Leto V., štev. 30. V Celiu, iorek due 13* marca 1923« Fsiüuiflä jjlöGufla u yofüBini. '^^B^^ placano do ^^V ^^^^Hft ^^H ^^^B ^|V ^^B ^^^^^^^V ^BFtHA Stane Ictnn 60 Din, mesečno 5 Din, za inozcmstvo 240 Din. Oglasi 7R mm viSine stolpca 50 p. Reklame mod tekstom 70 p. Posomexnai SSeviJUk» statte 1 Din. Izbaja vs&R tores*, četriek a» »otoofo. UrednlStro: »strossmajerjeva ut. St. 1, I. nadst, Teles. 53. UprerviiIStvo: Strossmajerjeva u. 5t. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada st. 10.066. Celje, chic l~- marca 1923. Prizori. Id se odiffravajo zadnje teci- wv. pred našimi oCini so nekaj tako ža- losuicKa. naše slovensko nacionahio pofitcnjc tako ponižiijoeega, da nima na.š jesdk izraza, kt bi pol no označeva! to, česar price smo. Na eni strani vidinio skletüeii n:v stop na hu jskanih slovcnskih mas. xi s!ede slepo laži hi demagoštvu klerikai- nifo voditeljev, ki poirujajo zor>et enkrai /a volitve uašemu človoiui nebesa na turn in oiiern svetu ter inn zastavljajo iii prodajajc) zato Boga in vero in Naj- svetejše, samo da ljudstvo oslopljo ter «a ogoljufajo za voMhie kroglfce, ki naj /¦opet dajo odločujroeo moč v SloveTii.ii istnii kierikalcem, ki so tudi doslej ime- li to moč v rokah. i>a so jo z leno- bo nesposobnostjo in nepošteno- sfjo zapravljali y Beogradu na škodo slovenskega naroda. Slepci bi bilj, či bi si zapirali1 oči pred resrtico, da bo kleri- kaliztxm pri nas iz teh volitev rzšel $e močnejši, kot je bil že doslej. Vse ono, kur je slcveiiska kJerikalna stranka riek- da.i v siužbi [>unaju in Riinu \ našem niirodii jjojila in netila, vse to jc nada- Ijevala dosledno y nekoliko preobleceni obliki vsa letu po osvobojenju, zastopa- la ie večmo našega naroda, ni pa zanj ničesar storila. Vse njeno delo je bilo ne- «ativno, razdiraimx z gojenjem mrž"- nje in sovraštva proti Beogradu in Sr- büiin ie nadaljevah svoj medvojni sra- im>tT?.i evangelij: »Srbe na vrbe«! In v otHkriteni znainenju tc^a evan^elija so- vraštva sc zajeda v klcrikalizeni pov^od po deželr v kri in meso našega naroda. Nasproti temu pa vidiiwo, da jc na.; slovienski nacionalni in naprcdni svct raztr.^an in zdrobljen na iri dole, na tri ](x3eTie stranke, ki trošijo silo in enerviT- ji) x inedsebo.jnem boju. da more tem bolj sigurno in aiernoterio zma^ovotl kle- rikaHzem med nami1. Da je v takili razmerah začelo dvi- gati svoio potuhnjeno fflavo, spočetka pkrK) in previdno, dan es žc očito in drz- !>• vsü naše .odpadnistvo in renegatstyo, je ,povsem iiaravno. Danes vklimo, da sc /hiraj.o maloštcvilni, naTodno nam tuji: Nemci, ki živc od našega naroda, v svojo poseibno politrciiio boino or^ani- jwcfijo, v kojo vlečejo nazaj vse tiste re- nei?atske- fiffiiTe, kr so ]ih nekdaj polovl" li hi pokupili iz vrst na Sega naroda ter lvdm najwvedujeio boj, misleč da jim |e ikrvoljeno žc vse, kakor je bilo to v le- tlh r>red vojsko. Plačilo je to za sloven- sko tlobroto, plačilo 'za naš slovenski kruti. Ta poiav nemske rensegatske dr- znasti bomo poplačalf tako ipošteno in tako tameljito, "kakor sc nismo mi slo- veJiskf nacionatisti do.slej Doplačali- no- bertejca nacionalne^a dolga. Tcjra se naj Jwies Lemaitre: Kralji. (DalJe.) V »Figaru« in :>Gauiois« z dne 10. septembra 1900 se je čitalo: »Dvorni lov se je vrSü včeraj v Moniclsirinu pri baronu Isaharju. Nje.govo Visočan- stvo princ Oton Alfan'jski je vodi! lov«. Navadno so se zbirali pri Isaharjn, katerega je stal tak gport dvesto ali tristo tisoč frankov in Se vsak večer kakih 40 tisoc frankov za i^ro princa Otona, ki je im ei nav.-ido, da je ostal celi teden v Montclairinu, tako jeljubil taaronfi. Do tedaj sc Isaharju ni zdeio, da so take prireditve predräge. Če ima za prijateüa princa, r;e navadnegja, ampak princa.'ki bo enkrat dedič slav:ie stare krone, se pač izplaCa nekaj žrtvovati. Z»iz! je kraljevo plačevati kral.jeva pri- jateljstva mali sliskavi žid. Pred 30 leti ie nastopil z Berto Chatou, ki }e dobro gospodariia, pozneje pa se je poročil s s*aro natsksrico, ?.f]n [>remo2<-o. — polno zavcdii vsa oria nemska in renc- j q:atsJka gospoda, ki nam danes tako i iavno in oetto tzpoveduie, da jr ni za j niirno življcnjc meit nami, da hoče in : želi z nami boj. N['t to bojno napovea ! sredi volivnöga nieteža jemljemo na- ziianje, nase zauprrike in pristaše ju^o- slov-enske demokratske stranke povsou po mcstihj.trgih in po kmečkih obcwiah pa po-zivamo, du nam teineljito in na- tančno izvedeju kaiastcr vseh onih Uu- dij, ki pod ffrmo uemštv,t pti rtas dimes bojno nastopajo. Nocenwi krivice in iui- silja nikoTiiur, hočemo saino čistiti ra- čirnov, ki bodo iziočili izmed uas ono, ku.v liočc živeti z nami v boiu sv;oje lasl- r;o žJvljenje. To v^em^) pa že danes, da ta boi ne bo t raja I doigo ,organizacija kf g'd bo vodila in izvedia nam je porok zato, kar danes pišemo. Pojavn remjffatstva, ki n-ujeda na- se iiar.odno tclo ob mejah in obrača prl hüjijeno polled onstran naših mtsjnütov st,- je v poini jednakovrednosti pridru- 2i!a srbska radikalna stranka, kf s ko- rupeijo in denarjem kupuje slovenske neznaOajne dušc tcr pridruzuie pod svoj lirapor državotvornosti najgrše renc- sate in razne državi nevarne komiml- stičrie elenientc. Pisana dritzba bre/. značaia, ki derc za d-enarjem, ker nc zna posteno ziveu, ker ne ziui delati ier s-i z deioni služitr kruha. Nasa jugoslovaitska deinokratska slranka si je ostaia zvesta in dos'ledna. l>i!a je vsikdar boriteijicLi za državno eJinstvcnost,-ostaia ie to tudi danes, ker sc zaveda svoje dolžnosti do države tu- di. v časih, ko srbska radikalna strunka .