J.J.Peshell, Box 335, Ely, Minn. |The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. AMER1KANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do image! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ?VEZE V J EN VER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (NO.) 127 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 29. JUNIJA — SATURDAY, JUNE 29, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV Kongres utegne ostati v zasedanju še celi avgust. — "Nuisance" davki se podaljšali za eno leto. — Apel na kongres, naj prepove tožbe proti vladi glede izplačil v zlatu. — Predlog za uvedbo vladnih loterij dosegel upoštevanje. Washington, D.C. — Lahko se reče, da bo sedanje zasedanje kongresa šlo na rekord kot eno najbolj "bizi" zasedanj, kar jih pozna zgodovina Amerike. Še ni končana razprava o enem zakonskem predlogu, že se prične debata o kakem drugem in na vrh dosedanjih, ki čakajo še rešitve, se neprestano nakladajo pred kongres še novi predlogi. Kongresniki se morajo letos pripraviti na poletje brez počitnic v vročini, kajti brez dvoma bodo presedeli v Washingtonu celi julij in mogoče tu'di celi avgust. Nekoliko se je kongres oddahnil. ko mu je predsednik, kakor je bilo včeraj poročano, javil, da ni njegov namen zahtevati, da bi tekom tega tedna sedeli kongresniki noč in dan v zasedanju, da bi pred 1. julijem sprejeli nov zakon glede zapuščinskih davkov. Ko je bila ta zadeva razčiščena, se je senat lotil v sredo zvečer že večkrat omenjenih "nuisance" dakov in jih tudi isti večer EVHARISTIČN1 KONGRES Evharistične slavnosti v Ljubljani so se pričele. V petek, 28. junija, se je z velikimi slovesnostmi pričel v Ljubljani II. evharistični kongres za Jugoslavijo, kateri bo trajal tri dni. — Kakor se je poročalo, se je k tem slavnostni poleg Nj. Em. kardinala Dr. Augusta Hlonda, primasa Poljske, in apostolskega nuncija nadškofa Pellegrinettija, DEZERTACIJE VJTALIJI Italijani nezadovoljni z nameravano akcijo v Afriki. —O— Innsbruck, Avstrija. — Kako malo popularna je med italijanskim ljudstvom MussoSi-nijeva akcija v Afriki in vojaška mobilizacija, ki je z njo PROTI PRODAJI EKSPLOZIVNIH IGRAČ Chicago, 111. — Policijski ravnatelj Allman rje preteklo sredo izdal povelje svojim častnikom, naj pazijo, da se bo prepoved prodajanja eksplozivnih igrač za 4. julij v vsej strogosti izvajala, da se s tem preprečijo običajne nesreče in nepotrebni ropot. Kdor bo za-sačen pri prodaji, se mu bo zvezi, se razvidi iz številnih ',blagr° zaplenilo in bbenem bo postavljen pred sodišče. OBRAVNAVA NA SODIŠČU dezertacij, ki se dogajajo v italijanski armadi. Kakor se trdi, pribeži preko meje iz Italije v to mesto vsak dan do pet vojaških beguncev; zdaj pa, ko bo pa alpskih gorah skopnel sneg in bo prehod preko njih lažji, se pričakuje, da se bo to število znatno pove-Hermengilda 'čalo. Avstrijske oblasti odvza-priglasilo še 'mejo beguncem orožje in uni- 19 škofov, med temi šest nad-'formo, na kar jim podele pro-škofov, ki bodo imeli na pra-jstost. znik sv. Petra in Pavla zju-j --o- traj, in opolnoči med 29. in 3()JsOVJETI SE BODO "IZPRE-ijunijem v ljubljanskih cerkvah j OBRNILI" pontifikalne sv. maše. i Chicago, 111. — V svojem KRIŽEM SVETA Obravnava na sodišču pokazala, da ljudstvo simpatizira z | idejami Fathra Coughlina. —O— Chicago, III. — Mestni odbor za nadzorovanje parkov je, kakor je bilo že poročano, odklonil prošnjo Fathra Coughlina, ' j da bi se dovolilo njegovi Narodni uniji za socijalno pravičnost zborovanje v tukajšnjem Soldier field. Proti temu se je vložila tožba in obravnava se je pričela pred višjim sodiščem v četrtek dopoldne. Ob tej obravnavi se je moglo videti ogorčenje, ki vlada med tukajšnjim prebivalstvom Iz Jugoslavije« Nenavadna najdba trupla prevžitkarice Marije Penkove, •nekdanje Amerikanke, koje truplo so našli privezano h kolu v potoku Raci pod Domžalami. — Druge novice in vesti iz raznih krajev v domovini. Najdeno truplo pogrešanke (lah. Orožništvo vodi vsledtega Domžale, 11. junija. — Nad tajne preiskave, ki jih bodo v — Berlin, Nemčija. — Nemška vlada je v sredo izdala odredbo, po kateri so uvaja prisilno delo za državo za moške ! in ženske. Moški letnik 1915 'zaradi neutemeljene odklonit I vse čudni in zagonetni dogodki se zadnje dni zapisujejo v krvavo knjigo, ki se, kakor se zdi, kar noče zapreti. Zločin se vrsti za zločinom, včasih za najmanjšo korist, včasih tudi samo namišljeno, ali pa tudi samo za brezpomembno žalitev. To bodo brez dvoma sadovi vojne, ki je v strelskih jarkih odvzela, vsak čut ljubezni do bližnjega in do odpuščanja in človeštvo ponižala Sodna 'na nazac*nji nivo, v pravo be- se bo poklical k delu 1. okto-Jve odbora za parke, oouna , bra; delovna služb* za ženske'dvorana je bila nabito polna, jstijalnoat, ki je v tej dobi go-se bo določila pozneje. jmnožice ljudstva pa so mora- spodarske krize m brezposel- — Belgrad, Jugoslavija. —,*le ostati na hodnikih, ker ni bi- jgovoru, ki.ga je imel preteklo ZAKONSKI -PAR SE POBO- sredo pri banketu zveze pravnikov, je sovjetski poslanik TAL Chicago, 111. — well in njegova John Cawk-žena Mary, sprejel ter podaljšal njih ve-j5200 Sheridan id., sta se Od-Ijavo za eno leto. Poslanska j ločila, da se bosta ločila, in Do dejanskih spopadov je prišlo preteklo sredo .. v jugoslovanskem parlamentu pri debati o zahtevi, ki jo jt stavil prejšnji min. predsednic Jevtič, mora sedanja vlada nadalje- Trojanovski povdarjal, da te- vati diktatorsko politiko. Po- zbornica je to že prej odobrila. S temi davki, ki obstoje iz povišane poštnine na pisma, davka na gasolin, na gledališke vstopnice, in podobno, dobi federalna blagajna na leto okrog 500 milijonov dolarjev. Drugi dan, v četrtek, je poslal predsednik Roosevelt v kongres zopet posebno spomenico. V njej je pozval kongres, naj sprejme zakon, po katerem bi se prepovedalo tistim osebam, ki lastujejo federalne zla- sodišče tudi vse drugo ukinilo. pred dobrim tednom je žena izposlovala sodno injunkojjo, s katero se je celo moževo premoženje postavilo pod kontrolo sodišča, dokler se razdelitev premoženja ne izvede. Za čas, dokler mož ne bo imel dostopa do svoje lastnine, je pa sodnik odločil, da nui mora plačevati žena po $1.5 na teden alimoni-jev. Preteklo sredo pa je žena prijavila, da sta z možem poravnala spor, vsled česar je melji sovjetska Rusija na demokratskih načelih in da nima namena, svojih voditeljev povzdigovati v kaka božanstva. Diktatorstvo v Rusiji, je dejal, je samo začasno in bo trajalo le, dokler se razmere ne uredijo. te bonde, da bi tožili vlado za izplačilo teh bondov v zlatu. Tozadevni ukrep je pred par Sodnik se je pri tem izrazil, SMRTNA OBSODBA NAD OČETOM IN SINOM St. Thomas, Ont. — V Elgin okrajni ječi se je v četrtek, kmalu popolnoči, izvršila smrtna obsodba z obešenjem nad 52 letnim Frank Temple in njegovim 21 letnim sinom Fre-dom. Obsojenca sta prestala da bi morebiti ne bilo toliko i ločitev, ako bi se v vsakem meseci že izdalo vrhovno so- slučaju ženi naložilo plačeva-dišče, vendar je možno, da bi nje alimonijev. se zopet kaka oseba našla, da bi glede iste stvari tožila vlado. Kongres pa se lahko po-služi svoje pravice, da prepove federalnim sodiščem, baviti PRODAJNI DAVEK NA UTILITETE {kazen za umor, ki sta ga izvršila pred' d'obrim letom nad nekim policistom, kateri ju je hotel aretirati zaradi nekega ukradenega biciklja. ANGLEŠKA VLADA DOBILA UKOR London, Anglija. — V angle- Springfield, 111. — Skoraj enoglasno je državni senat pre- ški višji zbornici so se preteklo se s takimi tožbami. Obenem teklo sredo (>d.