELLI” LTDA.
Matrfcula I.N.A.C. N9 6832
Castelli 28 - 1704 Ramos Mejia - La Matanza - Pcia. Bs. As.
CONVOCATORIA
De conformidad con lo dispuesto por el art. 22- de los Estatutos Sociales el ,Consejo de Administración de la Cooperativa de Consumo y Vivienda "CASTELLI” Ltda. convoca a los asociados a la Asamblea General Ordinaria, que se celebrarà el dia 31 de mayo de 1992 a las 10 horas en su sede, calle Castelli N9 28 en la Ciudad de Ramos Mejia, partido de La Matanza, provincia de Buenos Aires, paratratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1)	Designación de dos asambleistas para suscribir el Acta de la Asamblea se-gùn los Estatutos Sociales.
2)	Elección de la Comisión escrutadora de tres miembros.
3)	Consideración de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Resul-tados Anexo iy II e Informe del Sindico y del Auditor, correspondientes al Ejercicio N9 21, iniciado el 1s de Enero de 1992 y finalizado el 31 de Diciembre de 1991.
4)	Explicitación a los Asociados, de los motivos de la convocatoria a la Asamblea General Ordinaria fuera de término.
5)	Elección de los miembros del Consejo de Administración segùn lo determina-do por los arts. 189 y 27- de los Estatutos Sociales: Por 1 ano: 5 Vocales Suplentes, 1 Sindico Titular y 1 Sindico Suplente.
Ramos Mejia, 30 de Abril de 1992 EL CONSEJO DE ADMINISTRACIÓN
Art. 219: Transcurrida una hora después de la fijada para la reunión sin conseguir el quòrum, la Asamblea se celebrarà con la presencia de cualquier nùmero de socios, siendo vàlidas sus decisiones.
Art. 41 -: Serà nula toda deiiberación o resolución sobre asuntos no incluidos en el Orden del Dia.
Žnidar v kratkem govoru pozdravil zastopnike vseh naših organizacij, Domov in lepo število rojakov, ki smo se zbrali, da skupno proslavimo nov rojstni dan tega Doma. Sledila je sveta maša v dvorani ob ljudskem petju. Maševal je prelat dr. Alojzij Starc in somaševal župnik Albin Avguštin; skupno smo pomolili za vse žive in umrle člane tega Doma.
Po maši so dvorano hitro spremenili v obednico, ki se je napolnila do zadnjega kotička, tako da so nekateri posedli za mize na dvorišču, saj je bil prav prijeten dan za kosilo na prostem. Ker je jedilni list tudi del narodne kulture, lahko brez možnosti, da se zmotim, izjavim: presneto dobre kuharice imate v vašem Domu!
Razveseljivo dejstvo, ki sem ga opazil ta dan, je tudi ta: bili smo z vseh krajev Slovenije, predvojni in povojni naseljenci, povezani med seboj, kot bi morali biti že preje!
Zbližanje je bilo tako iskreno in hitro, da se človeku zdi, kot da med nami ni bil čas, ko smo bili tako nesmiselno odtujeni med seboj. Hvala Bogu za to končno zbližanje!
Nato je prišel čas kulturnega programa. Za to priliko nam je domova gledališka skupina predstavila veseloigro „Trije vaški svetniki". Pred začetkom igre nas je režiser Tine Kovačič v šaljivem tonu vpeljal v vsebino igre. Splošen smeh in ploskanje temu uvodu nas je vpeljal v to, kar je prišlo potem, ko se je zastor odprl. Tri dejanja splošnega smeha in aplavza pri odprti sceni so zadostno potrdilo, da je igra dosegla zavidljiv uspeh. Le še tako naprej!
Po igri je bila tudi večerja, kateri se mnogi niso mogli odpovedati. Med večerjo je lic. Janez Žnidar s harmoniko privabil mlade in ne tako mlade, da smo nekaj časa prepevali in potem tudi zaplesali. Vedno rad tudi kaj skritiziram, vendar tokrat ne morem drugega, kot da iz srca rečem: hvala lepa, carapachayski Dom, za tako lepo preživeti dan — in še na mnoga lete!