^azi brii'tatno \- narodu ves cut zaupa- nja v državno npravo. Idejno leži baš v tem vsa sila naše vsedržavne jugoslo- varsske dcniiokratskie stranke. ki je po- klicana. da v sMnislu svojega socialnega in jugoslovenskeRa pro^rama ozdravi na,št: boiTie državnc prrlrke. Samo nokaj dnij nas se loči od volitev, kdor je keda.i živel in trpel za ideale svabode — delaj sedaj z vsern ogniem m vso ljubeznijo ah srečnejšo in lepšo Jugoslavijo, ki je proffran» in cili iuRoslovenske demokra- cije od MariboT-a do naiinžnejših sranlc naše držtve. Tovariši obrtniki! Dne 7. iebruarja tl. zbrali so se za- stopniki prklobitnih slojev t. j. obrtnilcov in malih kmetov v Celju in Mariborn na posvetovanje, ko«a naj se voli dne j IS. marca v narodno skupščino, Ja za- i stopa njih interest. Brez vsacesa prot!- UR'ovora- se je predla^alo, da naj ]az vzaroem to težko nalo^o na sebe. Nisem se rad odlocil, ker si želim na svoja sta- ; ra leta vsaj nekaj počitka, toda volia pvi- jateljev iiašejia sianu je biia mociieiäa kakor iiioj odpor. öda! sein se vsestran- sko izraženi zahtcvi. Tovariši! mid 30 let se boriin za o- brtniški stan. Z organizacijami, pri ka- terih sem sodetoval, smo odpravHi 2e inarsikatcro zlo; še vec skrbi. kakor smo jih prepreC%ili ali odstranili, nas pa Sc tare. Mi hočcrno svobodo dela; grch jc na-d iiasirn narodnitn gospodurstvom zabraiijuvati delo delavoljnim in dela- /moinim delavcem. Močcmo zatreti hi- žarstvo, katenj nam škoduje vsclej In povscxl; Kdor je nsposobljen, naj se imr izcUi obrtovnica, drukri pa si naj poišče delo, za katero iuw ztnožiiosti. Hočemo /;< celn državo enoten obrtni zakoti, ki inura biti prikrojen sodobnim obrtniS- kiin zahtevain. Hočemo, da država p:a katera srno zrnožni sunn, oddajejo domačim podjetnikom, da se podpira naže produktiviio zadruž- uistvo in primerno zaščltiio domači iz- tlelki in onemo.^oci tuja konkure.nca. HoCemo zavarovanjc za starost in one- mosiost /-i'- malega producenta in n.ie- i.',iad Uružino. Hočemo, da sc ?>ri raide- Utvi zemlje pred vsemi uiw>števajo gmot- rjc šibkcjsi prodviktivni sloii. Hočemo üa se iJelavsko zavarovaiije priredi tako, kakor zahteva obrtništvo sporazuamo 7. \seni |)oštenim delavstvom, in nočemo bj.ti nioizna krava za posamezne stran- karske yR'iiaione, ki de'nvsfvn še nik- dar niso l>ili v korist. Zl! vsa ta vprašanja bijerrio boj /.e HiiioRo let. Zdaj, ko prihaja za to odlo- iiilni trenutek, se obrtniki morajo zave- dati, da le strokovnjak in stanovski to- variš zainore vneto in neustraScuo za- htevaiti, kar nam gr'e. Čntim se neKako počašcenejara, ko vidim, da se m> oscbno zaupa v inojo poštcnost, zmožnost in nesebicno požtrvovalnost. Ali reklo sc mi ie, da zaradi moieKa politicne^a miS- Ijenja nekatcri ne mislijo za mene slaso- vati. Tovariši! Osivel sem v boju za narodne in obrtniske pravice. Vedna sem bil naprednega prepričanja. Ako bi pa zaradi posIaniSkeffa mandata na svfr- ja stara leta moral rnenjati politično na- ziranic, tedaj bi mandata ne bil vreden in bi ga odklonii, kcr bi si s tem omade- ževal svoio preteklost, svo.i Jozdaj se časten značaj, česar its storim za nobe- no ceno, tudi ne za ceno poslaniškega n'.ndata. Kandidiram na listi moene in a dobrojbit naroda najbolj Jelavne na- i":edne Jugoslovanske demokratske ¦¦".ranke; »driitje stranke so obrtniske /.a- iiieve odklontle, sami pa nismo dovolj ! t iiiočni, 'da i>i si uriborili •4>rt'i'ške,Q:n poslanea. Kot zastopnik Napry-Ine kmeč- ko-abrtne zveze nisem na stranko prav nic vezan in se pridnizim parlarnenrarnT skupini, katcri hoci'in. NasprotniR- sem strastnrli strankarskih bojev. ki so naSo javnost tako zbegaiL da se vdik dt;l ne- bote in nevede lovi za nedosegljivirm cilji, za fantomi in se bori ,:a nadvlado pojedinih razredov in za žep-j velekapi- taiisifcoY. Vedno sem se zavoJal, Ja ie za nioCno državo predpo^oi slozno sodelo- vanje vsefi razredov prebivalstva, da k pole? kmetlrstva in obrtniStvri potrebno uradništvo in delavstvo h\ bi i^k'iucna nadvlada enc^a rnz~red;i porr:enila za dr- žnvo rjesrečo. V tem smisltt bo usnierjeno tudj iiw- jj delo v slučaju jzvolitw. Onim, ki me poznate, mt ni treba po:;ebe.J /affotav- Ijati, da bode rnoje mesto vedno tam, kjer bo treba vrsiti nujno v'»/na .scospo- darskii vprašanja in i:bla?,'ti škodljiva strankarska nasprotstva. Najvcč dela hocem posvetiti dosedaj popoinoma za- tiemarjenim iiri-dobitnim olo'em. Tovari.