()bril predlog, ki 'sredo izražale ostre kritike je predsednik priporočal, naj mu g*k je poslala poslanska 'proti vladi zaradi mornariške-se lastnikom zlatih bondov da 'zbornica, po katerem se nala-'ga sporazuma, ki ga je pred pravica, da lahko te bonde ta- prodajni davek tudi na uti slanci so se razšli, predrio je prišlo do glasovanja. — Moskva, Rusija. — Višino 52,165 čevljev je dosegel balon, ki se je pod vodstvom nekega K. Zille preteklo sredo spustil v zrak v svrho preiskovanja kozmičnih žarkov v stratosferi. Med poletom je imel radio zvezo z neko vojaško postajo v Moskvi. — Pariz, Francija. — Min. )redsednik Laval se je v sredo '.večer izrazil, da je priprav-jen podvzeti z Nemčijo razgovore o minv. ako bi se vi-lelo, da se bodo dosegli kaki ispehi. lo v dvorani več prostora. Izvajanja advokata, ki je zastopal odbor, je ljudstvo sprejelo z žvižganjem in "buu" klici, da je moral sodnik pozvati poseben oddelek policije, da je vzdržavala red. Kakor se čuje, se je da] odbor pregovoriti od raznih kapitalističnih magnatov z listom "Chicago Tribune" na čelu, da je izdal svoj ukrep proti zborovanju. Na sodišču pa je zastopnik odbora trdil, da se je to zgodilo, ker bi se na zborovanju govorilo o "spornih zadevah." Coughlinov zagovornik ga je zavrnil, da je na istem prostoru svoječasno govoril general Johnson o NRA, in bolj sporno zadevo kakor je NRA, bi pa bilo težko najti. -o- Dglašajte v dnevniku "Amer- Pa nosti vnovič bruhnila na dan. V zadnjem času so zlasti postali pogosti zločini iz koristo-Jjubja in žrtev takšnega dejanja je, kakor vsi znaki kažejo riostala tudi 57 letna pre-užitkarica Marija Penkova iz Podrečja v občini Dob pri Domžalah, katero so včeraj po- doglednem času prav gotovo privedle do pravega zločinca. --o- "Izgubljeni sin" na Koroškem V Radišah, v gorski vasici blizu Celovca, je taraošnje "Slovensko prosvetno društvo" nameravalo že lansko leto na prostem prirediti lepo igro "Izgubljeni sin," katero je iz lepe svetopisemske zgodbe dramatiziral koroški rojak Drabos-njak, že pred kakimi sto leti. Policija je igro naravnost prepovedala, četudi je igra izključno verskega značaja. Društvo se je pritožilo na urad zveznega kanclerja, ki je pa z odlokom od 18. aprila letos, prepoved potrdil. V odloku se bere med drugim: — "Odločilen za prepoved je preudarek, da se pri takih prireditvah oi'i-'cijelno "katoliško-slovensko," v resnici pa jugoslovansko poldne našli v strugi Rače, k°-: orientiranih društev zlorablja maj streljaj od njenega doma, |SVetop4isemske prilike, kot v kateremu po domače pravijo predmetnem primeru "Izgub- "pri Ukcu Marija Penkova, rojena Petek, je bila svoj čas zaposlena v tvornici slamnikov v Domža-ah, ki se je pa pozneje s svojim možem, ki je bil doma iz Postojne, podala v Ameriko, kjer je bivala dalj časa in se še po vojni zopet vrnila domov. Ker je bila znana kot stiskava ženska, se je govorilo, da je prinesla s seboj precej denar-dasi je .silno skromno žive- kanski Slovenec"! GANDHI POZDRAVIL UČENKO koj vnovčijo, akoravno še niso dozoreli, in se jim za nje izplača v dolarjih sedanje vrednosti; lahko pa tudi dobe v zameno druge bonde brez zlate klavzule. Ta teden se je pričel zbornični odbor za sredstva baviti tudi s proučevanjem predloga poslanca Kenneya iz N.J., po katerem bi vlada .upeljala svojo lastno loterijo. Kenney je prišel pred zbornico s tem predlogom že ponovno in ponovno, toda poslanci so se iz njega in njegovega predloga le norčevali. Njegova vztrajnost je končno dosegla, da se je pričelo zdaj o tem resno razmo-trivati. Kenney trdi, da bi z loterijami dobila vlada na leto do miljarde dolarjev dohodkov in bi denar, ki ga izdajajo zdaj Amerikanci za tujezemske loterije, ostal doma. litete. Ta davek bo znašal tri odstotke do 1. januarja 19:17, na kar bo znižan na dva odstotka. Sprejeti zakonski predlog določuje, da bodo ta davek plačale od svojih skupnih prejemkov družbe, katere prodajajo ljudstvu vodo, plin ali elektriko in pa telefonske in brzojavne družbe. Nanašal pa se bo samo na dohodke od privatnih in trgovskih odjemalcev; industrije so izvzete. -o- DAN OBRAVNAVE DOLOČEN ZA NASILNIKA Peoria, 111. — Pred okrožnim sodiščem se je preteklo sredo odločilo, da se bo pričela sodna obravna za Gerald a Thompsona 22. julija. Kakor že poročano, je Thompson ob-dolžen, da je nasilno zlorabil in nato ubil 19 letno Mildred Hallmark. nekaj dnevi sklenila z Nemčijo. Žigosalo se je zlasti, ker je Anglija s tem priznala neveljavnost mirovnih pogodb in ker je ignorirala Francijo in Italijo, kar utegne postaviti v nevarnost evropsko mir. -o- LEVI SE BALI PROSTOSTI Dallas, Tex. — Med prevozom nekega cirkusa se je odtrgala kletka, v kateri so bili trije levi, in se zvrnila v obcestni jarek, pri čemer so se odprla vrata kletke. Ljudje, ki so to videli, so se prestrašeni poskrili v svoje hiše. Menda pa so bili levi sami bolj preplašeni kakor ljudje, kajti, ko je prispela policija, je našla vse tri leve mirno sedeče v kletki ob odprtih vratih. -o- Katoliški Slovenci, oglašajte voje prireditve v "Amerikan-kem Slovencu"! jbinkoštni ponedeljek popoldne ]Kristjan Drašček in Hilda Lor-jberjeva iz Domžal ki je vozil po Bistrici in potoku Rači, na težko dostopnem kraju zagledal v vodi žensko truplo, ki je razširjalo silen smrad. S pomočjo orožnikov in prihitelih jljudi so truplo, ki ie bilo že v razpadajočem stanju, previdno jpotegnili na breg in tako opazili, da je bila ženska privezala za kaka dva metra dolg smrekov vrhač. Vsi znaki so Ikazali, da je morilec žensko jprivezal na kol, obesil nanjo težak kamen in vse skupaj vrgel v potok, da 'se je pogrezni-lo v tomun, kjer se je po dolgem času vsled gibanja vode kamen odvezal in tako je potem truplo priplavalo na vrh. Truplo umorjenke so zlasti prepoznali po laseh in po ob-ileki, še najbolj pa po čevljih, Slika kaže voditelja Indijcev, mahatma Gandhija, ko je nedavno prispel v Vatei-p i o nnW«!/.; „i m„; V, Ar, iA^lrni nO/Hraui evnin li/'anlrn Inrln Molirn ♦«»'A APli 1 A Kil M A 1 ' '' ljenj sin,' za manifestacije za odcepitev slovenskega dela južne Koroške od Avstrije in njega pripojitev k Jugoslaviji. Na podlagi ponovnih ugotovitev v tej smeri je pač upravičeno naziranje, da gre tudi v tem primeru za alegorično prikazovanje vrnitev izgubljenega sina, Koroške, v rodni dom, Jugoslavijo. Smrtna kosa V ptujski bolnici je umrl Alojzij Vrabič, posestnik v Stoprcih star 56 let. — V Celju je umrl Ivan Šulgaj, strojevodja drž. železnic v pokoju, doma iz Idrije star 56 let. -o- Konji so pobegnili | Posestniku Slavku Gorniča-inu iz Goricanovca pri Krapini februarja zjutraj, je pa izginil ,so se, ko je bil v Kamniku, jza njo vsak sled, dokler ni na jsplašili konji. Odtrgali so se od la s svojo 81 letno materjo Marijo, ki je sedaj v mengški hranilnici, medtem, ko je mož delal nekje v Dev. M. v Polju. V svoji skromnosti, še boij skoposti, je zadnja leta hodila okoli beračit in sicer tako, da je odhajala z doma zgodaj v jutro, da je niso sosedje opazili in prihajala istotako pozno zvečer domov. Od srede, 27. Bombaj, da tamkaj pozdravi svojo učenko, Indra Nehru, katere oče je bil nedavno zaradi udeležbe pri nacijonalističnem gibanju vtaknjen v ječo. vprege ter zbežali proti Domžalam, oziroma Trzinu. Orožniki so mnenja, da je kdo konje pridržal in jh bo skušai pod roko prodati, ker jih lastnik kljub poizvedovanju ne more najti. -o- Kap V Mariboru je zadela kap upokojenega učitelja Marija Zver-Zalai, značajnega in vernega slovenskega moža, ki je bil do svoje upokojitve med prvimi borci našega naroda v ogroženem Prekmurju. Rojen je bil v Nedelici v Prekmurju. -o- Obstrelil se je Posestnikov sin Albin Mlakar iz Mladincev se je peljal v Celje in se med potjo ustavil v neki gostilni, kjer je začel pregledovati samokres. Obračal ga je tako nerodno, da se je samokres sprožil in krogla mu ster Beden z Vira pri Domža- je prevrtala koleno. "AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 29. junija 1935 Amerikanski Slovenec &rvi in najstarejii slovenski list v Ameriki. Uataaovljen leta 1M1. Izhaja vsak dan runa nedelj, pon«-teljkov in dnevov po prunikita« Izdaja in tlaka? EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprava: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina] _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Zi celo leto —...........- Za pol leta ............. Z* četrt leta _—. Za Chicago, Kanada ta Bvropo: Za celo leto _ .. . ■ .-l&OO Za pol leta _______— 3 00 Za četrt leta _—---- 1-75 Tke first and tke Oldest Slovene Newspaper in Amerie«. Eatabiiahad Mh Iaauad dally, except Sunday, Monday and the day after hoUdara. Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Addreis of publication office: 1849 W. Cermak RD., Chicago Phone: CANAL 5344 Subscription] For one year--$5.00 For half a year--2.50 For three month« -■ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ■■ .......