BARILOČE
Slovenski dan
Letos smo tudi v Bariločah obhajali Slovenski dan na belo nedeljo, ko se običajno tak praznik praznuje v Buenos Airesu. Ko smo v prestolnico poslali našo razstavo s Capille, ki je poživila prireditev v Slomškovem domu in so tem sodelovali naši študentje, se je tako naš Slovenski dan raztegnil med Patagonijo in Srebrno reko.
Za primeren uvod je poskrbel odlično pripravljen „asado", ki je seveda razživil občinstvo. Popoldne smo videli nekaj kulturnih točk. Kristina Žužek je deklamirala Gregorčičevo „Zvezdica moja" in Milan Magister pesem istega pesmika „Moj slovenski dom". Vzdušje je potem razgibala harmonika, ki jo je ubrano igrala Terezka Žužkova. Sledila je posrečena humoreska v prizorčku, ki ga je sestavil Ciril Markež, in ki prikazuje argentinske slovenske študente, ko se znajdejo v slovenski gostilni onstran oceana in se jim kljub poznanju jezika mešajo pojmi in izrazi, zlasti če jim uide kakša španska beseda, ki jo tamkajšnja natakarica povsem narobe razume. Nova v našem okolju je bila skupinska igrica „Slovenski Pictionary", ki je privabila mlade in stare, nato pa se je spet oglasila harmonika in pevci so pritegnili. Prijeten poplodan se je že v temi zaključil.
Večino organizacijskega dela prireditve sta opravila Ciril Markež in Stane Žužek, za „asado" je skrbel Tone Bergant, sodelovali pa so številni prostovoljci, zlasti iz mladih vrst.
VA
/

$&$$&&$$$$$$$$&

MALI OGLASI
Splošna pomoC in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja Proyectos de Informàtica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Sturm - Emilio Mitre 435 -13. nadstr. „D" - Capital -Tel.: 433-1713.
PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorii; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228,3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 71-3546.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader
-	Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiše -tovarne - avtomobile. Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 - Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa Kadar se o računalnikih (kompjuterjih) govori, inž. Janez Kocmur vam poskrbi. Tel: 651-7459 - Brandsen 2167 - San Justo.
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber-sploSna odontologia, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
-	7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
ARHITEKTI
Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel.: 631-9600 in 0291-22977. TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
Turizem Bled — Najugodnejše cene za polet z avionom in turizem po svetu - Tel. 628-9504
wmi
LEGAJO N2 3545-82 Poätnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Vrigoven 2742 - San Justo - Tel: 441-1264/1265 ADVOKATI
dr. Vital ASič— odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek,
Stek od 16 do 20 - Tucumän 1455 - 9. nadstr. „E" -pital - Tel.: 45-0320 in 46-7991 dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do
S;tka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica.
lavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel.: (023) 51-0180/0177
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave— privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt -Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656. ŽADOM
REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352.
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Moron.
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaS dom - L. Vemet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel.: 248-4021.
Carden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N“ 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka ao petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija GorSe).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO NaS dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA —PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Córdoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 3- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $9.-
Slovenski dom San Martin
bo praznoval
32. obletnico
v nedeljo, 17. maja 1992
Žegnanje pri Mariji Pomagaj v Slovenski hiši
ulica Ramón L. Falcón 4158, Capital bo na praznik Marije Pomagaj v nedeljo, 24. maja 1992
•	ob 11.30 sv. maša — somaševanje — za žive in rajne dobrotnike.
Pel bo Mladinski pevski zbor iz San Justa.
•	ob 13.00 skupno kosilo, prosimo za prijave.
•	Takoj po kosilu: videokaseta o proglasitvi brezjanskega svetišča za baziliko.
•	Pete litanije Matere božje z blagoslovom.
K udeležbi lepo vabljeni!
SDO	SFZ
SAN MARTIN
30. maja ob 21.30 uri
COUNTRY PLES FESTIVAL
Igrala bo edina skupina country music v Argentini
MAX
Sodeluje tudi orkester HRAST
Vsi lepo vabljeni!