ši! S tem sem se Vam izpo- vesial. Sedaj je na Vas ležeče, ati horete. d-j. Vas zastopam taiu, kier s; delajo za- koni, ki so se dosedaj de'ali po veliki \ectnr v sktxlo malega o-brmika in maie- .'j[a kmeta. Ne sre tu /m kaže veliko raz- drapanosf nasega političnega življenja. ob enern je pa tudi dokaz sebicncjfa P«- jfoiia in koristolo-visfcva v dosego Irrez- pomemtmih mandatur. Ait' ni §koda za vsako 'kiogljioo, ki pade v škrinjico stranke, za katera at že naprej ve, da ne bo dosegla koläcni- ka. Skoda je pa tudi za v^sak fflas kandi- datu, o katerem se že naprej vidi, da •ieprav izvoijen, v narodni skupščinr ne more priti do veljave. Vse obljube takih strank, napram obrtništvu pomeaiijo ž« v naprej rnrtvilo. ObrtniStvo je že na raz-rtrh shodJh dokazalo, da ie s*ložno s svojhni zabtevami m da jih hoče uve- Ijaviti, ne oziraje sc na strankarsko pripadnost. Demokratska strartka je bi- la edina, ki je obrtrništvu nudila to pri- loznost, da uveljavi predvsem svojc kandidate. Demokratski kltib postanccv z Otonom, se je nastanila tako kakor se spodobi za princovo prijateljico v najlepSem stanovanju hotela Conti- j nental. \ Čez osem dni je odpotoval Oton v London, grofici je podaril briljant za petindvajset napoleondrov, hotelskega računa pa ni poravna!. Skratka, pustil jo je v naivečjih težkočah. Pisala mu je, a ni dobüa odgovora. Preostajalo ji ni drupega kakor zateči se k staremu prijnteliu, baronu. Poravnati je bilo račun za tri tisoč frankov. Isahar je plačal oba računa. Ko je prise! Oton v Montclairin, razposajen in dobre volje, ga baron ni sprejel tako kraüevsko kakor po navadi. Prvi večer pri igri se je delal baron, ,kakor da hoče dobiti /f/;ro. Nič ni pomagalo, zgubil je dvanajst tisoč frankov. Ni kazal vznemirjenja, navzoči so se čii- dili, princ pa se je šalil s precej ko- smatimi Salami. Kolo sreče pa se je obrnilo. Okoli druge ure ponoči je za- igral princ dva tisoč zlatov. Drugi, ki tega niso timeli, so se zaceü vznemirjati. Vsi so bili na Oto- novi strani, saj je bilo vendar jasno, da so prihajali v Montclairin v prvi vrsti radi ugodnost.i in gosioljubja, ki ga jim je nudila Isaharjeva hiSa. Bil je tu vojvoda Beaugency, star veseljak, rdeče prazne gtave, krivega nosur z belo brado počesano kakor pihljača. Petdeset )et je že prihaja! na veseiico, kakor uradnik v urad. Vedno je bil brez denaria, zadolžen pri vseh oderuhih. Dalje mali morki Battle, po- ročen s hčerko barona Onana, kateremu je njegova Žena natanko preStela de- nar v žepih in je zato z veseljem po- rabil priliko, da se udeleži igranja v Montclairinu. »Ztjubi! sem dva tisoč zlatov«, je reke! Oton. Prijatelji so ga tolažili, da naj ne obupa, Isahar pač ve, kaj je njegova dolžnost. Bil je vendar galanten čiovek, ki ne bo prelomil tihe pogodbe, ki jih je združevala pri igri. Gotovo bo vrnil denar. (Dalje prihodnjiC) wEran »NOVA 00 ft A .Stev. 30, .{. ,/iüde pu Midi zopel eden iKijvecjiJi hi Jiaj- uplrvuejSih v narodni skupSčini, v kate- rem bodo najlažje naši obrtniSiki /astop- ntki uveljavljali svoje zaJiteve. Skujmi riastop obrtno - knietske /vezt z demokrätsko stranko je tore] »ujvečjega Pomona za nas oörümke, iker in morejo obrtniški zastopniki mnogo vcc doseč) kakor ce bi uastopili samo- stoino. Itemokrat. stranka je sprejela kandid aturc predlagane od obrtn^ških orgarcrzaclj ter s tern omogočila, da pri- dejo do veljavc naši najpqnrcmbn-cj&i' horci za obrtniskxi vprašanja. Kateri o- brtnik tega nc tividi je a- politicnem živlieiižu gluh in siep. Lahkomišljenost vsakega posanieznega obrtnika bi blla ako bi ostal na dim volitev doma in nc izpohiH svoje dolžnosti napram svojemu lastnemu stanu. PoJžmosf vsakega za- vednega obrtnika je, da odda na dan vo- Ktve krogljico v p-rvo škrjn.iico in s tern pokaže svojo stanovsko zavednosi. Ta- to izkažemo zaupanje našemu zvestenm tovarišu Rcbeku in ga pocastano za nje- »5Lovo neuroorn-o »av>no delo, obenem si pa zasiguramo zvestega in ystrajnega ddavca za obrtniška vprašanja v bo- linči narodni skupščini. Öbrtmki. /avedatte se svoje ctol'z- VKKSi j! Ivan Bizjjak, predsednijk zveze obrt. društev za Šlovenijo. Delta in Baroš — nana. Olasoni poročil dauašujili zagreb skin iistov jc imsa oblast zased'.a dancs Detto in Baroš. Poliiičnc vcsti. Volitni sltod kamUdata Rebeka tta ,0*troznem pri CeUu. V petek zvečei jc priredH g. kandidat Rebek pri Faza- rrocu na Ostrožnem volilni shod, ki jc bil od domačinov kmetovalcev, obrtnl- kov in dclavcev prav !epo obiskan. Oo- spod kamlrdat jc v daljšem govoru raz- inžil svoj Kospodarski program tcr od- govarjal navzočim na razna niermi stav- lleiia vpraSanja. Zborovanje. ki je bilo prav kpo, k potcklo povs obsoja strankarsko , razcepljkinosit ter polno odobrava po- ¦Ntopanjc deinfokratske stranke, ki }e ho- tela sfrozen nastop vseh poStenih in trez- nih Slovencev ter polno uvideva žrv- Ijensko potrčbo naSega «aroda, da se ob volitvah nc cepi in lie slabi še bolj, pač l>a da se prklruži listi, na k:iteri kandi- dira zastopnik nal»ih delavnih #ospodar- skib sbiev s. Ivan Rebek iz Celja. Ta li- sta ima na volišču prvo Skrinjico. Radikalna polomiia v Oonijisavini- ski dolini. V netkjo 11. tm. sta odrinila na vse zgodaj zjutraj z avtomobilom kandidata dr. Ler.ard in iiorlak iz Celja ¦/. namenora, da priredrta v Mozirju In Ljubnem radikalske shode. Bila sta po\r- Hod tako navdtišeno sprcjeta, da sta bila že pri obedu nazaj v Celju. Med potomä sta razsipala po cestah »Našo Vas«. Kmctje so Üh povsod ogorčeno proga- njalt, tako da stu v divjem tenipu zboro- vala nainlsljeno v svoiem avtomobilu. Se veČ takih poiitičnih izletov do nede- Ije 18. marca, potem bo naša domovina eista takih vodnikov naroda, državnc Wlagajne pa bt^do sijrurno še precej bolj jrrazne, ker radikalne političnc akcije požirak) težke milijone. Radič v Brežicah. V nedeljo 11. tin. .it skusal Radič s sto svojimi seljaki demonstrirati po Brežieah, kat mu pa ni uspek). NjC)srov pohod v Sk>venijo je khr verno končal, Korupch'a in nasilje se nadaljuje. Radi urx>koji'tve šele imenovanega vell- ke^a župana dr. Baltiča v Ljubljani sc polašča naše pošteno misleče javnosti vsesplošno otforčcnje. Tako si upa nastopati v Sloveniji radikalna srbska stranka, ki si je z našimi davčnimi mili- joni kupila na Slovenskem nekaj ne- značajnih i>ropalic in renegatov, znanih nam še prav dobro ia časov pred vojsko. S pomočjo teh ljudij jn nekaterih pod- kupljenih komunističnih voditeljev ho- če srbska radikalna stTanka strahovatl nas Tiarodni živelj, naš narod v Slove- nii*. Zgodovfria še ne pozna primera, da bi tako nastopala stranka, ki Se imenu- je državiio vodilno stranko, stranka, ki je odgovorna ^a vse gorje, pod kojim j«Či in trpi naš narod in naša domovina. Nasega poštene^a, f>cMiosn v^i. da se'-upokoü prvega politične^a uradnl- ka, ki sk>\^ po svoji korektnosti m sJX)- sobnosti ,samo r;idi te^a, ker ni njegov /Au:čii] in rijeK-Qio poštenje na prodaj, ds se uapravr mesto tistim, Jk.i čakajo lačno na plačiki yai niihova neznačajnn dcjauja.. Tako po&^?pa danes tista radi- kalna stranka, ki ]>usti mirnc dušc stra- diiti drž. uarneSčeiice, ker raeuna, da bo sestradan uradi?lk prdlegkt Italiii. .lugoslovani so prvotno vztra.»ali na sta- lršču, da se istočasno z evakuaciio Su- šaka izroči. ttkdi Baroš in Delta Jn«osla- viji. Italiiani sj> Pa to naziranie odkloni- li. lz.iavili so. da se more jo po^ajati sa- tno o reškem problemu v celori. Pov- tlariali so. da se jugosiovanski delejijati opirajo iw nepravo, izmiSljeno podlaj^o, katere Italija n-e more upoštcvati. Jugcv slovanska dele^aeilja je zahtevailst od vlade novjüt instrukcij, katere je pa pre- jela šele.v.sredo zvečer, ko je bila seja koiriisije že Jvončana. V četrtek so inieli oboji dele^ati skupiio sejo, ki je trajala te pol lire- Na dnrKi kotiferenci so se jugosk)vanski in itali&uiski olek-gati ze- dhiili na to, da se bo v vtseh vprašanjih. katere obsega dru$ci člcn santamarghe- rJtskc konvenciie, razpravfjalo -istočas- iK). Tako je teza jugoskwanske delegii- cije, da tvorita Baros in Delta vprasa- n>e zase, popolnorna padla. Konferenca .stopa vslcd tega v popolnoma nov sta- dij. V beoRrajskih krogih vlada xlede opatiiskih pogajanj /elo pesimistično nmeiije. RazširiJt so se vcsti, da Jtalijani Baroš in Delto sploh nc bodo izrocHi, ampak bodo zahtevali, da pripadeta oba kraja Reki. Italija bo izsilila, da pride- ta oba kraja pod upravo mešaiK; laško- juxoslovanske komisije. Nekateri sma- trajo, da drži itaKja Baroš in Delto kot zastavnino, da bi izsilila ne lc ugodno resitev reškega problema, ampak tudi ugodno trgovrnsko pogodbo. Na seh 9. tm. sie jc Taziuravljalo o organizaciji ob- , Hiejnega proitieta med Ka&tvo in soscd- njim teritoxijem, o zctezniskem prome- tu in •/*¦ njim zvezaniih pristaniških vj>Ta- šanj ter o vodwo - pravnih vprašanjin ^lede Rečinc. Paritetna komisija v Opatiii. S]X)- razumn-o med obema detegacijama ]c nastopila v dtlu paritctne komisije krat- ka pavza. Senator Quartiert je odpoto- val v Rim, dr. Rybaf pa se ie odipeljal v Beograd. Posvctovalna komisija v Bcogradu je imela 10. tm. sejo, na kate- ri se je razpravljalo o načinu izvršitve sporazuma z Italijo. Komisija stoji na staliscu, da se mora z naše stnini od r- talije odločno zahtcvati du se Baroš in Delta takoj izpraznita. tKoroški Slovene! proti jugoslovan- skeinu dunajskemu poslaniku. Na Divna- iu se jc nvudila deputacija koroških Slo- vencev, da posredujc pri vladii, naj zbolj- sa njihov položaj, oglasila se je tudi pri iugoslovanskem poslaniku Popoviču, ki io je sprejel jako rezervirano. Odposlan- ci so se vrnili v Celovec tcr izjavili, da so bili pripravljeni, da nalete na za- prta vrata pri dunajskili