$6.00 For half a year--3.00 For three month* - _ 1.75 Wi DO OUR PARI Dopiii važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalanl na nredniitvo vsak dan in pol pred dnevom, kc bide liat. — Za zadnjo številko v tednu Je ta« do četrtka dopoldne. — Na dopiae brez podpisa ae na ozira. — Rokopisov nredniitvo na vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the poat office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.__. primorani list ustaviti, razun, ako se poprej odzovejo in nam ali našim zastopnikom sporoče svoje želje, namreč, da povedo kaj v tem oziru želijo. Vsem točnim in zvestim naročnikom našega lista pa najlepša hvala in priznanje! DAN FARNEGA PIKNIKA SE NAM PRIBLIŽUJE Chicago, III. Dne 7. julija, to je prvo nedeljo v prihodnjem mesecu priredi župnija sv. Štefana svoj običajni letni piknik v Kegelnovih prostorih v Willow Springs. Vspeli so, kajti na shod so prišli tudi — (obžalovanja vredno) — tudi katoličani in to tisti, ki so bili dan poprej tako navdušeni da se ime spremeni, da bi to podpisali z obema rokama. Na shodu so poleg drugih zavijanj, ki so jih taki tički va Zanimanje za ta naš piknik je jeni> povedati tudi, da bo sta- Naročnikom! Amerikanski Slovenec ima lepo število zvestih naročnikov in naročnic. Vsi, ki točno plačujejo svojo naročnino zaslužijo najlepšo zahvalo in priznanje. Kajti njih zasluga je, da list tudi v teh kritičnih težkih gospodarskih časih more izhajati. Zdrava pamet mora povedati vsakemu, da vsaka stvar, ki se vzdržuje z dohodki, mora imeti redne dohodke, drugače ne izhaja. Tako je tudi s časopisi. Tujejezično ča* sopisje v tej deželi morda ni imelo bolj trdih časov za svoj obstanek še nikdar, kakor jih ima v tej gospodarski krizi. Dobro vemo, da so tudi naši slovenski delavci s to kri- tos zo silno prizadeti. Kako bi ne bili? Zato je Uprava našega lista to tudi upoštevala in je številne čakala za naročnino, ki so obljubili in dali svojo besedo, da bodo naročnino poravnali, kakor hitro jim bo mogoče. Nekateri so dali z besedo svojo objlubo našim zastopnikom, drugi zopet so nam direktno pismeno obljubili tako. Mi smo se na te dane obljube zanesli in smo čakali mnoge prav dolgo. Toda zdi se, da so premnogi najbrže pozabili na te svoje obljube in se ne odzovejo niti na naše pismene opomine. List pa le prejemajo naprej in se mu ne odpovedo. Takih izjem sicer nimamo tako posebno veliko, vendar pa jih je nekaj in uprava pri najboljši volji ne ve, kaj taki zaostali naročniki, ki niti upravi ne sporoče na vse številne opomine, kaj mislijo radi naročnine. Nekak red mora vladati povsod, pa mora tudi pri tem. Kdor j,e res tako prizadet, da si ne more utrgati nobenega tedaj še gozdovi in prerije dolarja za naročnino, bi pa list rad prejemal in bo plačal, hodil naš rojak, poznejši škof kakor hitro bo mogel, vsakega takega uprava rada počaka Baraga in oznanjal divjim Indijancem resnice sv. vere. Ce ima katera slovenska naselbina v Ameriki, ki je 95' 'o slovenska in nad 90'. katoliška lepšo priliko da pokaže spoštovanje do svojega rojak letos med farani in rojaki iz bližine posebno živahno, odbor ima v ta namen posebne seje, da se sklene potrebno, da bo udeležencem glede vožnje in postrežbe, kolikor mogoče najbolje postre-ženo. Lansko leto je ob času našega piknika neznosna vročina na deželi že večinoma vse požgala ; letos je pa vse tako lepo zeleno v ljubi, božji naravi, da bo-demo ta dan v resnici imeli pravi užitek, kot se za piknik tudi spodobi. Farani in Slovenci iz bližine pridite to nedeljo gotovo vsi s svojimi družinami v prijazni Kegelnov prostor, da se tudi le-v prijateljski družbi pove-selimo in zapojemo par lepih slovenskih pesmi, saj veselega človeka je še Bog vesel. Na svidenje! Faran. WILLARD — BARAGA POINT? Od nekod Pre'd dobrim mesecem je bilo v tem listu objavljena, da tamošnja največja, farmarska naselbina Willard Wisconsin dela na to, da bi se njeno dosedanje ime spremenilo v "Baraga Point,' kot spomin stoletnice, ko je po teh krajih — za naročnino* kakor ie čakala take dosedaj Toda, so sluča ji, ko se čaka take zaostale že par let in bi med tem časom marsikje gotovo kak dolar utrpeli za naročnine. Fa ko se jim pošlje opomine, ni nobenega odziva. Tako zadržanje smatramo, da ni na mestu. Kdor lista ne misli plačati, naj bo vsak vsaj toliko gentelmana, da to | jn da zna ceniti njegove"* za-1rodnemu napredku. Pokažimo toli- is svojo udeležbo, da nam .ie pri srcu naša mladina, deluj-mo in žrtvujmo se zanjo, da se nam ne bo popolnoma odtujila lo naselbino $12.000.000, ako se to napravi. Kje so dobili te informacije, niso povedali. Navzoči, (tudi katoličani,) so bili preboječi, da bi zahtevali pojasnila in poklicali poštnega mojstra, ki je edini, ki je dopisoval z generalnim poštnim mojstrom v Washingtonu. Čudim se, kako more par za-grizencev zbegati celo naselbino. Še bolj se pa čudim katoličanom, ki jih je nad 90'« , pa se dajo tako slepiti in kimati tem nergačem. Bo li napočil čas, ko sč bodo katoličani zdramili in pričeli misliti s svojimi lastnimi možgani in ob enakih prilikah nastopili vsi kot en mož ter kle-vetnikom enkrat za vselej zavezali jezike? Tudi sam poštni mojster, ki ni Slovenec, se je izrazil: "Slovenian people have no back bone." — Možatost, kje si? Opazovalec -o- APEL PREDS. M1LWAUSKE ORG. SLOV DOMA - — i.—— Milwaukee, Wis. Delničarji, in delničarke in sploh Slovenci v Milwaukee in >kolici. V nedeljo 30. junija bo za milwausko slov. naselbino velik dan, dan Domovega pik-lika, ki se bo kot lansko leto vršil v Pleasant Valley parku. Pohiti m o zopet zložno vsi na ta piknik in pokažimo, da se strinjamo s pijonirji, ki so nam začrtali pot in idejo za naš Slo,-venski Dom, ki bo gotovo veliko pripomogel k našemu na- tudi upravi sporoči, da se mu list ustav i. Ne verujemo, da [sluge za civilizacijo vsa. je kdo tak, da bi hotel dobroto uprave namenoma izkori-iko kot tujci, jo ima gotovo wil- ščati. Kdor lista ne misli plačati, oziroma naročnine obr j lardska. Ce tujci cenijo Bara- noviti, naj tako pove in bo vse v redu, brez zamere. :gova dela v toliko, da so cel ... . .. , . v , ., v , v . , . okrai (countv) vas in drui*o 111 s tem ,)i pripravimo domače Omeniti moramo tudi, da je ze bilo vec shicajev, k» so . 1 xah> 111 , ,. , ... j v .. v . T imenovali po njem, zaka) b' sicer obljubovah dolgo časa poravnati narocn.no Lepega ;se nj^)V. ]astn. rojaki sl,;mo_ dneva pa je nam posta sporočila, da se je tak preselil m od, vali imena, katerega tujci s tistega časa ni ne duha ne sluha o takih. Tudi tako rav- J spoštovanjem izgovarjajo? ognjišče in primerno shajališče. Saj je naša dolžnost, da se vsi skupno žrtvujemo za svojo mladino. — Vsi vemo, nanje ni na mestu in še manj pa pošteno. Kdor naročnine! Čakali smo, kakšen bo iziti kako potrebujemo svoj lasten ne misli obnoviti, ko ista poteče, naj bo toliko pošten, da podpisov, ki jih je pobiral on to bodisi našim zastopnikom ali upravi sporoči. Nekaj vesti in poštenja se pa že pričakuje od vsakega. Naši zvesti, točni in dobri naročniki naj nam oproste, da to objavljamo, ker to se njih ne tiče, toda radi nekaterih slučajev , radi katerih list škodo trpi to objavljamo. Vsem onim, ki se na naše posebne opomine zadnje dotni poštar od vseh, ki imajo, svoje naslove na wiilardski pošti. Toda tako daleč ni prišlo, kajti, peščica verskih nasprotnikov,. ko je videla da se to Dom in če bomo složno delo vali za to idejo, bo kmalu dosežen uspeh. 