Ipfii
iiiililillil
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administradón: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesión N8 5775
	TARIFA REDUC1DA Concesión N8 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual Ne 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 50; pri pošiljanju po pošti pa $ 55; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
C
Čeke na ime „ESLOVENIA LIBRE'
J
Stavljenje in oblßcovanje: MAUVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
Talleres Gräficos "VILKO" S.R.L., Estados Unidos 425 - Tel./Fax.: 362-7215 (1101) Buenos Aires
OBVESTILA
V nedeljo, 31. maja 1992, bo v Slovenski hiši, R. L. Falcón 4158, v okviru ZEDINJENE SLOVENIJE
spominska svečanost ob 50. obletnici nasilne smrti univerzitetnega profesorja .
dr. Lamberta Ehrlicha
Ob 9.30 uri bo v cerkvi Marije Pomagaj sveta maša, nato poklon pred spomenikom padlim. Svečanost se bo zaključila v veliki dvorani, kjer bo univ. prof. dr. Milan Komar govoril o pomenu rajnega prof. Ehrlicha za Slovence.
Slovenska kulturna akcija
2. kulturni večer
IVAN BUKOVEC
RAZSTAVA AKVARELOV
Otvoritev v soboto, 16. maja 1992 ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše
SOBOTA, 16. maja:
Kulturni večer SKA: Razstava akvarelov Ivana Bukovca ob 20. v Slovenski hiši.
Redni pouk slovenskega Sredješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.
NEDELJA, 17. maja:
32. obletnica Slov. doma v San Martinu.
ČETRTEK, 21. maja:
Sestanek Sanmartinske lige: predavanje prelata dr. Alojzija Starca: Cerkev in izseljensko vprašanje.
PETEK, 22. maja:
Seja Medorganizacijskega sveta v Našem domu v San Justu ob 20.
NEDELJA, 24. maja:
Žegnanje v Slovenski hiši.
SREDA, 27. maja:
Učiteljska seja v Slovenski hiši ob 20.
SOBOTA, 30. maja:
Country ples festival v San Martinu.
Redni pouk slovenskega Sredješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.
NEDELJA, 31. maja:
Svečanost ob 50. letnici smrti dr. Ehrlicha v Slovenski hiši ob 9.30 uri.
VODORAVNO: 1. Kralj ptičev. 5. Žensko pokrivalo (4. sklon). 9. Začimba. 12. Državni svet za važne odločitve. 14. Predsednik slovenske vlade. 16. Od sončnega zahoda do jutra. 18. Blago, s katerim se odeneš. 20. Pohorsko žensko ime. 21. Skupina ljudi, izbrana za določeno nalogo.
22.	Je v posesti nečesa. 24. Mojzesov brat. 26. Neumna. 28. Veznik. 29. Izredna lepota. 31. Oznaka za neznanca. 32. Jezero v srednji Aziji, vanj se izlivata Arnu Darja in Sir Darja. 34. Kazalni zaimek. 35. Vodna žival. 36. Posredovati. 38. Prav tisto. 40. Umorjene. 41. Interval med dvema tonoma, katerih število tresljajev je v razmerju 1:2. 43. Priprava za pretepanje. 45. Breg, obrežje. 47. Naplačilo. 48. Egipčanski bog modrosti. 49. Poln nadležnega mrčesa.
NAVPIČNO: 1. Središče vrtenja. 2. Podaljšek hrbta. 3. Osnovna količina, s katero merimo. 4. Prejšnje leto. 6. Nade. 7. Kazalni zaimek. 8. Kos zemlje sredi vode. 9. Z napetim, ostrim izrazom v očeh. 10. Izdelje-valnica olj. 11. Žensko ime. 13. Slovenski denar. 15. Samo ta. 17. Uporabljati svojo čarovniško moč. 19. Gradi steno. 21. Vedno enak na pogled.
23.	Sedež lavantinske škofije. 25. Nadležna žuželka. 27. Krstno ime vodje našega „Gallusa". 29. Preklinjamo. 30. Mešanica moke za kruh. 33. Arabsko žensko ime. 35. Preklana palica za vrezovanje količin za poznejše obračunavanje. 37. Osebni zaimek, 3. sklon. 39. Oseba, stvar ali tema, ki je nedotakljiva. 40. Vriska, 41. Vidni organ. 42. Veznik. 44. Prvi črki abecede. 46. Prvi raziskovalec novega sveta (1451-1512).
1 2	3	I	■ 5 6	7 8		9	10 11
12		13	pr		15		
PB			17	jr			
	20		1	r			H
22 23	Tr		25	■ 26			27
28	■ 29			30	■		3,
32	33				■ 35		
■ 36		37	J	^38	39		■L
40			pr				
43			44	■ 45	^49		46
47		|48		_□!