ministrih, tem- bolj jih pa boli, da tudi na jugoslovan- skem poslanistvu niso našli nücakcga u- rncvanja za svoie upravičenc naradne težnje. Dr. Rybafjeve iziave o pogajanjih. Dne 10. tm. zvecer ie dospel v Zagreb na svojem potu iz Opatije v Beograd set iugoslovanske delegacije na opatijskl konferenci. Na postajj. je dr. Rybar spre- jel novinarje, katerim ic izjavi!, da sc je predsednük italijanske delegacije ^ vrnll za tri dni v Rim. po svoiih zasebnih po- slih, ta čas pa jc porabil, da sc odpelje v Beograd ix> nova navodila naše vlade. Italijanska vlada je pristala, na naš prcd- log, da se bo vprašanjc prometa med Reko in za ladje razpravljalo šele. ko bodo rešena dniga vprašanja. KoniercMica v Nisu, Due 10. tin, so ,se fiadaljevala pogajanja .nied ingoslo- yanskirni in b-o'Jgarskimi.-deiegaii v Nišu. Se.m jc bila zek> burna, ter se Je vrsrU ves dan. i^o iporočilu »Prävde..";.v;v , ;V; Arciirani belgi)ski komunwti. Ka- lior kvljajo iz Bryssela, sa t>ti Preiska vi z-1 easa slavk-v Boriinvjje - -pcvniu m kovinarski jndustriji pri§li na sled veliki y.arpti, ki jk? ogrožala državo., Aretirali so v večih mestih 40 komutiisfov, ki so dobivali iz inozems.kih .držav denarno podporo. Turški odgovor xavezmkom. V Ca- ngradu .ie prispcl 9; tm. iz- Angore pose- ben kurir s-Stirrmx iz\"oditur§kih proti- pred^ogON' zaveznikom, katere jc i^ro- Cil carigrajski zas'topnik Arrgorske vlade poslanikoui Angiije, Francije hi Italije ter zastopnilcu Zedinjciiih držav. Anglic jc pripravljena nadaljes^ati »pogajanja s Turčijo na isti točki, kjer so bila v Lau- sanni prekinjena. Turska nota vsebuje kratek r^ttk dogodkov pred in po ktu- sannski konferenci in oixmibo, da bi bis mir na'jbrz ž-e podpisan, če bi bil Twciji dovoljen oiii kratki rok, kt-RA jc takrat zahtevaUi turska mirovna delegacija. Turčija ne predlag;:: bistvenih sprememb f,-olitfčncga z-načaja na lausannskem dogovoru, ternvcč zahteva Ie suverenl- teto nad1 par nialhni otoöki v Arhiplu in uad otokom Tenedos kakor tudi inaleii- kostno spremeinbo iui tracijski meji. Rusija iinancira balkaaski komuni- zeai. V Sot Hi so pred nekaj dnevi ocl- krili centralni biro »Ujedinjcnje repatri- aci-je.« Ta biro, katerenru načeljuje lie- Jcaj nrskih viŠjih čaštnilkov, plaeuje bolj- ševiška centrala v Mosk\4 m ima nalo- go, da cirri boli orjeanizira na vsem Ba]~ kaniti boljscvfSVe A'oja^kc odrede. Po poteku dosetlanje preiskave se ie dogna- lo, da je biro otvoril že v vseh balkaii- skih državah svoje jXHliuznioe, katere so pošiljaie \'sak tedvv > M*^kvo sv-oja pOTOČilil. Porota. CELJSKA POROTA. Morilec matere. V petek sc je Prioela porotna obrav- jiava proti Prancetu Strgarju, poscstnl- ku v Slogoniskem a>ri Brežicah, ker je umorit svojo mater in io vrgel v vod- njak. Porocali smo lansko lcto, da Je Strgar stal 9. marca 1922 pred pororniki zaradi istega hudodelstva, a ie^bil opro- ščen. Vendar pa je stol sodmorice v Za- grebu vsled ničnostne pritožbc držav- nega pravttnika, pravorek porotnikov in oprostilno sodbo razveljavil. Pri sedanji razpravi je bilo zasliša- nih 52 prič. Predsedoval je g. iiadsvetnik dr. Bra- cič, votanta gg. dr. Žihcr in dr. Novak, državni pravdnik g. dr. Rus, zagovornik g. dr. Gvidon Serncc. Dnc 23. nov. 1921 so našli 51 let staro.Nežo Strgar mrtvo v vodnjaku. v kateretn je bilo take; malo vo-de, da že- no niti pokrila ni. DomaČi prebivalci so ]>ostali vsled te smrti pozorni in slutili unior. Sodna komisija, ki je prišla na li- ce mesta, je ugotovila, da ie Neža Str- gar uinrla. nasilne smrti. Zdravniki pa so izrekli mnenje, Ua je Neža Strgar do- bilu poškodbe še pred smrtjo. Poškodbe na sapniku, pozirahiiku in prelom hru- stanca na požiralniku potrjuieio, da Je bila Neža Strgar zadavljena in nato vr- žena v vodnjak. Pri padcu v istega s-e Je zlomilo peto in sesto desno rcbro, raztr- gala so se jetra in zlornila hrb'enica. Sum zloč-ina jc padel na sina Franceta Strgar, ki se jfc, kakor je bilo splošno znano vedno prepiral z mater jo, nad če- miir se je Ncža Strgar dnigim ljudern pr'ttozevala. Prcpir med sinom in rna- terjo & povzroöevalo ljubavno razmer- ic, ki ga je imel Franc Strgar s sosedovo iičerko. Posledica tega razmerja je bi- lo tiidi detc. Sin jc hotel sosedovo hčer- ko poročiti, mati pa nikakor ni v to pri- volila ter se je tej ženitvi z vso močjo upirala. Ob priliki smrti Neže Strgar m b-iio y hiši iiikoK'üi' razuti obiožeacu, kvr rtioiie timrl že pred desetkni jeti, miaj- si sin pa je takrai sluiil pri vojafcfli. France Strgar .k.' bil pr.e^l yojno zelo pri- ol- iJuma spremem!. Ker je imel raznt^rje /. Imeriovanim dekletom, mii |e mat: po- novno zatTjevala, da ne bo dobil posesl - va on, ampak inlajši sin. V täkih slučajili se, jc obdolženec pridUŠeval in materi ¦CKfeovarjaj: »Ce mi posesiva ne daš, to boin ubiU, kar so tudi priit ¦dokawili1. France Strgar >c bU tudii-vda« Pljacj iu kadar je šLa mati oU dotna xnu ni za- upcila