1'deležba na pikniku v nedeljo bo pokazala zavednost naših rojakov. Upati je, da se bo. na pikniku očit- tedne niso odzvali, ne nam ne našim zastopnikom, bomo domu, lahko uresniči, je sklicala pro- no pokazala naša slovenska za-testni shod v svojem narodnem vest. — Direktorij se letos iz- vanredno trudi, da bo zadovo- ljil vse goste, ki se bodo udeležili tega piknika. Videli in slišali boste spet lleinija in njegove grenadirje, več odličnih državnih in mestnih uradnikov in ob enem preživeli nekaj prijetnih uric s svojimi prijatelji, katere boste gotovo tam srečali. — Ne zamudite torej prilike ki se vam ponuja. Pustite vse skrbi doma in pridite na veseli piknik s celimi svojimi družinami, prijatelji in znanci. — Ravnajmo se po lepem nauku: "Vsi za enega, eden za vse." — Za organizacijo Slov. Dom. Frank Lustik, preds. --o-- KAKO JE V JOLIETU Joliet, 111. O delavskih razmerah, ni vredno pisati. Te gredo vedno rakovo pot. Delavce samo mučijo. Premalo jim dajo zaslužka za živeti, preveč za umreti. Ljudstvo v Jolietu se je namnožilo, se množi , z vsakim letom, dela je pa vsako leto manj. Samo kadar so mestne ali okrajne volitve, takrat so velike obljube pri sodčkih pi-ve. Kljub vsem tem težavam, pa postajamo živahni. Človek se I kar ne more naeuditi naši mla-jdini, da ima toliko poguma, j Dne 18. .junija .je stopil pred j oltar v cerkvi sv. Jožefa, Jo-Jžef Videtich. na 505 Bluff st.; [s svojo izvol.jenko Amalijo Be -zek na 303 Granite st. Ženin je član dr. Najsv. Imena, nevesta pa članica Marijine družbe. Bog naj jima nakloni ljubo zdravje, srečo, svoj blagoslov in kar si sama najbolj želita, to so naše iskrene želje. Dne 23. junija se je vršila slavnost na domu št. 614 Summit street pri družini Kvirin in 'Alojzija Nasembeny. Obhajali so svojo 25 letnico poroke ali srebrno poroko. Slavljenci is; njih otroci so se udeležili ob 6 uri zjutraj pete sv. maše v cerkvi sv. Jožefa, katero je daroval naš č. g. župnik Rev. J. Plevnik in med sv. mašo so slavljenci pristopili k mizi Gospodovi ter prejeli sv. obhajilo z vso svojo družino, da so se zahvalili nebeškemu Očetu za zdravje in vse prejete dobrote v dobi 25 let. Popoldne je bilo na domu slavljencev pripravljeno kosilo, kamor so bili povabljeni čč. gg. duhovniki, med njimi tudi naš č. g. uovomašnik Rev. Pius Petrič in vsi naši sorodniki in sosedje ter prijatelji, ki so slavljencema častitali. Castita-jli zlasti na tem, ker so si lepo vzgojili družino, od katerih je osem živih, enega .je pa Bog poklical k sebi. — Najstarejši sin je poročen, najmlajši sin je pa star približno eno leto. Bog jih blagoslovi. K sklepu poročila izrekata slavijenca Kvirin in Alojzija Nasembeny naj prisrčne jšo za hvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za darove in častitke, ki sta jih prejela ter kličeta vsa hvaležna Bog vas živi vse! i Mi ostali pa kličemo slav-.Ijencema še na mnoga leta in Ida bi učakala zdrava in zadovoljna še zlatega jubileja. M. Bluth, zast. --o- žalostna vest iz stare domovine in drugo iz montane Walkerville, Mont. ! Že pred par tedni sem dobi-;la iz starega kraja žalostno 'sporočilo, da je namreč dne 113. maja ob eni uri zjutraj v Deskovi vasi, fara Stari trg ob iKolpi. zlobna roka podtaknila 'ogenj v Movrinov, po domače ■ Fricinov skedenj, v katerem je (prenočevala stara občinska si- I irota. Kakor poročajo, je za-'žgal zlobnež, ki je imel na svojem posestu' lepo zavarovalni-jno. Mislil je, da bo tako sum požiga padel na staro revico, ki se je iz gorečega poslopja komaj rešila, pa se- mu nakana ni posrečila, ker so ga, kakor poročajo, kmalu potem prijeli. Staro revico so pa vso opečeno odpeljali v bolnico. — Kakor pišejo mo.ji sorodniki in prijatelji, je škoda ogromna, saj je do tal zgorelo sedem velikih poslopij kot Jakopov skedenj in hiša. Fricino ali Movri-novo vse do tal, skedenj in hiša ; tudi Kocetovo, po novem gospodarju Steorbenc skedenj in hiša. Še moja hiša, ki je poleg, bi se bila skoro užgala, a so jo na srečo ohranili. Ce bi ne bila zidana in s plehom pokrita i bi bila gotovo zgorela. Kakor mi pišejo, se je ogenj oprijel mojega skednja, ki je na drugi strani hiše. Torej je og(J>.i.j hišo preskočil in tako skedenj do tal uničil. Hiša je pa ostala, dasi je bila med strašnim ognjeni od dveh strani. Poškodovan je le pleh na strehi in tri okna od ene strani. Tako da tudi jaz trpim precej škode, ki se bo poravnala z zavarovalnino. Dalje poročajo, da trpijo veliko škodo Movri-novi, Šterbenc ali Kocetovi, ki niso bili nič zavarovani, zato so vredni vsega usmiljenja. Katarina Movrin ima v Ameriki brata Martina in tri sestre. Ce boste to poročilo brali, vas jaz spodaj podpisana prosim, da po svojih močeh pomagate, ker vem, da je silna potreba. Tudi Peter in Margareta Sterbenc, rojena Kotze, ima v Ameriki sestro Ano in brata Jureta Kotze in sicer v De-troitu, katera sta tudi napro-eua, da, če moreta, kaj po svojih močeh pomagata. — Vas, Mr. in Mrs. George Kotze pa prav lepo pozdravljam. Slišala sem, da sprašujete, če sem jaz prava vaša soseda iz domovine, ker da berete moje dopise. Iz tega spoznam, da tudi vi pridno* berete Amerikanskega Slovenca. Želela bi, da bi tudi vi poslali kak dopis v list, ker dopise iz naselbin vsak rad prebere. So zanimivi in se veliko iz njih izve, kako se god' rojakom po naših slovenskih naselbinah v Ameriki. V St. James bolnišnici se na-i.haja Mrs. Katarina Medved, « DOGODKI« med Slovenci po Ameriki Nova podjetnica Somerset, Colo. — Miss Annie Koklich je odprla na Paoniji svojo lepotičarsko obrt (Beauty 'Parlor). Podjetni rojakinji ča-stitamo. Homatije pri H. K. z. Gary, Ind. — Zavarovalna družba Columbia Casualty Co., je preklicala poroštvo v svoti $25,000, katero je imel glavni blagajnik H. K. Zajednice. Anton Muič je bil prisiljen odstopiti in je na njegovo mesto začasno imenovan dosedanji nadzornik Juraj Ramuščak, ustanovitelj in prvi gl. predsednik H. K. Z., ki je že poroštvo dobil. Novi grobovi V Youngstown, O., je umrl Jakob Vidic, star 73 let, doma iz Police pri Višnji gori. V Clevelandu, O., je preminu-jla Mary Gabrešek, roj. Rojina, istara 75 let, doma iz Škofje Lo-jke na Gorenjskem. j V Trinidad, Colo., je umrl 'Mihael Fatur, star 49 let, doma iz Bitnje pri Premu na Notranjskem. V Chicago, 111., je umrl Charles Zgonc, star 64 let, doma iz Boroynice. V Cleveland, O., je preminul John Boldana, star 55 let, doma iz Trebee vasi pri Žuženberku. Tu je živel 35 let. V West Allisu, Wis., je umrl za pljučnico Louis Šušteršič, doma iz Jurne vasi pri Podgradu na Dolenjskem. Bil je član V Calumetu, Mich., je umrl zadet od srčne kapi John Puhek, star 59 let, doma z Griča pri Črnomlju. Bil je star naseljenec. V Little Falls, N Y., je u-mrla rojakinja Ana Rupnik. Podvrgla se je težki operaciji, ki jo je navidez srečno prestala, naenkrat se ji je pa obrnilo na slabše. Poko.jnica je bila sestra Franka Čuka, ki je umrl za pljučnico 25. aprila. Stara je bila 37 let. V Lorainu, O., je umrl Frank Baraga, star 55 let, doma iz vasi Pudob pri Ložu. V Ameriki je bival 22 let. ki je prestala hu!do in nevarno operacijo na golši. Revica je bila jako slaba dolgo času pred operacijo. Trpela je, ker se je bala operacijskega noža, a na prigovarjanje zdravnikov se je vendar odločila da se da operirati. Sedaj z veseljem poročam, da .ji gre na bolje, kar dobri ženi vsi iz srca želimo, kakor tudi, da bi se skoraj podala iz bolnice nazaj na svoj doni, k svoji družini. Mary Kotze -o- Priliznjeno jagnje sesa dve materi. Pijancu se še voz izogne. * Težko je gospodarju, ki ga uči hlapec. TARZAN NEPREMAGLJIVI (129) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Riee Burroughs "Ta bedasti Pavel je ubil moža, ki je rešil moje življenje," reče Zora jokajoče. "Kdo je to?" vpraša Zveri. — "Jaa ne vem," odgovori Zora. Nikoli ni govoril z mano. Meni se zdi, da nj razume moje govorice, s katero sem ga nagovorila, ker mi na nobeno vprašanje ni odgovoril." — "Saj ni mrtev," reče Pavel. Še Meksikanec Romero je pristopil in zač«l preiskovati Tarzanovo rano, nato povedal, da je možak vsled hude rane samo omamljen in da bo lahko še dolgo časa, ali pa tudi se lahko kmalu zave. "Umrl ne bo," pravi nadalje Paval. — "Kdo misliš bi moral ta biti," se obrne Zveri k Zori. Zora samo strese z glavo in odgovori: "Prav nič ne morem misliti, kdo bi moral, biti. Jaz samo to lahko rečem, da je prav tako znanjcnit, kot je tudi skrivnosten." — "Jaz pa vem kdo je," se Qglasi naglo neki črnec- "Najbolje da ga takoj ubiješ, ksr drugače bo ta še največji tvoj sovražnik." "Kakšen sovražnik, misliš," vpraša dalje Zveri. "Ta j.e Tarzani od opic," nadaljuje črnec. "Enkrat poprej sem ga videl in ne bom nikdar pozabil Tarzana." — "To je bil posrečen stržl, Pavel," pravi nadoljc Zveri. "Sedaj je jiajboljj, da delo dokončaš." — "Misliš da bi ga sedaj ubil?" vpraša Pavel. DENARNE P0ŠILJATVE • odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene so podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile naše cene: Za Izplačila v dolarjih] Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $10.00 pošljite $10.85 Za $15.00 pošljite $16.00 Za $25.00 pošljite $26.10 Za $40.00 pošljite $41.25 Za $50.00 pošljite $51.5(1 Lire: Za $9.35________100 lir; za $44.50.________500 lir in za $88.20._______1000 lir V«a pisma in pošiljate naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Dinarji: Za $ 2.75_________ 100 Din Za $ 5.25_______ 200 Din Za $ 7.30_______ 300 Din Za $10.00________ 400 Din Za $11.75_________ 500 Din Za $23.50__________1000 Din Sobota, 29,.