kliuc od «kleti. Na dan umora bi sc isiorstlo voziti vino, katerega jc raati protiak;. Za Vozniku se je ponudil ob- dolženec, -kaierega so -videLi liudje oso- depoinega dne ua raznih krajih. Dejaujc je JxvrsU okr^i pol osmih-'y'veeer. ko so spsedi.si&ali od: Strgar.feve hiše dva tri inočne klice žcne: »Jezus, JVlar'ija,« tcr'ko dilvanje, rotenie in dva' stoka, nakar ]e vse utihntlo. Med 11. in 12. uro ponoCi se jc Franc Strgar oglasil pri več sose- dih, katerim je pripovedoval. da je pri- peljal domov v'inskx^ posodo. da Pa ie> jiašci doma \^c odprto in.matere ni-kjicr. Prc^il je. uaj jjredo iskat nutter, katere pa niso naSli. Nasledn.icga dno ie Sel obdolžehec s sosedom Kruljcem, narav- nost k vodnjaku t^r mu rekel: »Poglei- va, čc k sta.ru notri.« Ko so prižli o- rozniki \ hišo, je rekel obdolženec svo ji Ijubicj: »Samo tega tie" povej, da scm bil to noc pri vas«. ¦•¦-¦¦ Ko je bil obdolženec 22. dec. 1922 zopet aretiran .ie spravila preisdeava po~ ziieje na dan za. njegovo krivxlo novc tt'zkc dokaze. Tako je lžpovedaV priča (labrijel Logar, da je tisto jesen, pred- no je bila Neža Strgar umorfcna, past'l živino v Oosijijek;! i<; ie 'uekako okoli poldneva slBal. kaJco jc zacela Ncža Stx- gar kricati iu stokati, sin pa je preklt- njal. Priča Franc Požar je pörrdil, ü:\ ¦ sta moseca oktobra 1921 nalagala obd(^- ženec in niegova mati kornznico na voa in sc prepirala in din je obdolženec med prepirom večlcrat udarii svojo niater z bicnikom. tPrica Helena Jelčič je nabi- rala (h-ačje v grajsčinskeni gozdu, mi- mo sia sc pripeljala obdoiženec in nje- gova ma.ti s posodo vina. Slisalö je, du jc rckel olxlolzenec materi, naj mi) izroči ; ixssiestvOi on« T>a je octgovorila, d:t nJemu ne da, pac pa mlajšemu sinu. Nato jc rekel obdolženec materi1: »Jaz te bom ubil. če mi nc das prek.' prokle'ta I,.,..«. . ¦ Priča Andrej RadanoviO je izix)ve dal, da je 14 dni pred umorom bil obdoJ- ženec nekoliko vinjen pri Radanoviče- vih in xa vabil, naj gre ž njim sla Jonj pit, on Pft ni hotel. Okoli devete urc so je spravljal obdolženec domu, priCa m au je nekoliko spremlja.1. Prigovarjai i;a je naj pnsti njegovo sestro'tn »raj pta- cuje za otroka, potem si bodo dofcrl. Obdolz'enec je en čas molčal poteni pa izjavil: »Stara itak ne da posestva, če yzamem to ali ono, jaz se bom enkrat fejst napil, pa horn babo ubil. rvotem p« bo vse drugače!« Priča Ana Vogrinc je pripovodova- laF da sc jc nekoč petiala z Nežo Strgar z vlakom y Zagreb, pred odhodom Je zahteval sin od matere kijuč od kleti, katerega mu pa mati ni hotela datL «a- kar je zaklical: »Jebemtj Boga, stara dal mi ključ senj.« Obdolženec je priznal, da je icnel takrat pri sebi niklast in železen denar, pr?ča Franc Strgar pa je dvadncvni razpravl, ki je trajala vsakokrat do polnoči, potr- dili z 9 glasovi proti 3 vprašanje krivo toK'-.k, r>j r>oti; -iu je -srecai Drobnikar. Na yprasanjc: ••Kaj. Učeš tu?« sta se sprcjela in Drob- itikar ic suaiil BratuSo v trebuh. Privle- Uel. st >e do pirv« hiše, odkoder .so sa ..cljaJi v ormoško boln&nico, kjer k- po- >peraciÄ padel v -nczavest in istejja dne :*mri. Obdolžeiiec trdi, da je- bü (>d Bra- sse "napadeu ixi da ga je zabodel v süo- .?ranu. Uinrictfa slikaio kot dobrega ln •)cjštei>ega mtiiderüca. Porotniki so potr- liJi vprašanje hudodelstva uboja, nakar •*.• bi] franc Drnbnikar obsojjeti na tri le- ! i^žitc iece. RESOUJC!,f?r ..)r(..itu nu yrolcsUk'Mi zboru\ -.mm v.sch •Jržavnih, aktivitih in vpako.knjh usiuz- ¦icnce\-'ter že!o4inčari;'\'dm.- !! -«area 1923 v veliki <.kor:<< nižje :iTŽav« deh'.o \s:;;i rwumii-' licjše dolgove, .4. zahtevamo zvišanjc vsch '/ isuvo ;;jrcdbfj r^eruiceniii doklad za 200*^-; sc/. y,ahtcvanio uovoliranje Dravilnika .stanovanjskeniu /xkonv v tern smislu. da s^ doloCi normajv pov^kov zn na- icmnino: 6. zahtevann; za vsc (irzavnc na- ¦.•ucžčenct itliazuc in iteukazne dolocitvc rtanariiwkJh doklsio, kakor $h imajo i»- ndniki; 7. zatrtevaHiü, dit se draginjskt do- ^i'a-dc Jzenaiiijo-, ker '&¦ difcrenciiaciia v .inestih nciitemc'iena in ncinoralna; ua- cJaJk vpet.iava Lndeksa in polne draginj- s-kc Uoklaclc za omoztne tovariSice; S. protestiranio proti temu, da dr- ^;i.yir /.avlücujo izpiačilo Pogojenega 7.vc •iuzlta glede honorarjes'. .potnih stroš- \ji\f\itA., ker jc nctnoraino pri obstoju -fužbemh posodb zahtevaii točrto izpol- :ievanjc da.ia.icv le vd službojemalca. ;jo>cbno š€ v današnjjh tcžkih časih nc- . ¦:)dgovati kultuHK) in demokratsko, sni- tnotno: l>. zabtevamo. da država spaštuje /iakonito 2ajarnüeno miodvisnost držav- . Mega naineščenshfi po ^e vedno- v Slo- j/.emji veljavnih prcdpisit) službene Pffl}?- matike, kakor tudi, da mu jcarantira nje- :^ovi> polno drz-nvliansko svobodo v smi- .slu.ustave: • I0. te resohjcije wiso več prošnije, remveč ultimatne in absolutno minimal ne zabteve, ker Je z eksistenco uradni- ^tva ogrožena twli eksistenca države; lie prevzameino nobene odRovornosti, je se zahteve v resolucijah navedenc y rtajkrajSem časn m izpolnijo. ker ie raz- položenje javnih name&čencev žc prišlo Jo imega štadija obupa, ki ne izbira vac redstev, da reši ^scbe in svoje rodbine [jorstlne^u in telcsnc«a pogina. V Celju, dnt II. marca 192.1. Celiske novice. Važna sejla širšega odbora JDS sc vrši v podeljek 12. marca ob 8. uri zve- Jer v restavraciji Narodnega doma. /stop dovoljen vsem organiziranim čla- nom JDS v Celju, nujno se želi poItio- številna udeiežba vseh o-bč odbonii- kov JDS. Mestno Rledallšče v Celju. V torek 13. inarca 1923 izvcnaboTiemempredsta- va »Qtroska tragedija«. —- Ncdorasli HiladJni vstop prcpovedan. Cisti dobicek je namenjen »Dijaški zadrugi slovenskih akademikov v Pra^i.'< Protestno zborovanje državnih ua- oiesčcncev v Celju. V nedeljo 11. marca >t ie vršilo v Celju veličastno obiskano Protestno zborovanje državnih name- sčenccv in upokojencev. Velika dvora- liit Narodnega doma se ie do 11. lire na- pohiila do zadnjega kotička. Zborovanje .V Todil in otvorjl predsednik crruštva javuih ntttiie^čcncev jj. prof. Raüj \r Ce- üu. ki je v daljšeiTi govor« razpravtjai o vseh onih perecih vprašanjih in zahte- vah drž. name&enccv in upokojfenccv, ki so dali povml za nešteta protestna zborovanja ter so privedti drž. narae- sčenst^"« v our brezupni položaj, da sta- v» danes vladi svoj konečni uHimat. Za Hjim je referiral g. Iv. Prekoršek, kj je v ostrih besedah bičal brezvestno uniöe- vanjt* -r- materieino in duš-cviio — slo- veiiskega drž. «ameSčeuca, ki hoče bit« v svoii sln^bi posten w vesten, ki .se za- veda svojih dolžnosti do države, ki pä ob 12. uri terja od drxave tu
  • :y .svojc delo. Zatem je nastopil mie- noni jirgoslovajiskega železniiarstva g, Jerüe, ki je ob viharnem pritrjevajiju iz- javj} in svečam sporočil popolno Sulidar- nost železniCarjev za, zahteve današaje- gp zbora. Imeuom organiziranega obrt- ništva ie pozdravil zbor g. Ivan Bizjak, preds.edn.n^ zveze obrtuih društev, zagö- ti:vlia.ioc drž. nameščenstvo vseh sim- ps tij hi podpore v boju za dosego ^ie- Ko\'ih življens^ih Pravic. Društvcni tai* uik g. Zorko jc precital resoluci^e, ki jih priobčujemo ua drugem mestu ter so bile z nekateTimj d<^datki giasno in nav- duseno sprejete. Oovorila sta še g. naa. zornik Li. Cc-^ei üi g. ucitelj Möderdor- ier. V smislu sklepa protestnega zbora je odSly štiričlan&ku dleputacija h g. o- krajnemu glavarju vlad. svetiiiku g. dr. Žužeku. da mu tolmaä zahteve iKim-e- ščencev, njibov brezupcn položaj ter ga prosL dii sporoči sklepe zborovanja na pristojfno mesto. O. vkudni svetnik ic dc- vmtaciji obljubil \-*<> pomoč s svoje stra- id, pov-darjaioc pri tent, da pohio razu- meva potož;n drž. jwmcSct-ncev. ki ie nevzdržen. ObčnJ zbor kovhiarske in stavbeue zudruge v CeHu. Dne 11. tin. se ie \ ršil občni zbor iirrenovane zadruge pod preü- sedstvoiTf U Ropasa. Zborovanje, kate- Temu je prisostvovai obrtni zadružni ko- rnisar Zaiožnik, je bilo prav dobro obi- skano. Zadniga Steie danes 123 članov, 185 vajencev in 68 pomocnikov ter je v preteklein posk)\Tiem leru osobito v zasledovanju rmiogoštevilnih fušarjev vzgledno delovala. Mnogi člani so se udeleiili obrtne razstave v Celju z 12- delkr, iki so želi si^ošno pohvalo. Zadru- ga je jmela dohodko\' 16.323.41 K in ima dobička 2989.41 K. Zadruzna imo\ina brez pisarniške opreme znaša danes 10.428.80 K. Predloženi proračun se je odobril in se bode prirnanjkljaj poravnai >v članskimi dokladami. Pristoibine za now clan-e, kakor tudi zjj .vajeiKe so .s*j zvišale na 200 Dirt ozrrowa na 10 in 25 Din. Zadružna pravila so se spremcnila luxli v toliko, da so se sprejeli v zadru go koviiiarji iz laskega sodnega o- kraja, Jd so. rsc tega zborovanja tiKii r/.e udeležili. • , : /' KIdo üafterje. Torek 13., sreda 14. hi. četrtek 15. marca »Planjava«, senza- cijski pu.stolovski .-.fihn v 5 dej. DopisL Ljubečna pri C«lju. V torek due - hs iiresdiiči. Skoijavas pri Coüij. V nedeljo 18. p. til se ie vrši! občni zbor '>Prostovo-l.i. gas?], drustva o SkofjH'asi«. \z poročila j agilnega načelniJca g. Josip Kopu?ia in inarljivega in vztrainegu'tajnvka in bla- jiajnika u. V. Resnika jc bilo posneti, da sc društvo fepo Taz\i}a m vrši svojo prostovoljno prevzeto dolžnost. Pri vo- litvah pri kateriJi so biLi izvoljeni skoro vüj. pRJänJi dostojansh'cniki m odbor- nilci nan: je pa dokaz s-küpnega deh zu dosego cilia. Izvoljeni so bili sledečr gg. Josip Kožuh načetnrk, Vrtnik Franc nač. nam., odbornikorn: Ccpl. Fr.. Worn Fr.. Vrečko Florj., Mirnda Valter za tajnika, Resnik Valentin za' Wagajnika. Društvo tudt upošteva zasluge svojih prechiikov, | in je imenovalo svoiega prvega načel- nülta in ustanov itelja drustva g. Cank iz hvaležnosti \- trajeai spomin svojhn častniin članoin. Občnega zbora se je tudi udeležil oilbornik Jugoslovanske gasilske Zveze- g. I. Vemgust, nvegova izvaianja o organizacrji in gasflstvn