*junija 1935 "amerikanski slovenec"1 Stran S ZA NAŠE GOSPODINJE BODI UMETNICA Med gospodinjami in ravno med najvestnejšimi, je malo u-metnic, ki bi znale svoje vsakdanje dolžnosti, pa tudi osebne pravice tako zgnesti in izoblikovati, da bi nastala iz njih lepa, skladna celota. Velika večina vidi samo ali vsaj predvsem dolžnosti do družine in zanemarja sebe, manjšina pa dela obratno. Kako se da oboje lepo združiti, nam nazorno kaže gospodinjski urnik, ki ga v "Neue Wirtschaft" (Miinchen) podaja in pojasnjuje gospa Erika Ling-ner. Seve ta zgled ni poraben za vsake razmere, vendar pa je po- lotim zopet gospodinjskega dela. Čiščenje stanovanja sem si u-redila tako, da grem en dan po vseh prostorih s sesalcem prahu, naslednji pa s krpo; vsak teden enkrat posebno temeljito čistim, in sicer en dan v enem, naslednji pa v drugem nadstropju. Ker so vsi prostori novodobno preprosto urejeni in vse omare vzidane v steno, je s tem vse opravljeno in odpadejo tista zloglasna "velika čiščenja". Posodo pomivam samo enkrat na dan. Perem vsak teden sproti: en dan namakam, drugi kuham, tretji likam. Enkrat na teden pečem kruh. MRS. LINDBERGH ODLIKOVANA . . Za nakupovanje živil ne pora- učen za vsako gospodinjo m po- bim skora j nič časa, ker iih sebno tudi za družinske dane, ki ;vsak teden enkrat telefonično le preradi mislijo sami nase m ^ veHk. tyrdki> k} mi dopuščajo ali celo zahtevajo, da.^^. b]ago y ^ ^J nosi zena-mati vse breme gospo- I z^nesljiv dobro in ceno. dinjstva. Dober gospodinjski urnik — piše E. Lingner — mora pred- jSvežo zelenjavo in sadje kupu- jem v prodajalni za prvim vo- .. . ,galom. Na ta način je tudi knji- vsem gospodinji zagotoviti za- , , , . .„ . ; . v.. , , . 'govodstvo zelo olajšano. dosten nočni počitek, to je osem ur, in pa eno ali dve uri spanja ali drugače popolnega počitka po kosilu. Od vsakih 24 ur mora torej imeti gospodinja 9—10 ur za svoj počitek. Ravno sedanje mlade žene ne smemo nikoli pozabiti, da smo morale v najvažnejših razvojnih letih zaradi vojne stradati. To nam more sedaj nadomestiti samo spanje. In med osebne pravice spada, da najde gospodinja tudi čas za tisto, kar jo osebno zanima in mika, pa najsi bo to umetnost ali sport, književnost ali politika. V ta namen mora imeti žena vsaj eno uro na dan. V tem zrn i slu sem si uredila svoj urnik. V družini smo štirje: moj mož, jaz in dva otroka, stara 7 odnosno 4 leta. Stanujemo v daljnem berlinskem predmestju (Kopenick) v lastni vili. Načrte smo si dali napraviti natančno po naših potrebah in željah (eno-nadstropno, 6 sob z vsemi pri-tiklinami); imamo centralno kurjavo, plinski avtomat, vzidano banjo v kopalnici, mizo za pomivanje v kuhinji, pralni stroj itd. Višji izdatki za vse te najmodernejše tehnične pridobitve se nam obilo izplačujejo, ker ne potrebujemo v gospodinjstvu nobenih pomožnih delovnih sil. Na podlagi točnega in premišljenega delovnega urnika z lahkoto opravim vse delo sama, ne da bi bila preobložena. Vsekakor moram posebej omeniti, da ne mož ne otroka ne zahtevajo od mene nobene strežbe. Sami si snažijo čevlje, otroka si pri oblačenju pomagata drug drugemu in se tudi čez dan sama ravnata : ali se igrata v moji bližini ali malce pomagata brisati prah, ravnati s sesalcem prahu ali brisati posodo ali pa se mudita na vrtu. Centralno kurjavo oskrbuje moj mož, kar ga stane vsekakor samo 10—15 minut časa na dan. Jemo neizpodbitno trikrat na dan: zajtrk ob 7, kosilo ob 1, otroci večerjajo ob 6, starši ob 8. Od 2 do 4 brezpogojno počivam ! to spanj« me okrepi za poznejše delo. Pri nas niti ne pijemo kave niti ne kadimo. Dan sera si uredila tako, da opravim dopoldne izrazito gospodinjska dela: pospravljam sobe, perem, kuham, pomivam, popoldne pa se začne produktivno delo: šivanje. Razen moževih oblek krojim in šivam vse sama. Uro od 8 do 9 zjutraj posvečam glasbi. Ali ni to potrata dragocenega dopoklnn.skega časa? Nikakor ne! Predvsem je lepo, da dan začnemo z,glasbo; zjutraj najlepše sije sonce in človeka kar vleče, da se pridruži ptičjemu pevskemu zboru; vrhu tega sem zjutraj še čisto sveža in se v kratkem času največ naučim. V petek si že vse pripravim za soboto in dobim čas, da se v soboto dopoldne odpeljem v Berlin na pevsko vajo, ki pome-nja zame duševno gimnastiko. Tu pozabim na vse delo in skrbi, na vso racionalizacijo in se čutim popolnoma svobodno in neodvisno. Zato se pa že naslednjo uro z vso vnemo in novo močjo Zvečer združimo koristno s prijetnim : moj mož čita na glas, jaz pa pletem in vezem zase in TRAGEDIJA DEMANTA Demant "Prinz" se s svojimi 100 karati sicer ni mogel meriti so preiskali njeno duševno nje, jo spoznali za blazno DEMOKRATJE PRIREDE VE-i LIK PIKNIK KorneraJ in piknik se bo vršil v sredo dne £4. julija v Pilseu Parku Publikacijski odbor redne demokratske organizacije v 21. wardi v Chicagi naznanja, da stain z največjimi svojih znamenitih j vtaknili v norišnico, je bil že tovarišev, Orlovim, Cullinanom, J malo da ne berač. Ogromni dol-Kohinoorjem in drugimi, a zato'govi, ki jih je delala na njegov je spadal med najlepše in je po-i račun, so mu požrli vse, v njen j stal pred vsem središče čudovi- ■ garderobi so našli 160 klobukov priredi redna demokratska orga-tega in resničnega romana, ki i jn 40 kožuhov. nizacija v tei wardi veliki letni prav nič ne zaostaja za bajkami, j Prinz- se je preselil v London, piknik, ki bo letos združen z veki se pletejo okrog njegovih zgo-jz ostanki svojega imetja je po- likim karnevalom, ki se bo vršil do vinskih tekmecev. 'skusil svojo srečo tako. da je na- v korist te organizacije. m i ^wHWfcupil delnice za neka demantm Glavni izvrševalni odbor je že Ta roman se je pričel nekoliko: 1 ..... »,.... , „ , ,. , ■ polja v Brazilni. Druzoa. ki j a imenoval vse razne odbore, ki ored svetovno voino, ko je neKi; 1 - • . . . vt t u V, • te delnice prodajala, je bila bodo vodili ves obrat in program Nemec, Johann rnnz, ostavilj ,.„,,.. , , ,., , ... . i družba slepariev m ponarejeval- tega velikega karnevala m pik-svojo domovino, da si ustvaii, , , . ' , ..' __...... Tr„. _____________ i. srečnejše življenje v Braziliji-cev dehlic' Mož je potoval malo neudobno eni, namreč ski potnik nekje preden so prišli na nika. Ker je program te prire-j to, je že vsa odkurila neznano ditve zelo bogat in obširen, je kam. Prinz, ki je vtaknil v to pričakovati velike udeležbe od zadnji denar, je bil sedaj strani prijateljev demokratske stranke. Redna demokratska organ i raci j a v 21. wardi je pod spvet- Mrs. Anne Lindbergh, žena znanega letalca, je nedavno prejela na Smith kolegiju, Northampton, Mass., častni naslov "Master of Arts". Diplome, je podeljevala njena mati, Mrs. Morrow. Na desni na sliki je v sprevodu graduan-tov Mrs. Lindbergh, pred njo pa Mrs. Morrow. za otroke. Na ta način je nastala ne v kozo, premešaj, prideni čim škrob, ki je v njih, pride v že marsikatera pletena ali veze- eno jajce, tri žlice dušenih su-na obleka za otroke, marsikaka ;hih ali pa svežih jurčkov, dve blazina, prt itd. ;žlici paradižnikove mezge, če- Ker stanujemo tu zunaj v trt funta kuhane gnjati, malo gozdu na zraku in soncu, nam 'soli in sneg enega beljaka, ni treba hoditi na izprehod; tre- Stresi v pomazano kozo in spe ba napraviti le korak, pa smo !ci. na vrtu. Poleti se mudimo sko-1 raj sploh le na vrtu, tako da i imam potem tudi s popravlja-' njem manj dela. Pri vsem me vodijo naslednja načela: 1. Stori vsako delo takoj! 2. Pripravi si kolikor mogoče vse že za jutri, vnaprej ! Opravi vsako delo temeljito! Na ta način imam vedno vse pravočasno o-pravljeno in mi še ostaja časa za kako nepredvideno delo ali opravek. Ena velika pravičnost je v življenju: Vsak človek dobi vsak dan 24 ur v dar, ki jih sme po svoje upravljati in uporabiti. In vsakemu človeku je prepuščeno, da napravi iz svojega dneva, svojega leta, vsega svojega življenja kaj pravega. ■Tako E. Lingner. Kakor že uvodoma rečeno, ta primer v podrobnostih ne more veljati za vse, ker le manjši del gospodinj živi v moderno urejenih hišah in ne pozna pomanjkanja. Vendar je gotovo, da bi tudi naj-skromnejša gospodinja veliko pridobila, če bi svoj čas tako skrbno uredila in porabila in bi Robce moramo likati na obeh straneh. To iz zdravstvenih razlo-'gov, ker z vročino uničimo vse bakterije in bacile, ki so se naselili na blago pri sušenju ali že prej. # Preslano jed popravimo s tem, da ji pridamo košček sladkorja. S tem jedi ne osladimo, ker se ves slad tega koščka vporabi le za uničevanje slanega okusa. Tako je mogoče popraviti tudi celo nesoljen kruh. Zrežemo ga na rezine in jih močno posujemo z drobljenim sladkorjem. ZDRA VSTVO. želodec, se isti spremeni v oblik«1 sladkorja, ki se ji pravi glukoza. Ta razna škrobna jedila zalagajo telo z gorkoto in energijo in so brezpogojno potrebna za življenje. Celo navadni sladkor, ki ga rabimo za oslajanje, se mora spremeniti v glukozo, predno ga telo more vporabljati. Pri sladkorni bolezni pa je nastal neki nered v telesnem delovanju, vsled katerega telo ne more vporabljati škroba in sladkorja. Vsled tega se glukoza najprej nabira v krvi in potem sko- a poceni, namreč kot zastonjkar-j skriti globini if™1". , v t- i i u • -Sqi defmitivno berae. ladijskega trebuha. Res je prišel oi ; _. , T, .,.. , I A vendar ne popolnoma. Siena ta nacm do Brazilije, a tu so j .. . . „ . , iparji so med ponarejene delnice ga le odkrile pristamske oblasti 1 , • ■ , ■ . , , ? . ... . v , i vtaknili tudi kakšno pristno, da mm in i-posobmm nacelstvoni m m ga vtaknile v jeco, da ga po; . . . . . . , ' .. . , * . , . i i bi otežili svoje odkritje, m izkt- vedstvem znanega agilnega kon- koncani pokori vrnejo domov, i , .. „ . . , , - . 0 * x 1 . -v, t --.'zalo se ie, da ie imel Prinz med grešnika Hon. Adolpha J. Sa- Do tega pa ni prišlo, kajti . . ! J . . . , t . . , ,, , , . , , . , , . ■ , i drugimi ponarejenimi delnicami bath, teaten zastopa v zveznem preden je odsedel kazen, je v jet-1 & . . . , 1 .„ . . . . ... ,, , tudi eno pristno, ki ga ie napra- Kongresu d. kongresni distrik. nisnici izbruhnila revolta, med _ : , _ . . _ , , i vila za soimetmka opuščenega ze nad 30 let. Demokratski or- katero ie Prmzu uspelo pobegni-• , ' ..... i . ... „ J . ... , . . ■ .demantnega rudnika v Braziliji.Igamzaciji v 21. wardi pa nače- ti .Ze nekoliko dni pozneje je I .. . i . v. . , , Zadnjic ie seda) poskusil svojo stopil v službo k nekemu plan-1 .... . . , , v „ , , v, n a srečo. Z 12 tovariši ie sel, da tazniku, dobremu človeku, An-1 .... ... . . „. .. . 'preišče ta rudnik. 11 mucnin glezu, ki ga je življenje po raz-.megecev so se trudili. v niern in čakov.ti tudi velikega odziva od ■nih penpetijah vrglo isto tako v, ^ n ^ ^^ ^ Brazilijo m si ie tu ustvaril prav . . ... ,;T v . , v karaten demant, ki bi ith napra-dobro eksistenco. Moz je bil se! . . .. ... i vil vse bogate in ki so ga krstili od doma navdušen za stare slike. | _ . . T, ... . , v . , i- .i-, 3! na Prmzovo ime. Kamen na] bi Prinz slucaino tirai ni bil med , , ,. . . ,, T, . . . ... . , , i do nadaljnjega hranil Prmz \ neumnimi, na slike se je dobre , . . . . ' . kovinski kaseti doma. V trenut- razumel, saj je bil sam prav talentiran risar, in tako je postal upravitelj obsežne slikarske zbirke svojega gospodarja, ki ga je pošiljal tudi često v New York in drugam, cla bi mu kupoval novih slik. Pri tem se je tako izkazal, da mu je še dedič Angleževe-ga imetja, ko je ta umrl,- poleg zi obisti zapušča telo — bolnik ,,, . . T v.. jbogate place dal na razpolago naj ima sladkor v urim. V blažjih ; . .___5 slučajih sladkorne bolezni more KAJ JE DIABETES? Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. bolnik še vedno vporabljati del škroba in sladkorja. Tedaj more držati urino prosto sladkorja, ako pazi na prehrano, t. j. ako omejuje količino škrobnih jedil v svoji dijeti. Predno so iznašli insulin trt omejevanje jedil je bil edini način lečenja in je dostikrat imelo za posledico dejansko izstradanje bolnika. V prihodnjem članku povem, kako je napredovalo lečenje sladkorne bolezni vsled uvedbe j insulina. -o-- ŠTEVILKE, ŠTEV?LKE.. Kaj je pravzaprav diabetes ali sladkorna bolezen? Težko je odgovoriti na to vprašanje brez n. pr. namesto praznih pogovo- [znanstvenega razlaganja, ali v |gyetu zaradj j.^ote rov s sosedami po kosilu raje le- .kratkem naj zadostuje, da se po- j približno' milijon oseb je Ženevski pomožni odbor za lajšanje bede je objavil svoje letno poročilo za 1. 1933. Po tem izvestju je 1. 1933 umrlo na 2,300.000 gla in se odpočila. PRAKTIČNI NASVETI ve, da je diabetes neka telesna i se li- merednost, vsled katere telo ni j sposobno rabiti sladkor v pre-Jhrani. i Ali — morda vzkliknete zaradi nevzdržnosti položaja ■'pospešilo svoj konec s samomo-jrom. V, istem razdobju pa se je si izbere katerokoli izmed slik pokojnega gospodarja. Dedič je bil sicer silno presenečen, ko si je Prinz izbral neznatno, komaj za 50 dolarjev kupljeno sliko. Toda Prinz je nekaj slutil in slutnja ga ni varala. Odšel je s sliko v New York in tam so s preiskavo z Rontgenovimi žarki ugotovili, da se skriva pod vrh-i njo plastjo slika nekega italijanskega mojstra iz 16. stoletja, vredna 12,000 dolarjev. Prinz jo je prodal in se poslovil od umetnostne zgodovine. Dve leti pozneje je bil po srečnih špekulacijah z zemljišči že lastnik 18 hiš v New Yorku. V tem času se je seznanil z neko Francozinjo in se .je z njo poročil. Ta poroka je bila zanj usodna. Žena je bila strahovito razsipna, pod njenimi prsti je imetje kopnelo kakor sneg v soncu. Zaman je skušal pravočasno doseči ločitev, ko mu je uspelo, da ku, ko je zaprl to kaseto, je v njeni notranjosti nekaj počilo Trepetajoč od nemira je Prinz kaseto odprl. Demanta ni bile nikjer več, samo še kupček ničvrednega prahu. Zgodilo se je to, kar se dogaja silno redko, morda no več desetletjih enkrat: demant je eksplodiral sam od sebe. -o--' UTRINKI Ne pričakuj večerje s tuje mize. luje že nad 40 let. Ker je ta organizacija že veliko dobrega storila za ljudstvo te warde, je pri- str ani občinstva na dan karnevala in piknika. Karneval in piknik se bo vršil dne 24. julija v sredo in se začne ob 3. uri popoldan. Vstopnina bo samo 50c. za osebo. -o- Dokler je človek zdrav, je tudi voda sladka. mu "Amer. Slovenec jo ščijr»a našin pijonirjev in te dediščine ne damo iz rok pie', kot na smrtni postelji amerikanskega .lovenstva. REVIJE m USTI katere priporočamo katoliškim rojakom v naročbo "DUHOVNO ŽIVLJENJE" je revija, ki izhaja tedensko, jaz prav lahko živim brez P° avtentičnih poročilih name- noma Zapaljeno perilp Tudi pri največji pažnji lahko pripeti, da perilo pri u- isladkol.1a-_ Dejstvo pa je> da je ino kanju kaj pnsmodis z likalni- to nemo„oče_ Pomota leži v tem> jpšenice kom, kadar je zelo vroč. t e si ker mislite na sladkor, ki je vsem ,267.000 vreč kave in 2,500.000 ti je primerilo, tedaj zmoči be-!nam znan in ,ki ga raijimo za jkg sladkorja. To se'je zgodilo zaradi tega, da ne bodo cene uničilo 568.001) vagonov 144.000 vagonov riža, Madeže od trave spraviš iz perila in belih oblek z razredčenim salmijakom ali pa s špiritom. Madež pomoči v raztopino, ga vzdrgni in iz per i v navadni vod. Makaroni z gnjatjo. Skuhaj v slanem kropu četrt funta makaronov. Kuhan odcedi in polij z mrzlo vodo. V kozi napravi bolj svetlo pre-/,galije in zali.] z mlekom; ko prevro, stresi kuhane niakaro- potrebnim sladkorjem,^ kajti, to zgodilo. lo krpico v čistem kisu (jesi- Uhianje. Ali iz znanstvenega, hu,) v katerem si raztopila zdravniškega stališča besede malo kuhinjske soli. S to krpi- 'sladkor mnogo več pomenja. Vsa co zdrgni ožgano mesto in ma- 'škrobna jedila, ki jih uživamo, dež bo izginil, seveda če ni bla- kot kruh, žitne jedi, krompir, go skoz in skoz prežgano. Iz 'riž, makaroni in tisočeri drugih mi j nato datično mef);o še zjiavadn-ih jedil preskrbujejo telo mlačno milnico (žajfnico.) Ko se je posušilo, zlikaj dobro, in madež se ne bo več poznal. Drgniti pa moraš po zunanji strani t. j. na tisti strani, kjer je prismojeno, ne na notranji. Da se ogneš nevarnosti, pri likanju kaj za pa liti, je sploh najbolje, če, dokler je likalnik zelo vroč, podlagaš vlažno krpo tam, kjer likaš. za te proizvode še bolj padale. Pomožni odbor pripominja, da bi se dalo s temi živili rešiti j vsaj 1,540.000 ljudi, toda nihče ni genil z mezincem, da bi se Tudi jajca, „ Dobra xlpira. črna kokoš nosi bela beseda železna vrata ŠIRITI-: AMER. SLOVFNC!A ' Kakovost TQČBO»» Poštenost A. F. lumNsn — lekarna — Posluje preko 32 let. 2159 West Cermak Rd. ogel Laavitt Street CHICAGO, ILL. _ m. n. m, \mmm DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 QHICAGO 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje cči in predpisuje očala j DR. JOHN J, SMETANI | OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. ijutr»j j do 8:30 zvečer. I Stara domovina kliče! Obiščite deželo svojega rojstva! * Najhitrejša Pot v Jugoslavijo Bremen - Europe Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do Ljubljane Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki: DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN Izborne železniške zveze od Cher-bourga ali Hamburga Za pojasnila vprašajte lokalnega HAMBURG-AMERICAN LIKE NORTH GERMAN LL0YD 130 W. Randolph St., Chicago Telephone CANAL 5086 ANTHONY J. DAROVIC Attorney at Law SLOVENSKI ODVETNIK U radii je VSAK DAN in OB VEČERIH po dogovoru. 