smo z zanimaiT.Fem zasledovali. irik Jagodnik sod slivovke \ seno, da ne bi bilo treba plačati davka. Oče in sin se ftista dobro razimrela in ko so Prišli cariiiiki v hik» ie oče povedai 0 skrrti slivovki, vsled Cesar jic moraJ sin plačati 5000 liT globe. Cez nekaj dnr sta se zopel sprla, sii; je pograbfl sekiro, in ubi! najprvo oCeia potem pa še mater. Dba rmata razbrte lobanje. Ubijalec fa vz, da se soda- nia vlada rcsno bavi s vprasanjem gra ditve novega panamsJiega prefcopa. Pro- met prcko' sedajnega prekopa je poseb- no zadnie leto taJko narastel, da so v vladnJh Itrogih prepričani, da bo vlada v jieka.i letrh prisiljena prrčeti z delom na ¦novem pi'ekopa». Po :zjavi mierodainili mož v Waciiingtonu se je t> tern vvtü- štaiiu razpravljak) že pod prejšnjo aime- riško v!ado, ki je priznavala, da ni več dalec'cas. ko sedami prekop nti bo r\r kakor več odgovarjat potrebam vedno narascajocega prometa. Po podatldh tr govsl^effii oddelka viade, je znašai© šte- vJlo pamiJvov, ki m> pluH skozi prefcop v tekit ineseca januaria t. 1. 352; ti so pla- čali s^ijipno 1,505.205 dolarjev carine. Meseca. .ictnuarja preteklega leta je pltdö skozi prekotj sanw 273 parnükov. ki so pkvčali 1,167.007 dolarjev carine. Zveri na Kočevsketn. Trgove^ Ha- bcrJe iz Staresa loga pri Kočevjti je u- strelil pretekli teden velikanskega med- vedy. V okolici Ko^evia so sc zadnje dni poiavile vecje skuphie volkov. MANIFESI AC1.ISX1 SHOD JDS za niene soinišljenike se vr&i v cetrte4 dne 15. 3. ob 8. uri zveccr v dvorani Narod- ne»xa dom» v Celju. Govoriio minister iu r. dr. Kramer, oh« srezkn kandhtat» in drugl Lokal primeren za manjSo trgovinoalipisarno se takoj odda. Vpraža ^e pri P. Jager, Celje, Kralj« Petra cesta 22/1. 3 Dnevna kronfika. Zgubli se j© pas _, r ... . A~>m. \- r 1 /. help Hogieno zaponko, teinno rumene barve Strašna rodbinska drama. V loml- od 2alca do Ce^}a N..iditeIj Se pros!, da njah pri Hirski Bistrici k skril posest- ; odda istega proti nagfadi v upravi li^ta. Stenski načrt Ljubljane je izšel v zalogi „Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-' prometnih središe in kopaHse kraljevinc Srbov, Hrvatov in Sioveneev" tsr se dobiva po vseh trafikah, za eeno od Din 7*— po pošti Din 8—, kakor tudi v giavni zalogi: OGIiASfll ZAVOD: I J.Zopman-ovoaDODčnoiD peklamno podjefje j a Jbjubljana, Cledališka ulißa 2. 5_2 » I Kakre peiinujlj dajc aoiu „^ERSOW" j^umi napeboikov u .„3 E R 5 O NT' ':rm\ yetf'al«T ? \'e!iL< obliUijliewisi katero niiva 0 naii $*m napetsiki, Laker tirJi ;Uau^po{p!a!i ;!ala nam je povtd, da za na^tft fa oiigoverc ua gorr.je vpvasanje raspišem« sle, Celje, Kapucinska ul. 3 A. ^ 3-^ 2 Bre^: posebnega obvestfla. i!- Vsem sorodnikom, prijateijem in znancem naznanjava, da je dne 9. marca ob 10. uri zvečer po kratki, mučni bole?:ni urnrla najina naj- mlajSa hüerkica Pogreb se vr5i v pondeljek, dne 12. ¦ marca ob 3. nri popoldne iz \ hiše žalosti, Cankarjeva c. 11, na celjsko okoliSko pokopali§(!e. \<. CELJE, dne 10. marca 1923. r Miro in Mira Majcen- Zahvaia. 1 Povodorn smrti našega predragega soproga. oz. očeta, gospoda V Vinko Zurmana {ismo prejeli toliko izrazov iskrenega sožalja, da se nam ni mogoče vsakemu poedinemu zahvaliti ter izrekamo lem potom vsem prijateljerti in znancem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti, kakor tudi za ' krasne verce, na5o najsrčnejšo zahvalo. i Prosimo pa obenem cenjene stranke, da tudi v zanaprej ohranijo 1 zaupanjo naši obrti. v Zalujoči ostaii. v^ je kava iz sladne rži. ¦¦•ft^ Pijemo jo samo brez pra- m\US9 ve ^ave- S'a^kor je drag, UJIllD m!eko ie dra^0' najdražje ¦VMBbWV pa je zcjravje! 2a otroke, bolnike in rekonvalescente ni boljše pijače. Izdeluje jo »Pražarna Žika« v Ljubljani, Rož.dol>na. Številnapohvalna 414 pisma na razpolago! 3—2 SEN© lepo. zdravo, napol sladko, za konje, ima za oddati Ivan Löschnigg, Šmarje 2—1 pri Jelšah. Delavci za sstanje in se išČejo. Ponudbe na pisarno TERLEŽ in drug - CELIE Matija Gubca ulica St. 2. 1 Klobuk© kakor tudi moSko, žvn&ko in otročjo konfekcljo, razno perilo. pJeteno In modno blago. kuplfe v veiikanskl izbirl In po na|- Eiižjili cenali samo v veletrgovJnl R. Stermecki, Celje. %^Jß pfve vrste nova roba povsem zrela pow&0d S I. bpv. tDorniGa salani, suhEQa niBsa in ntastt sinooi, d. d. Peirlaifa« MAIS L 19*] Maraskino, lilterfi, k^nfak Kandis I, fahnwM kmm bnnitifis GlaBI10 zastopstuo: čoKolada, IMME ISHlS KSllll »„„,., in ,flll_ rp!ip pecivo čakovac «PlBZ in sifUl, CBIJB ^B ^g^H nf |Bb i^^^ ^Jam' ^^fllffl ^ttW HflT ^^^B Ib^H ^Jm H^HB Hl iBHlH Din 60,000.000'— Ji^UUl ttsB Diin 3°i(KK}-000" ^ Bled, DAliftt7tt(f0* I-Ji*l»lJffcÄ», Celje, Metkovic, Dubpovnik, Ppevalje, HercegnoYi, Sarajevo, Jelsa, w Split, Jesenioe, ŠilbcM^ik, Korfcula, Tjpaziö, Kotoi», Zagveb. Äfilüvaui zailodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Aatofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.