2205 West Cermak Road, Chicago, Illinois i Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je modernp opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. G019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 na naslovu Conclarco, 545, Buenos Aires, Argentina. Ure-jejo io p.. g-. Josip Kastelic, slovenski izseljenski duhovnik v Južni Ameriki. List je vrlo zanimiv in poučen in stane $1.50 letna. Naročnino se pošlje na jzgorajšnji naslov. * STRAŽA V VIHARJU" j časopis, ki izhaja po dvakrat na mesec na naslovu: Ljubljana, Miklošičeva ulica, 5. Dravska, Jugoslavija. List je pisan v strogo katoliškem duhu. Izdajajo ga katoliški akademik« v Lubljani. Za sedanje.razdra-pane čase je ta list v idejnem oziru pravi svetilnik na slovenskem katoliškem obzorju in jo zato vsem zelo priporočljiv. Zlasti ga priporočamo slovenskim' čč. gg. duhovnikom, kakor tudi drugim. Gre tudi zato, da se katoliškim akademikom pomaga vzdržati ta vrli list, kar sami težko zmorejo, Naročnina za Ameriko stane letno $1.50, kar je poslati na zgorajšnji naslov. Oba navedena lista sta zelo priporočljiva in jih priporočano rojakom v naročbo. Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in pa imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Ainer. Slovenec 1849 Wes-t Cermak Road, Chicago, ill. r Stran 4 "AMERIKANSKI SLOVENEC" Sobota, 29. junija 1035 tu Zlatar jevo zlato " Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. WGUST ŠENOA poslovenil SILVESTER K. t- ******** Rdeči lesk plapolečega ognja se je čarobno svetlikal na njenem bledem licu, v njenih svetlih očeh, na zlato rumenih laseh. Gledal je in gledal neotesani vojnik in ni se mogel nagledati lepe žene. In zopet je teklo vino, živahnejše je plapolal ogenj, hujše je razsajala burja, strastnejše so se dvigale prsi in---v gradu Samoboru je slavila boginja ljubezni svojo slavo. Čez dve nedelji pa je blagoslovil gvar-dijan samoborskega samostana zakon gospoda bana,/barona Krištofa Ungnada in gospe Klare Gruberjeve. Po poroki sreča Klara v gradu brivca; jezno se nasmeji in reče: "Slo je po svojem! Maščevanje! Sedaj imam moč kot banova žena." XVIII. "Cuješ li, draga, moja boš, moja!" reče z mehkim glasom Pavel sedeč v Krupiče-vem vrtu poleg Dore. Bilo je poletnega dne leta 1578. "Ne bo minulo leto dni in ti boš gospodarica moje hiše, mojega imetja, mojega srca." "Ko bi le bilo, Pavel!" dihne Dora sramežljivo. "Oh, ne smem misliti! Kako bi bila srečna! Ali oče, tvoj oče! Le opmisli, kako je hud na mojega ubogega očeta in na mene. Oh, Pavel, bojim se hudega, bojim se — "Molči, molči, draga! Ne govori tako. Ali hočeš, da se mi vedro nebo potemni, ko mi sladko čašo ljubezni siplješ grenkega pelina? Moj oče! — Moj Bog! — Vem, kaj je zakrivil tebi in tvojemu očetu." "Toda tvoj oče je!" zavrne Dora. "Jaz nesrečnica sem te spravila v razpor s tvo-jim očetom, jaz nesrečnica sem pripravila tvojemu očetu tugo in jezo." "Molči, draga, molči!" pretrga ji mladenič besedo, "mož sem in moram misliti. Veruj mi, mnogokrat sem že premišljeval o tem. Ne domišljuj si nič drugega, nego da te ljubim z dušo in srcem. Moj oče! Da! Nadejal sem se, da ga bo minila jeza, a varal sem se. Zaklinjal sem ga, pa zastonj. Padel sem pred njega, odrinil me je proč. Jaz se nisem ločil od njega, gnala me je od njega le materina smrt. Oh, Dora, molči, ker mi sicer v žalostni duši budiš pretužne spomine. Jaz ne smem in ne morem, da bi te ne ljubil. Ne razmišljaj o tem, kajti hladna pamet je ljubavi to, kar je mraz cvetlici. Pa kaj hočeš več? Ali ni bil tvoj oče veliko bolj užaljen, nego moj? Ali nisem jaz Gregorijančev sin? Glej, dobri starček je pozabil vse gorje in ko je videl, da se midva zares ljubiva in da bi enemu kot dragemu počilo srce, ako bi naju ločila nemila usoda, tedaj nama je pritrdil tudi on. Ali ni tako, reci!" "Da, tako je; hvala Bogu!" potrdi dekle in položi glavo na Pavlove prsi. "Zdaj pa povej, ali morem drugače storiti?" nadaljuje Pavel. "Plemič sem in poštenje diči vsakega človeka, zakaj ne bi tembolj plemiča. Bi li smel pred svetom kazati svoj stari grb in bi li ne bil hudobnež, ako bi te zapustil zdaj, ko si že mora- la pretrpeti toliko in so te hudobni jeziki obrekovali že čez mero? Jaz sem torej tvoj dolžnik. Pa tudi ti si moja dolžnica." "Jaz?" "Seveda! Ali ti nisem dvakrat rešil življenja? Glej, dekle, to se mora vrniti. Takšen dolg pa se more vrniti samo — s srcem, z dušo. Zato ne modruj! Božja volja je tako!" "Božja volja!" ponovi Dora in upre svoje lepe oči v mladeniča. "Nočem modrovati, moj Pavel! In kaj mi tudi pomaga? Kadar sem sama pri svojem delu, mi je čudno pri srcu. Je li prav, kar delaš, vprašam se mnogokrat. In nastanejo mi v glavi čudne zmešnjave. Ne delaš prav, rečem večkrat, koliko narediš nemira in tuge. Potem zopet rečem, da se bo treba ločiti od Pavla. Od njega? Nikdar, oh, nikdar, mi veli srce. Prej bi umrla. Toda, ali ne vidiš, Dora, rečem si dalje, radi tebe je Pavel nesrečen!" "Nesrečen? Radi tebe? Nora glavica!" pokara jo Pavel. "No, mislim si samo tako. Ti si gospod, bogat si, a jaz sem uboga sirotica; ti bi dobil plemenito gospo — drugo! Oh, ne, ne drugo, tega bi ne preživela!" vzklikne dekle in prime Pavla za roko. "Druge ne smeš ljubiti. In ko se zamislim dalje, tedaj vidim, kako sedim v tvoji hiši in pleteni. Pričakujem, ali bo Pavel prišel kmalu. Ti se mi pa hočeš natihoma prikra-sti, hočeš se mi približati, neopazovan. In misliš, da ne vem za tebe? Oh, kako bi ne vedela! Ne potrebujem oči. Srce začne živahnejše biti, ono ve, da si blizu. Jaz poskočim, ovijem se ti okoli vratu, jaz te polju --ha, ha, ha!" se nasmeji dekle, a obenem se ji udero po licu solze, "kaj ne, da sem nora! Ne, ne — to ne more biti, to bi bilo prelepo, prelepo!" Žalostna si pokrije lice z rokama. "Bo tako, mora tako biti, dekle moje!" zakliče mladenič in jo pritisne na prsi. Nenadoma zaškrtne po vrtu pesek. Dora vstane. Izza grma se prikaže velikan Radak. "Gospod, čas je že. Četa tvoja je že ose-dlala konje. Zapovedano je, da kreneš čez Savo v banov tabor na Odri." "Dobro je, Miloš, hvala ti!" Mož odide, mladenič pa poljubi Doro in pohiti k svoji četi. Dora gre do lesene ograje, da vidi dragega, kako odhaja. Glavo nasloni ob steber, lice ji žari gorke ljubezni, oči pa se obračajo za milim možem. Na koncu ulice se ozre Pavel še enkrat, pozdravi mladenko, ona pa mu dva ali trikrat pokima z glavo. Potem se vrne na klop, ki ie stala pred hišo. Sede in začne plesti. Čudno ji je pri srcu. Nekaj časa plete, potem dvigne glavo in gleda pred se. Ali je mogoče, da bi bila kdaj Pavlova žena? Prime se za čelo, da bi se prepričala, kako je vse istina in niso sanje. Res je. Mo j Bog! Kaj so vse pretrpljene muke, vse prelite solze napram edini misli, da bo Pavlova žena. Pred očmi se ji zdi čudno svetlo, na srce se ji navali neka posebna sladka teža, kri ji skoči v glavo, a pletenje ji pade iz rok. V nestanovitni svetlobi so se razvijale deklici živahne slike pred očmi. (Dalje) Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois COLUMBIA PLOSCE 25000-F—Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet..................................75c 25001-F—-Na of četi Juhu polka, harmonika ...........................-..............75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika ................................75c; 2S005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet................................................75c, 25011-F—Pokšotiš 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet......................................75c 25020-F—Stari kranjski valček štajerska, harmonika ............................................75c 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F—Stoji, stoji Ljubijanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petie ...............75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del ..........................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ......................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester ........................................75c 25043-F—Polka štaparjev Ti si moja, valček, Hojer trio ................................75c Burja, koračnica, orkester ....................................75c 25044-F'—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet...................................75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c 25055—Vigred se povrne Oj dober dob, moški kvartet .............................75c 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet .........................................75c 25057—Slovenec sem Perice, moški kvartet ................................................75c 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio ......„:::::.....-............-75c 25060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika ..........................A.—...........75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare ......................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Treplan za ples, harmo nika in inštr.........................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c 46005—Smo še enkrat, valček Ven pa not, polka, inštrumentalni trio ....................75c 25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester ...............................................75c 25067—Fantje se zbirajo, moško petje, Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c 25068—Črne oči, valček Cerlota valček, orkester ............................................75c 25069—Stari šotiš Moja Micka, polka .........................................-........75c 25070—Al' me boš kaj rada imela Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c 25071—Regiment po cesti gre, s petjem Sebelska koračnica, harmonika ..............................75c 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c 25073—Zveličar se rodi Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran............75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare............................75c .»5075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir...................................75c !5076—En let' in po! Ljubca moja, ženski duet in klavir ........j...................75c ""078—Dunaj ostane Dunaj y Neverna Ančka, harmonika in kitare .......................75» 079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c 080—Oberštajeriš Slovenski poskočni šotiš, godba ...............................75c OSI—Nemški valček Černiška polka, godba ..............................................75c '5082—Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton ...........75c 'S083—Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c T, 084—Nočni čuvaj Pevec na note .... ....................................................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Virof.ilom priložite potrebni enenek. Pri naročilih manj ><.Kor h plošč, računamo od vsake plošče po 6c ca poštnino. ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošilja-no tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo ea 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na- I I • .1' »I lit Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD.. CHICAGO, ILLINOIS PISANO POLJE J. M. Trunk Statistike in — kontrola Dr. Frank Jirka je izdal za državo Illinois statistiko o porodih in umrljivosti med prebivalstvom. Statistika bo gotovo brezhibna, ker navaja pač le gola dejstva. Presenetljivo je nekako, da je porodov med "relifarji" primeroma veliko, manj presenetljivo pa je, da je tam tudi umrljivost velika. Razlogi za tako prikazen so na dlani. Zgodilo se je že na več krajih, da so uradniki pri relifu bolj ali manj odkrito propagirali med relifarji — porodno kontrolo. Stvar se zdi na zunaj enostavna. Nič porodov, potem ne more biti smrtnih slučajev. Enostavno, kaj ne. Relif se oo skrčil, davkov ne bo treba, vse bo kmalu OK, ako bodo zadovoljni tudi dobro plačani uradniki pri relifu, ko ulegne tudi njim zmanjkati dela, če sploh na kai takega mislijo. Tudi naši slovenski ekonomisti rdeče barve so hudo s tako kontrolo pri relifarjih zadovoljni, in ker je vendar tudi nekaj ljudi, ki zmajajo z glavo pri — kontroli, se tudi naši rdeči ekonomisti hudo znašajo nad temi "hinavci," ki imajo menda "'danes mogočno, grmečo besedo, da nahruljujejo te človekoljubne uradnike pri relifu z zločinci," kakor je taka roba razvidna vsaj iz "Prosve-te." Nikakor nočem govoriti o nobeni nedoslednosti, ako isti rdeči krogi vrlo zadovoljno poročajo o "veliki porasti prebivalstva v Rusiji," kjer imajo v to svrho celo posebno kampanjo. Razmere bodo v Rusiji pač take, pri nas so pa zopet take. Tu je point. Zopet pa je point, če razmere pri nas ne dovoljujejo nobene kampanje za porast prebivalstva, prav nasprotno, da imamo preveč ust, če je toraj pri nas — kontrola tisto sredstvo, ki naj bi vsaj omililo vse zlo mizernega relif a. 41 Vsaj meni se tfdi, da mora pri relifnih urald'nikih in pri kontroli prevladovati grda sebičnost, da bi nova irsta ne potrebovala preveč, in pri zagovornikih kontrole bo šlo le za tega njih ljubčka, saj bi bilo tako fajri, ako bi vse kontroliralo in bi izginili vsi pomisleki zoper kontrolo, prebivalstvo naj pa magari izgine. Zagrmi se tupatam malo tudi na raz-jmere, zakrivljene ali nezakrivljene, ampak v prvi vrsti je I kontrolo pač kontrola, in če se zdi ta kontrola le malo opravičena, so kontrolerji na vrhuncu. Nož se porabi lahko za vrlo potrebno operacijo in življenje, nož se pa lahko zlorabi tudi za ■— umor, in za smrt, and that's the difference. * "Lučke." "Prosveta" je prinesla poseben članek o — lučkah tam v I.emontu pri frančiškanih. Naj 'bo toraj nekaj o — lučkah, da-fi ima članek naslov "Duhovna še lepo sije v rjiiših planinah. "He.he.te — lučke. V roke je prišlo člankarju v "Prosveti" neko pismo iz Lemonta radi lučk, in prijela >ga je sveta (?) jeza, da se jezi na — duhovno stran, in pri tem pada tudi po meni, da-si pada le po Lemontu. Kaj bi se človek jezil, saj se že dosti hudo jezijo tam v Chi-cagu, ko imajo tudi še drugih jez na koše. Menda je nekdo zapisal, da se vsa prerekanja med ljudmi 'lahko osredotočijo samole okoli nekaj glavnih vprašanj. Gotovo. Nisem nikakor merodaj-na osebnost, ampak zasebno sem prepričan, da se vse osre-dotočuje le okoli enega samega torišča: Za Boga, ali proti Bogu. To je moje osebno mnenje, prav nič merodajno. Tudi člankar o "duhovni strani" ima le eno točko: materija. Materija je vse in vse je le materija. Tacol. Glede točke bi mu skoroda pritrdil ali prikimal, ampak pri pravilnosti te točke se pa vsaj za zdaj ne bom — spreobrnil, in Go-spodin pomiluj — upam, da se menda ne bom, ako me Bog ne zapusti, pa zopet upam. da me ne bo. Materija. Gotovo je hudo mnogo te materije. Zjutraj si moram skuhati malo kofeta, ker ta materija, želodec kruli, že čez par ur moram iti zopet k dobrim sosedom, da bo zopet nekaj za to — materijo, in na večer hoče ta materija imeti — polento in še celo za-beljeno in moram sam mešati in vaditi, da imam že vse prste ožgane. Materija. Righto. Ali res samole — materija ? No saj veste. Zj,utraj moram potegniti za zvon, da vzbudim moje Leadvilčane, da jih opomnim na — mašo, nekaj prav uradne molitve mora biti, včasih me kličejo na spoved, navaldno pridejo sem., imamo cerkev, ki je stala nad 40.000, v nedeljah je treba dvakrat nekaj povedati, kar. nima opravka z nobeno — materijo ali polento itd. itd., in vse to .ie — duhovna stran, in na to duhovno stran je Člankar v "Prosveti" hudo jezen, da bi mu jeza lahko škodovala pri teh kumrnih časih. Ampak, se mi zdi, da je pri — pointu še en vrlo važen — 'point. Člankar je hud na — duhovno stran, pa je mislil pri vsem le bolj na — duhovniško stran, saj je zapisal vse to v — *Prosveto, in Prosveta je hudo